UREJANJE GRAMOZNIC
V občini Moste-Polje so se odločili, da bodo dokončno uredili gramoznice v občini. Teh gramoznic je še največ ob Litijski cesti in so postale prava ekološka bomba, saj občani in podjetja nenadzorovano vanje zmečejo vse, česar ne rabijo. Vendar bodo v Mostah temu še letos naredili konec.
Izvršni svet je na nedavni seji spre-jel sklep, da bo občinski sekretariat za urbanizem in varstvo okolja naročil projekt sanacije gramoznic. In kot kaže so se tokrat tega lotili resno, saj bodo v občini z javnimi deli zaposlili dva delavca, ki bosta nadzorovala in preprečevala nedovoljeno odlaganje odpadkov. Občinski izvršni svet se bo prav tako sestal z vsemi nekdanjimi uporabniki gramoznic, da bi se dogo-vorili, kako bodo ta podjetja sofinan-cirala svoj delež pri urejanju teh moš-čanskih ekoloških črnih lukenj. Ob-činski sekretariat za urbanizem in var-stvo okolja pa bo prek medijev sezna-nil javnost o začetku brezplačnega od-laganja odpadnega izkopnega in grad-
benega materiala v za to določeni gra-moznici, kjer se bo odpadni material odlagal nadzorovano in po strokovnih merilih.
Naša občina je, predvsem v nižin-skem predelu, bogata s prodnim gra-mozom. V preteklih letih so različna gradbena podjetja tam kopala gra-moz, niso pa poskrbela za ureditev gramoznic po končani uporabi. Letos obratuje še separacija gramoza grad-benega podjetja Gradis v Obrijah in zasebna betonarna Beton Co. v nek-danji gramoznici gradbenega podjetja Pionir.
Najprej je s kopanjem gramoza pre-nehalo gTadbeno podjetje Megrad ob Gramozni poti. To gramoznico so za-
suli brez ustreznega načrta, zemljišče pa se uporablja za vrtičkarstvo. Čez njo poteka Pot, predvidena je tudi gradnja kanalizacije in povezovalne ceste od Fužinskega mostu do Litijske ceste. Tudi gramoznica gradbenega podjetja Obnova ob Litijski cesti je bila zasuta brez nadzora. Gradbeno podjetje Pionir je pred leti prenehalo kopati gramoz in je betonarno, ki je v gramoznici, oddala v najem zaseb-nemu podjetju Beton Co. Del gra-moznice pa je bil zasut brez nadzora in sanacijskega načrta. Nekaj je tudi takih gramoznic, kjer se koplje gra-moz na zasebnih zemljiščih. Nekatere so lastniki že zasuli, druge pa so v po-stopku pri pristojnih inšpekcijskih službah.
Pred časom izdana dovoljenja grad-benim podjetjem za kopanje gramoza niso vsebovala tudi obveze uporabni-kov, da po končani uporabi zasujejo in uredijo gramoznice. Ker to ni bilo urejeno, je težko ugotoviti, kakšno
ekološko nevarnost predstavljajo za-sute gramoznice, saj ne vemo, kaj vse je tam zakopano in v kolikšni meri ogroža podtalnico.
Pravo ekološko bombo predstav-ljata opuščeni gramoznici gradbenega podjetja Tehnika ob Litijski cesti in Cestnega podjetja Ljubljana ob Gra-mozni poti, saj sta postali največje črno odlagališče vseh vrst organskih in  anorganskih  odpadkov.   Zato je
navzoča stalna nevarnost zastrupitve podtalnice, v poletnem času pa je od-lagaJišče žarišče nalezljivih bolezni, predvsem zaradi podgan in mrčesa.
Ker je osrednje ljubljansko odlaga-lišče odpadkov za marsikoga odda-ljeno in je za odlaganje tam treba plačati takso, se krajani in podjetja poceni znebijo odpadkov in jih pustijo tam, kjer je le mogoče.
ZDENKO MATOZ