. Poštnina plačana v gotovini.
35.	V Ljubljani, dne 12. aprila 1928.
Letnik X.
Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev.
URADNI Dl
ljubljanske in mariborske oblasti.

Iz «Službenih Novin kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca».
Izpremembe v osebju.
106.	Sporazum o nabiranju in najemanju kmetijskih sezonskih delavcev z ozemelj kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev za Nemčijo.
107.	Uredba, s katero se izdajajo predpisi o priznanju pravne veljavnosti (konvalidaciji) in o veljavnosti zakonov (brakov), sklenjenih, ne da bi se bila pridržala bistvena forma poroke, na ozemlju, kjer velja zakonski člen XXXI. iz leta 1894. o zakonskem (bračnem) pravu. ^
108.	Izpremembe in dopolnitve zakona o brezobrestnih posojilih združbam naseljenih dobrovoljcev, poljedelcev in drugih interesentov agrarne reforme.
109.	Popravek k pojasnilu o uvoznem ocarinjanju motornih in ročnih škropilnic za škropljenje drevja.
110.	Popravek k pravilniku za davek na dohodek od nesamostalnega dela in poklica (uslužbenski davek).
Razglasi velikih županov ljubljanske in mariborske oblasti.
Razglasi velikega župana ljubljanske oblasti.
Razglasi velikega župana mariborske oblasti.
Razglasi sodišč in sodnih oblastev.
Razglasi raznih uradov in oblastev, med njimi: 111. Odločba, s katero se uprava za gradnjo železnic izloča v posebno direkcijo kot direkcija za gradnjo železnic. — Razne objave.
Iz „SlBžbenih Novin kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca“.
Številka 77 z dne 4. aprila 1928.:
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 1. aprila 1928.: Postavljen je za ministra za pošto in telegraf Bogoljub K u j u n d ž i č, narodni poslanec in državni podtajnik na razpoloženju.
Zapisnik o Lil. redni seji narodne skupščine z dne 23. marca 1928.
Številka 79 z dne 5. aprila 1928.:
Objave ministrstva za notranje posle: Iz državljanske zveze kraljevine Srbov, Hrvatov in Sloven-1 cev smejo izstopiti zaradi sprejema avstrijskega! državljanstva: 1.) Mihael Ruppe, umetniški slikar j v Salzburgu, rojen v Ovčjaku in pristojen v Kopriv- ■ nik, srez Kočevje, skupno z ženo Lujizo; 2.)- Janez
Premeščen je kaznilniški paznik moško kaznilnice v Mariboru Ivan Maku c za jetniškega paznika k jetnišenici deželnega sodišča v Ljubljani.
Višje državno pravdništvo v Ljubljani.
106.
Centralni odbor za posredovanje dela v Beo-
Ukaz Nieo-oveo-a Veličanstva kralia z dne žaeffaiRom’ ban6ni uradnik na' Dunaju, rojen v Kočevju.gradu na eni strani in nemška delavska centrala v
% Antonija Pipa «.kuharica na Berita „a dragi strani sta skleni,a nastopni
m 234. uradniškega zakona kakor tudi. po členih 305. i in 327. finančnega zakona za leto 1927./1928. z odobritvijo ministrskega sveta dr. Janko Hočevar, pomočnik ministra za socialno politiko v 2. skupini
I. kategorije.	Številka 80 z dne 9. aprila i928.:
Objava generalne direkcije davkov z dne 14ega Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 4. apri-marca 1928.: «Novosadski središnji katolički krug» ]a 1928.: Postavljen je za državnega podtajnika pri
hel-Stopiče, skupno z maloletno hčerko Margareto. | Zapisnika o LIH. in LLV. redni seji narodne skup-1 ščine z dne 24. in 26. marca 1928.
ministrstvu za finance Dušan P. L e t i c a, generalni direktor davkov, za posle eksekutivno in legisilator-ne taksne in davčne službe, organizacije finančne službe, posle državnega katastra in katastrske službe, izenačevanje državnega knjigovodstva, posle i p()(| ^ jetj državnega računovodstva in zastopanje v narodni skupščini v mejah, ki mu jih določi minister za finance.
1928.: Premeščen je po službeni potrebi Henrik L o trie, sreski nadzornik državne varnostne straže v
v Novem Sadu je oproščen plačevanja takse iz tar. post. 1. taksne tarife za vse vloge in prošnje, ki jih pošilja državnim oblastvom, razen v civilnih pravdah.
Številka 78 z dne 5. aprila 1928.:
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 28ega marca 1928.: Upokojen je po členih 135. in 234. uradniškega zakona v zvezi s členom 327. finančnega zakona za leto 1927./1928. Karel Gergič, glavni revizor v 1. skupini H. kategorije pri carinarnici v Ljubljani.
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 23ega, marca 1928.: Upokojena sta po členu 234. uradni-; ravnateljstvu v Ljubljani v škega zakona v zveizi s členoma 305. in 327. financ- j Sprijenega zakona za leto 1927./1928.: Josip Zabavnik, strokovni referent za vinogradništvo mariborske oblasti v 5. skupini L kategorije; Martin Zupanc, oblastni kmetijski tajnik mariborske oblasti v 1. skupini II. kategorije.
Odlok ministra pravde z dne 29. marca 1928.:
Postavljeni so: sodnik Avgust Ha bor mu th na Prevaljah za okrajnega sodnika pri okrožnem sodišču v Mariboru; sodniki za območje deželnega sodišča ljubljanskega Miloš Senica, dr. Andrej Dolinar in Leon Štukelj za sodnike pri okrožnem sodišču v Mariboru, Karel Potrato za sodnika na Vranskem, Stanko Schweiger za sodnika v Gornji Radgoni in sodnik Josip Pfeifer za sodčka na Prevaljah — vsi v dosedanjih skupinah in kategorijah. —- Premeščen je sodnik Josip Rus od °krajnega sodišča v Gornji Radgoni k okrajnemu S0(lišču v Višnji gori.
Gl)javo ministrstva za notranje posle: Iz državne zveze kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev smejo izstopiti i.) zaradi sprejema češkoslovaškega držav-
janstva; Margareta Koprivnik in Marija Ko- Upokojeni so z dnem 31. marca 1928. v moški Pri v nik, gospodinji v Moravskem Šumperku, ro- kaznilnici v Mariboru višji kaznilniški pazniki Franc
Gulič, Josip Ferjančič in Vasilij Cvijanovič in kaznilniški paznik Karel Sever.
Ostavko na državno službo so podali kaznilniški pazniki moške kaznilnice v Mariborii Emil LA -s k o v š e k, Ivan Stopar in Alojzij Mihelin.
Sporazum o nabiranju in najemanju kmetijskih sezonskih delavcev z ozemelj kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev za Nemčijo.*
i.
la sporazum se tiče edino sezonskega potovanja kmetijskih sezonskih delavcev iz kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v Nemčijo. Izvzeti so delavci
II.
Za nabiranje, posredovanje in najemanje kmetij-
Odlok ministra za notranje posle z dne, 21. marca1 skih delavce>v P° predhodnem členu sta pristojna:
za kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev: centralni; odbor ra, posredovanje dela v Beogradu ® svojimi
3. skupini II. kategorije, iz Maribora k policijskemu j organi, za Nemčijo: nemška delavska centrala v
isti skupini iste kate-: Gerhnu SW 11, Hafenplatz 4.
Odlok ministra za notranje posle z dne 20. febru- j	DL
arja 1928.: Upokojen je po členih 135. in 141., po-j Nabirati morajo delavce centralni odbor za poslednjem odstavku/ uradniškega zaikona Anton sredovanje dela in njegovi organi, t. j. javne borze Zlobec, policijski agent v 3. skupini HI. katego- dela in njih podružnice; najemati pa se morajo s rije pri sreskem poglavarju v Celju.	sodelovanjem nemške delavske centrala
Odlok ministra za notranje posle z dne 24. febru- Najemanje se vrši na podstavi delovne pogodbe arja 1928.: Upokojen je po členih 135. in 141., prvem' za inozemske kmetijske sezonske delavce, ki jo se-odstavku, uradniškega zakona Kristijan Rož a j, stavi strokovni odbor za kmetijstvo in gozdarstvo arhivski uradnik v 2. skupini HI. kategorije pri sre- pri državnem zavodu za posredovanje dela in za-
skem poglavarju v Kranju.
Izpremembe v osebju.
Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne 30. marca 1928., št. 20.225, je postavljen svetnik višjega deželnega sodišča v Ljubljani dr. Ivan Vuk za svetnika pri oddelku B. stola sedmorico v Za-grcLu
Predsedništvo stola sedmorice, oddelka B.
Jeui istotam in pristojni k Sv. Kungoti na Pohorju, srez Konjice: 2.) zaradi sprejema avstrijskega držav-, anstva: Ivan Krainz, privatni uradnik v Gradcu,
z ženo" Le°odŠldS;.SreZ in tja ^t(>^ skupn0
varovanje brezposelnih delavcev v Berlinu; ta pogodba je priložena temu sporazumu in smatrati jo, je za njegov sestavni del.
Vsako izpremembo te normalne delovne pogodbe mora nemška delavska centrala pravočasno priobčiti centralnemu odboru za posredovanje dela v Beogradu. Tako izpremeinjena delovna pogodba postane za ta odbor obvezna šele, ko se odobri.
IV. 1
Druge delovne pogodbe s kmetijskimi sezonskimi delavci iz kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev so po nemških zakonskih odredbah toliko brez moči, kolikor se razlikujejo na škodo delavcev od delovne pogodbe, omenjene v predhodnem • oddelku.
Na mesto sporazumov, ki so brez moči, stopajo po nemških zakonskih odredbah ustrezne odredbe delovne pogodbe, omenjene v prednjem oddelku.
V.
Nemška delavska centrala skrbi za to, da dobe kmetijski sezonski delavci, ki ostanejo pred potekom pogodbenega roka brez zaslužka, primerno namestitev. V takih primerih jih najema po novi delovni pogodbi nemška delavska centrala. Vendar pa ne sme obsezati pri tem delovna pogodba slabših pogojev glede zaslužka in dela. En izvod naknadno sklenjenih delovnih pogodb se izroči centralnemu odboru za posredovanje dela.
VI.
Centralni odbor za posredovanje dela in njegovi organi vplivajo na delavce, da izpolnjujejo odredbe delovne pogodbe. Za delavce in vodje skupin, ki so prekršili pogodbo, se zaposlovanje v Nemčiji več ne posreduje.
Kmetijski sezonski delavci iz kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev se nabirajo, najemajo in nameščajo za nemško kmetijstvo redoma v skupinaii vsaj dveh oseb. Delavke pod 25 leti se načeloma ne smejo posamezno nameščati v delovnih krajih.
VIII.
Nemška delavska centrala pošilja prijave poeui-nih delodajalcev glede delavcev, ki jih potrebujejo, centralnemu odboru za posredovanje dela v Beogradu, ko se je sporazumno določila, kvota, ter priloži naročilu po štiri delovne pogodbe v nemškem in srbsko-hrvatskem jeziku, ki jih podpiše delodajalec ali po njegovem pooblastilu nemška delavska centrala.
IX.
Centralni odbor za posredovanje dela v Beogradu opremi pogodbe z uradnim pečatom in s podpisom ter jih odkaže kar najhitreje v izvršitev svojim javnim podružnicam.
Organi centralnega odbora za posredovanje dela določijo sporazumno z nemško delavsko centralo prve delavce in vodje skupin, kolikor se taki zahtevajo, jih natančno seznanijo z vsebino delovne pogodbe in njih ostalimi dolžnostmi, jih zavežejo, izpolnjevati svoje naloge, ter jim dado pogodbe svoje- ’ ročno podpisati z imenom in priimkom.
čevih stroških zdravniški pregledajo in cepijo. Bolni ali za, delo nesposobni delavci se odpremijo nazaj v domovino.
XV.
Jugoslovanski kmetijski sezonski delavci uživajo v Nemčiji glede zaščite delavcev, javne pomoči in ureditve delovnih pogojev kakor tudi glede reševanja sporov in delavskih sodišč isto zaščito kakor nemški delavci, kolikor ne določa nemško zakono-dajstvo vobče za inozemske državljane kaj1 drugega.
Zavezani niso nikakršnim doseljeniškim taksam in ne plačujejo nemški delavski centrali nikakršnih pristojbin.	^
Nemška delavska centrala bo uveljavljala svoj vpliv, da se jugoslovanskim sezonskim delavcem v popolni meri zavaruje uživanje nemškega socialnega zakonodajstva.
Tudi bo delovala na to, da so delavska stanovanja v nravnem in zdravstvenem pogledu nepri-koma in da ustrezajo delavski prejemki v naravi po možnosti njih domačim zahtevam.
Prav tako bo skrbela za to, da se najeti sezonski delavci ne zaposlujejo v delovnih krajih, ki so prizadeti s stavko ali izporom.
XVII.
Povratek jugoslovanskih kmetijskih sezonskih delavcev se mora izvršiti iz Nemčije po urejenih železnicah in po možnosti v posebnih vlakih tako, kakor najbolje ustreza potrebam delavcev.
Nemška delavska centrala priobči centralnemu odbora za posredovanje dela kolikor mogoče hitro, kdaj se začno ti povratniki odpravljati, in po možnosti tudi smer, v kateri se odpremljajo. O dnevu
Delovna pogodba za inozemske kmetijske sezonske delavce.
(Sestavljena po strokovnem odboru za kmetijstvo in gozdarstvo pri državnem zavodu za posredovanje dela in zavarovanje brezposelnih delavcev.)
I. Trajanje Podpisani . .
delovnega razmerja.
in uri, ko se. možnosti pravočasno pristojno javno borzo dela ali i
odpeljejo taki transporti, obvesti po ali njegov .zastopnik.
Stanovališče...................................
Pošta .........................................
Telefon št.....................................
Železniška postaja.............:...............
Okrožje........................................
Pokrajina......................................
kot delodajalec na posestvu....................
................na eni strani in podpisani kot
delavci na dragi strani so sklenili nastopno pogodbo, ne glede na odredbe začasnega reda za kmetijsko delo in okrožnih ali sreskih tarif, ki veljajo za delovni kraj:
Spodaj podpisani delavci, zakonske žene s pristankom svojih mož, maloletniki s pristankom svojih .voditeljev ali svojega varuha vstopijo v delo pri zgoraj imenovanem delodajalcu ali njegovem pravnem nasledniku od dne dogovorjenega zaposlovanja do takrat, ko se dovrše vsa kmetijska dela, najdlje pa do dne 15. decembra 1.1. Zavezujejo se, izvrševati vsa dela, ki jih jim poveri delodajalec ali njegov zastopnik, bodisi za dnevno mezdo, bodisi za plačo od kosa. Katera dela naj! se opravljajo za dnevno mezdo in katera za plačo od kosa-, določa delodajalec
Delavci izjavljajo, da so popolnoma zdravi, brez
njene podružnice.
Javne borze dela, odnosno njih podružnice, ukre-: n e jo vse, česar je treba za prevzem teh delavcev J povratnikov.
XVHI.
Nemška delavska centrala izposluje uradnikom! .	v	......
centralnega: odbora za. posredovanje dela, ki bij™ v0Jaske Zaradl cesar bl moral1 prekimtl de' spremljali kmetijske sezonske delavce ali ki hi prišli
; hibe, ki bi jih ovirala pri delu (delavke, da niso noseče) in da so vešči vsem običajnim kmetijskim ! delom.
Vojaščini zavezani delavci izjavljajo, da po svoji j vednosti ne pričakujejo poziva v vojaško službo ali
lovno pogodbo.
Delavec sme podpisati delovno pogodbo samo ^ vpričo uradnika, ki ga je za to pooblastil voditelj | pristojne borze dela ali njene podružnice, in šele, ko so se mu pojasnili pogodbeni uveti in ko jih je sprejel na znanje. Delovne pogodbe se sestavljajo v štirih izvodih. Od njih prejmejo po enega nemška delavska centrala, pristojna javna borza dela, delodajalec in oni delavec, ki ga določi borza dela ali njena podružnica iz dotične skupine delavcev.
Vsak delavec, ki je podpisal skupno pogodbo, dobi o tem potrdilo, ki ga overovita organa centralnega odbora za posredovanje dela in nemška delavska centrala.
XII.
Delovne pogodbe (zbiralne liste), sestavljene v zniislu tega. sporazuma, nadomeščajo delavcem, ki so označeni v njih, potne liste ob skupnem prehodu čez mejo in ob skupnem bivanju v Nemčiji. Nemške vize ni treba. Vkljub temu pa dobe delavci pravilno izpolnjen potni list kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Centralni odbor za posredovanje dela in njegovi organi skrbe za to, da se delavcem, ki odhajajo na delo, pravočasno izdado potni listi. Ce delavec iz kakršnegakoli vzroka pred časom izstopi iz delovnega razmerja in se hoče vrniti v domovino, poskrbi nemška delavska centrala, da. se mu izda viza, potrebna v tem primeru, za potovanje skozi Češkoslovaško, Avstrijo, odnosno Madžarsko.
XIH.
Javne borze dela, odnosno njih podružnice, priobčijo najetim delavcem posredno ali neposredno dan in postajo za odhod in poskrbe, da odidejo ob določenem času. Če bi v izjemnih primerih poedini delavci opustili potovanje, nasvetujejo borze dela, odnosno njih podružnice, nemški delavski centrali druge primerne delavce.
XIV.
Nemška delavska centrala prevzame na nemški meji vse delavce, ki se ob prehodu čez mejo po vsakokrat veljavnih nemških predpisih ob delodajal-
v Nemčijo, da se orientirajo o njih delovnih in živ-Ijcnskih razmerah, vse zakonito dopustne, olajšave, ki so potrebne za uspešno izvršitev njih naloge.
Prav tako preskrbi centralni odbor za posred o-1 vanje dela predstavnikom nemške delavske centrale, | j ki se pošljejo v kraljevino Srbov, Hrvatov in Slo- j i vencev najemat kmetijske sezonske delavce, vse j ! one zakonito dopustne olajšave, ki so jim potrebne! a) zajtrk, kosilo in večerjo se dovoljujeta
i vsak dan dve uri, ki se ne vštevata v delovni čas.
H. Delovni čas.
Delovni čas in njega izračunavanje se ravna po odredbah okrožnih, odnosno sreskih tarif.
Ce okrožne tarife ni ali če ni o delovnem času in njega izračunavanju ničesar določenega, velja to-le:
za opravljanje njih poslov.
XIX.
Sporna vprašanja ali vprašanja, ki jih ta sporazum ne omenja, rešujeta dogovorno centralni odbor za posredovanje dela v Beogradu in nemška delavska centrala v Berlinu.
Če se centralni odbor za posredovanje dela v Beogradu in nemška delavska, centrala strinjata v j tem. da je delodajalec težko prekršil odredbe de-I lovne pogodbe, ki velja za zaposlovanje inozemskih ! kmetijskih sezonskih delavcev, se sme posredovanje delavcev zanj opustiti.
Centralni odbor za posredovanje dela v Beogradu in nemška delavska centrala v Berlinu se sporazumeta o tem, kaj je treba ukreniti za zaščito zdravja in nravnosti maloletnikov in žensk. Prav tako uredita kar najprimerneje z medsebojnim sporazumom denarni promet s prihranki jugoslovanskih kmetijskih sezonskih delavcev.
XX.
Ta sporazum se je sklenil današnjega dne v dveh izvodih, obeh v srbsko-hrvatskem in nemškem jeziku. Izmed njiju se izroča po en izvirnik centralnemu odboru za posredovanje dela v Beogradu in nemški delavski centrali v Berlinu. Srbsko-hrvatsko in nemško besedilo se po vsebini popolnoma ujemata in sta enakoveljavni.
če se ta sporazum do dne 1. oktobra 1928. formalno ne odpove, se podaljša, molče za leto dni.
V Beogradu, dne 22, februarja 1928.
Dve prilogi: Normalna delovna pogodba.
Potrdilo o sklenitvi delovne pogodbe.
Za nemško
delavsko centralo:
direktor
Hans Hartwig s. r. upravni inspektor Wilhelm Weisse s. r.
Za centralni odbor za posredovanje dela: predsednik
dr. Mario Krmpotić s. r.
člana
Pera Blašković s. r. Bogdan Krekić s. r.
b)	V delovni čas se všteva pot s kmetije do delovnega kraja in z delovnega kraja do kmetije.
c)	V nujnih primerih morajo opravljati delavci prekocasno delo, ki se naganja po točki III. Ali je primer nujen ali ne, je upravičen presojati samo delodajalec ali njegov zastopnik.
Drugače pa veljajo zakonsko odredbe.
Razen ob nedeljah in evangeljskih praznikih imajo rimsko-katoliški delavci pravico, počivati ob nastopnih rimsko-katoliških praznikih, ki so: sveti Trije kralji (dne 6. januarja), Sv. Rešuje telo (meseca junija), sv. Peter In Pavel (dne 29. junija), Veliki Šmaren (dne 15. avgusta), Vsi sveti (dne
1.	novembra), Marijino spočetje (dne 8. decembra), kolikor ne preloži katoliško cerkveno oblastvo, pristojno za delovni, kraj, praznovanja enega ali drugega teh praznikov na prihodnjo nedeljo. Če rimsko-katoliški delavci ob teh praznikih delajo, dobivajo nedeljsko mezdo.
Delavcem se mora na njih željo ob nedeljah in praznikih po možnosti olajšati, da prisostvujejo službi božji.
IV.	Mezd e.
a)	Če obstoji za delovni kraj tarifna pogodba, veljavna za domače sezonske delavce, dobivajo tudi inozemski sezonski delavci vsakokrat isto skupno nagrado kakor nemški sezonski delavci.
b)	Ce za delovni kraj ni tarifne pogodbe, ki velja za inozemske sezonske delavce, dobivajo inozemski sezonski delavci skupno nagrado, ki jo dobiva ustrezna kategorija nemških delavcev za isto delo.
Kjer niso postavke za delo od kosa urejene! s tarifo, se morajo odmeriti tako, da zasluži delavec ob normalnem delu vsaj 30 % več nego ob delu za dnino.
Za prekocasno delo in za nedeljsko delo veljajo odredbe začasnega reda za kmetijsko delo. odnosno okrožnih ali sreskih tarif.
Mezde se izplačujejo na teden, in sicer .... Vendar pa so po tri nemške marke v prvih šestih tednih in po dve nemški marki v naslednjih devetih
tednih izplačne in se izplačajo šele takrat, ko delavec na pravilen način izstopi iz dela. Za pravilen izstop iz dela je smatrati tudi prekinitev delovne pogodbe, ki nastopi brez delavčeve krivde.
Ob neopravičenem in neosnovanem izostajanju od dela je delodajalec upravičen, odtegniti od mezue, ki jo prejema delavec v gotovini, oni del, ki odpada na neizvršeno delo, in mu poleg tega ob prihodnjem izplačilu odtegniti vrednost danih naturalij v višini, ki se ujema s tržno ceno.
Izplačila morajo vršiti samo ali delodajalci ali njih uradniki vpričo paznikov, nikoli pa ne pazniki, starejšine delavcev ali prvi delavci sami.
Ugovori zoper obračunavanje mezd se morajo podati po možnosti ob izplačevanju ali neposredno po njem; ko Ukor se nanašajo na določanje ur dejanski izvršenega dela ali dela na akord, se morejo vpo-števati samo v 14 dneh po izvršenem izplačilu.
Izvzemši oni del mezde, ki se izplača šelei po pravilnem izstopu iz dela, nadalje denarne kazni, ki so morebiti določene s predpisi točke VIL, kakor tudi odtegljaj davka od skupne mezde, predpisan z zakonom, in prispevke za socialno zavarovanje, ki odpadajo na delavce, se ne sme od delavske me/.de nič odtezati. Delodajalec nabije sporazumno z zastopništvom podjetja v stanovanjih, ki so določena za delavce, na vidnem mestu objavo, iz katere je razvidna višina odtegljajev, ki odpadajo na poedine skupine delavcev (može, mladeniče, ženske itd.).
Ob. izplačilih prejemajo inozemski sezonski delavci iste obračunske obrazce, ki so običajni za- domače delavce istega podjetja (vrečice za mezdo, plačilne listke).
IV. Prejemki v. naravi in stanovanje.
Vsak delavec dobiva za teden nastopne prejemke v naravi: 25 funtov krompirja, 7 litrov posnetega mleka (vsak dan 1 liter) ali 3%, litra neposnetega mleka (vsak dan % litra), 7 funtov kruha, 2 funta zdroba ali kaše ali pšena ali sočivja, 1 funt ržene moko ali % funta pšenične moke, % funta masti in % funta soli. Odkupovati deputat v gotovini je dopustno samo s pristankom obeh strank pogodnic, ko sta se predhodno zedinili glede zneska odkupnine, in sicer izključno v obliki tedenske nagrade. V gotovini se odkupuje deputat po uradni najvišji ceni pro-du'centov ali pa, če take ni, po tržni ceni najbližjega tržišča. Vendar pa krompirja, mleka in kruha ni dopustno odkupovati.
Poleg tega se dodeljuje skupno brezprikorno stanovanje, ločeno po spolu, ki je opremljeno z mizami, sedeži in umivalniki kakor, tudi z zaklepnimi omarami, s skupnim ognjiščem za kuhanje in pranje, z zadostnim kurivom in razen tega za vsako osebo postelja, slamnjača, zglavje in volnena, odeja. Stanovanja morajo ustrezati higienskim predpisom.
Jedi kuha ženska, ki jo določi delodajalec ali njegov zastopnik; čistiti mora tudi vse stanovanske prostore in spalnice ter lupiti krompir. Za to ji dovoljuje delodajalec potrebni prosti čas. Ta ženska prejema mezdo ostalih delavk, za nedeljo in praznike pa tudi primerno nagrado. Število kuhairie se mora ujemati s številom delavcev.
V.	Potni stroški.
Potne stroške od meje do delovnega kraja in legitimacijske pristojbine trpi delodajalec. Ko je delovno razmerje pravilno končano, pristoji delavcem prosta vozovnica do poslednje nemške obmejne postaje, kjer so se pripeljali za vstop v delo. Öe se pojavijo dvomi o namembni postaji za povratek, mora zahtevati delodajalec od pristojnega krajevnega pokrajinskega organa delavske centrale, naj določi poslednjo nemško obmejno postajo; pri tem mu mora obenem označiti domovinske kraje dotičnih oseb. Vročitev vozovnice za povratek se mora vpisati v poslednji plačilni obračun.
VI.	Delovno orodje.
Delavci morajo vrniti orodje, ki ga jim je izročil delodajalec, čisto in nepoškodovano. Vsako poškod-0 orodja, ki bi nastala z neredno uporabo, ali ^°dje, ki bi se jim izgubilo, morajo plačati v goto-
ob prihodnjem izplačilu; siter se smatra, da je odpuščena. Odtegnjene denarne kazni se smejo uporabljati samo v prid delavstvu podjetja.
če je vzrok tehten, zlasti če uporabi en pogodnik zoper drugega nasilje, če izreče sirove žalitve ali če zahteva od njega kaj nenravnega, je drugi pogodnik upravičen, delovno pogodbo takoj razvezati. Tehten vzrok za delodajalca je nadalje, če delavec vztrajno odreka ali skrajno zanemarja delo, za delavca pa, če mu delodajalec odreka dogovorjeno mezdo in mu jo ponovno neredno izplačuje, kakor tudi če mu daje trajno, t. j. vkljub večkratnim opominom, slabo hrano ali nezdravo stanovanje.
Sodelovanje pri sindikalnem pokretu ni vzrok za odpustitev.
Delodajalec ne sme delavcu zoper njegovo voijo pridržati potnega lista in drugih listin.
Če se končajo kmetijska dela že pred dnem 15. decembra t. L, je delodajalec zavezan, priobčiti delavcem dan odpustitve teden dni- prej.
VIT. Bolezen, zavarovanje.
Vsak delavec ima, če oboli, pravico do podpor iz pristojne bolniške blagajne. Če je za delo nesposoben, se mu izplačuje namesto prejemkov v naravi in v gotovini boleznina, predpisana v pravilih. Če se dajo ob bolezni še nadalje prejemki v naravi, določeni pod točko IV., mora plačevati delavec njih vrednost po vsakokratni tržni ceni.
Delodajalci in delavci so zakonito zavezani, vplačevati prispevke za bolniške blagajne v deležih, ki so predpisani s pravili bolniške blagajne.
Higienski in zaščitni predpisi ■— zlasti predpisi o uporabljanju umetnih gnojil —, ki veljajo za nemške kmetijske delavce, se uporabljajo tudi na inozemske sezonske delavce.
IX. Zaščita in reševanje pritožb. Pooblaščenci nemške delavske centrale v Berlinu
rovanje brezposlenih delavcev za inozemske kmetijske sezonske delavce.
V
dne
192
Borza dela:
(pečat, podpis). Nemška delavska centrala: (pečat, podpis).
Uredbe osrednje vlade.
107.
Uredba ministra pravde in ministra za notranje posle sporazumno z ministrom za vere,
s katero se izdajajo na podstavi pooblastitve iz člena 130. finančnega zakona za leto 1927./ /1928. predpisi o priznanju pravne veljavnosti (konvalidaciji) in o veljavnosti zakonov (brakov), sklenjenih, ne da bi se bila pridržala bistvena forma poroke, na ozemlju, kjer velja zakonski člen XXXI. iz leta 1894. o zakonskem (bračnem) pravu.*
Člen 1.
Zakoni (braki), ki so bili sklenjeni v območju, kjer velja zakonski ölen XXXI. iz leta 1894. o zakonskem (bračnem) pravu, in ricer v času od dne 15. oktobra 1918. do dne, ko dobi ta uredbai izvršno moč, ne da bi se bila pridržala- bistvena zakonska forma poroke (§§ 28. do 41. navedenega zakonskega . člena), samo pred pristojnim konfesijskim poročb SW, Hafenplatz 4, ki se izkažejo kot taki, imajo | teliem na naßilb predpisan za njegovo veroizpove-vedno pravico, svobodno vstopati v kraje, kjer de- j	Pred nepristojnim državnim organom, dru-
lavci stanujejo in delajo. Zavezani so, sprejemati j Pa Pravni veljavnosti ni nasprotovala no-pritožbe delodajalcev in delavcev in delati na to,! kena druga zakonska ovira, se proglašajo od dne, da se odpravijo v prilog soglasnosti med delav- j stvom kakor tudi med delavci in delodajalci. V ta!
namen jim morajo dajati pogodniki vsa potrebna obvestila, in pojasnila.
Pritožbe, ki se pojavijo iz izpolnjevanja te pogodbe ali med opravljanjem del v podjetju med delavci in delodajalcem ali njegovimi pooblaščenci; se morajo rešiti po možnosti na licu mesta.
X.	P o r a- v n a v a n j e sporo v.
Za vse spore, ki morebiti nastanejo iz tega delovnega razmerja, je pristojno delovno sodišče v ................., kolikor se ne opira delovno razmerje na tarifno pogodbo; ki izključuje delovno sodstvo celoma ali deloma, ker ga nadomešča, z razsodiščem ali s spravnim uradom (sudom dobrih ljudi).
Kraj in datum:.................................
! ko dobi ta uredba izvršno moč, za pravnovelja-vne in priznavajo se jim tudi za minuli čas vse zakonske posledice pravuoveljavnih zakonov (brakov).
VII.
Vravno vedenje, predčasna razveza pogodbe.
' sa^ delavec je zavezan, po najboljši moči vsa dela, ki se mu naroče, se pokoravati
opravljati
vsemu, kar ukaže delodajalec ali njegov zastopnik ™di zlasti točno spoštovati hišni red.
Podpis delodajalca ali njegovega namestnika;
Svojeročni podpis ali ročni znak dotičnega delavca (dotičnih delavcev):
Potrjuje se, da se je pogodba zgoraj imenovanim delavcem prečitala v njih materinem jeziku, da so jo pravilno razumeli in da so jo s svojim podpisom, odnosno ročnim znakom, sprejeli tako v vsej vsebini kakor tudi glede višine vanjo vpisanih predjemov na mezdo.
dne •
1928.
najemajoči uradnik.
Potrdilo o sklenitvi delovne pogodbe.
(Po točki XI. jugoslovansko-nemškega sporazuma z dne 22. februarja 1928. o nabiranju in najemanju kmetijskih sezonskih delavcev za- Nemčijo z ozemelj kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev.)
Delodajalec...................................
stanujoč v.......................'.....
je sklenil dne................................
z delavcem....................................
delovno pogodbo št............., ki se ujema s
na	^azen se sme izreči zoper delavca samo | sedaj veljavno obliko delovne pogodbe, kakršno je
na vidritaVi flelf>vne"a' reda’ ki i°	Prei izobešen! določil strokovni odbor za kmetijstvo in gozdarstvo
em mestu. Denarna kazen se mora odtegniti I pri državnem zavodu za posredovanje dela in zava-
Clen 2.
Od priznanja pravne veljavnosti (konvalidacije) po prednjem členu se izvzemajo zakoni (braki), ki se proglase do dne, ko dobi ta uredba izvršno moč, s pravnomočno razsodbo pristojnega sodišča iz kakršnegakoli zakonskega razloga od početka za pravno neobstoječe in neveljavne.
Člen 3.
Ce sta se do dne, ko dobi ta uredba- izvršno moč, zakonca, poročena- samo konfesijski ali pred nepristojnim državnim organom, dejanski razšla ter sta oba ali samo eden izmed njiju sklenila pravnovelja-ven zakon (brak) s tretjo osebo, se priznajo njiju konfesijski, odnosno nepristojno izvršeni prejšnji civilni poroki zakonske posledice pravnoveljavnega zakona (braka) samo do trenutka- nove poroke, s katero se mora smatrati njiju zakon- (brak) za- končno ločenega- po krivdi zakonca, ki je sklenil novi zakon (brak).
Člen 4.
Če dobi do' dne, ko postane ta uredba izvršna, tretja oseba kakšno pravico zato, ker jei zakon (brak) nezakonit zbog nedostatka- predpisane bistvene poročne forme, se ne priznajo poroki, ki ji je priznana pravna veljavnost, one zakonske posledice pravnoveljavnega zakona (braka), ki bi nasprotovale pridobljeni pravici tretje osebe; v bodoče pa je jemati pri zakoncih, ki oba doživita dan, ko postane ta uredba izvršna, glede pravic tretjih oseb, da se je izvršila poroka v zakonski formi na ta dan.
Člen 5.
Da se je izvršila konfesijska porbka na način, predpisan za dotično veroizpovedanje, se jemlje pri vseh zakonih (brakih), ki so po pristojni poti vpsani v konfesijskih poročnih maticah.
Nasproti temu se smatra zakon (brak) za dokazanega, če proglasi pristojno sodišče zakon (brak) zakoncev, ki sta pripadala oba v trenutku poroke poročiteljevemu veroizpovedanju, do dne, ko dobi ta uredba izvršna moč, pravnomočno za neobstoječega, ker se niso pridržali konfesijski predpisi o načinu poroke.
Če pa gre za ženitev pripadnikov raznih vero-izpovedanj, se ovrže domneva, da je način poroke konfesijski pravilen, s pravnomočno razsodbo pristojnega sodišča one konfesije, ki se je pred njenim duhovnikom zakon (brak) sklenil.
Člen 6.
Konfesijske zakone (brake), ki se jim priznava s to uredbo pravna veljavnost, je treba na podstavi njih vpisa v konfesijskih maticah po obstoječih predpisih naknadno vpisati v poročne matice pristojnih državnih matičarskih zvanj na način in v roku, ki ju določi minister za notranje posle.
Do tega časa veljajo glede teh zakonov (brakov) konfesijske matice in izpiski iz njih kot javne listine s popolno dokazno močjo.
Člen 7.
Tudi za zakone (brake), ki se jim priznava s to uredbo pravna veljavnot, veljajo drugače vsi ostali predpisi zakonskega člena XXXI. iz leta 1894. o zakonskem (bračnem) pravu, ki ne nasprotujejo tej uredbi.
Zakoni (braki), omenjeni v členu 1. te uredbe, katerih veljavnost se mora glede na domovinstvo ali državljanstvo obeh zakoncev ali enega zakonca presojati tudi po drugem pravu, se smatrajo za sklenjene na način, predpisan z državnim zakonom v kraju, kjer se je poroka izvršila.
Člen 8.
Konfesijski organi, ki so v času, dokler za njih območje ni bilo pristojnega državnega poročitelja, prekršili prepoved konfesijske poroke brez dokaza o sklenjenem civilnem zakonu (braku), določeno v § 123. zakonskega člena XXXI. iz leta 1894. o zakonskem (bračnem) pravu, se ne smejo kazenski preganjati in tudi že izrečene kazenske razsodbe se ne smejo izvrševati.
Člen 9.
Ta uredba stopi v veljavo z dnem, ko se razglasi v «Službenih Novinah», izvršno moč pa dobi čez tri mesece od tega dne.
V Beogradu, dne 15. marca 1928.; št. 16.891-U-70.
Minister pravde:
Mil. Ant. Vujičič s. r.
Minister za notranje posle:
dr. Korošec s. r. Minister za vere:
M. Simonovič s. r.
108.
Izpremembe in dopolnitve zakona o brezobrestnih posojilih združbam naseljenih dobrovoljcev, poljedelcev in drugih interesentov agrarne reforme.*
Da se spravi zakon o brezobrestnih posojilih združbam naseljenih dobrovoljeev, poljedelcev in drugih interesentov agrarne reforme z dne 20. maja 1922. v sklad z dolžnostmi in pravicami zveze agrarnih združb, se ta zakon na podstavi pooblastitve, ki mi je dana v tretjem odstavku člena 289. finančnega zakona za proračunsko leto 1927./1928., izpreminja in dopolnjuje ter se glaM izpremenjen in dopolnjen v svojih členih tako-le:
Člen 1.
Brezobrestna posojila iz državnih sredstev smejo po odločbi ministrskega sveta z dne 1. oktobra 1920. dobivati po odločbi ministrskega sveta z dne 1. oktobra 1920. združbe (agrarne zajednice) naseljenih dobrovoljcev, poljedelcev in drugih agrarnih interesentov izključno po svojih zvezah.
Člen 2.
Združba (agrarna zajednica), ki želi dobiti posojilo, se mora po svoji zvezi s posebno prošnjo obrniti na ministrstvo za agrarno reformo.
Na vse te prošnje zahteva zveza posojilo od ministrstva za agrarno reformo.
* «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 31. marca 1928., št. 74/XXIV. — Zakon glej v Uradnem listu z dne 22. januarja 1923., št. 55/8.
V prošnji mora zlasti razložiti:
1.	) koliko posojilo zahteva;
2.	) koliko bi uporabila od te vsote:
a)	za nabavo semenja, žita za hrano, obleke in
drugih življenskih potrebščin;
b)	za nabavo vprežne in plemenske živine;
c)	za nabavo kmetijskega orodja, kmetijskih priprav in strojev;
č) za nabavo stavbnega gradiva za zidanje stano-
vanskih hiš in drugih gospodarskih poslopij,;
3.	) potem mora navesti vse socialne in ekonomske razloge in momente, ki so odločilni za presojo o potrebi posojila.
Posojila pod 2. a) se smejo dovoliti samo prvo leto po naselitvi, pozneje pa samo ob slabi letini ali uimah.
Pri vsakem posojilu mora navesti zveza, zgoraj omenjene podatke za vsako agrarno združbo posebe.
Člen 3.
Kadar gre za posojilo agrarnim združbam, ki še niso dobile državnih posojil, je treba priložiti prošnji raizen tega:
1.	) overovljen prepis pravil;
2.	) overovljen prepis sodne rešitve o protoko-laciji;
3.	) overovljen prepis zapisnika o ustanovni skupščini, če vse to ni bilo že prej predloženo.
Vsaki prošnji za posojilo je treba poleg tega priložiti overovljen prepis zapisnika o skupščini, ki je pooblastila] upravni odbor zveze, da obremeni združbo.
Vse te priloge overavlja zveza tako, kakor je s pravili predpisano za, podpisovanje združbene firme.
Člen 4.
Minister za agrarno reformo izdaja na predlog odseka za zadružništvo odločbe o prošnjah, ki ob-sezajo:
1.	) vsoto dovoljenega posojila, odnosno razloge za odklonitev;
2.	) ali naj se izplača posojilo v gotovini ali v naravi; če v gotovini, pri katerem organu ministrstva za agrarno reformo naj se združbi nakaže dovoljeno posojilo; če v naravi, v katerih predmetih in po kakšni ceni;
3.	) kako in kdaj naj zveza razpolaga z dovoljenim posojilom;
4.	) koliko se mora porabiti od dovoljenega posojila in v katero svrho, navedeno v členii 2., št. 2., točkah a), b), c) in č) tega zakona;
5.	) kako in v kakšnih rokih in odplačilih mora zveza vrniti to posojilo;
6.	) kako in ob kakšnih pogojih, v kakšnih rokih in odplačilih mora dajati zveza predjeme svojim članom iz dovoljenega posojila;
7.	) eventualne druge pogoje o tem posojilu.
Odločba se pošlje v overovljenem prepisu zvezi
in organu ministrstva za agrarno reformo, če se je nakazalo pri njem zvezi dovoljeno posojilo.
Ko prejme zveza to odločbo, mora potrditi na njenem prepisu s svojim podpisom, da sprejema posojilo ob pogojih odločbe in da se zavezuje, izpolnjevati te pogoje. Podpisana odločba se vroči nato odrejenemu organu ministrstva za agrarno reformo (člen 4., št. 2.), pri katerem je posojilo nakazano. Tedaj sme, kolikor so izpolnjeni drugi pogoji odločbe in kolikor so dospeli roki in obroki dovoljenega posojila, zveza razpolagati z delnim ali iz vsem posojilom. V ta namen mora vročiti organu ministrstva za agrarno reformo priznanico, predpisano po zakonu, z razporedom o uporabi posojila. Organ ministrstva za agrarno reformo mora preizkusiti pravilnost priznanice in predloženih dokazil o uporabi posojila; če se uveri, da je vse pravilno, odredi na priznanici izplačilo vsote in jo vrne zvezi, da prejme denar.
Organ ministrstva za agrarno reformo mora to takoj sporočiti ministrstvu in priložiti poročilu o prvem izplačilu odločbo, podpisano po zvezi, prepis priznanice in razpored o uporabi.
Člen 5.
Posojilo se sme dovoliti samo v namene, navedene v členu 2., št. 2., točkah a), b), c) in č), tega zakona; dovoljeno posojilo pa se sme uporabiti samo v te namene in v višini, ki je za posamezne, namene odrejena v odločbi ministra za agrarno reformo.
Če bi se pozneje pokazalo, da je treba vse. posojilo ali del posojila, ki je odrejeno v ta ali oni namen, uporabiti v drugo svrho, se sme to zgoditi samb, če temu pritrdi minister za agrarno reformo s posebno odločbo.
Člen 6.
Za posojila, dodeljena do konca proračunskega leta 1926./1927., veljajo glede odplačila odredbe, izdane z uredbo o valorizaciji dolgov zveze agrarnih združb (agrarnih združb kot ■ zadrug).
Posojila, dodeljena na podstavi tega zakona po tem roku, morajo vrniti zveze, kolikor ne bi odredil minister za agrarno reformo ob dodeljevanju drugače, v 20 poluletnih obrokih, ki dospejo vsako leto dne 1. maja in dne 1. novembra.
Prvi obrok dospe dne 1. maja prihodnjega koledarskega leta., odkar se je posojilo izplačalo.
Zveza je upravičena, o vsakem času in v večjih obrokih odplačati del ali vse posojilo; to pa mora storiti vselej, kadar pobere svoje terjatve od članov.
Za odlog rokov ali odplačil: ali za manjša odplačila je treba odločbe ministrstva za. agrarno reformo, ki odloča o tem na predlog odseka za zadružništvo, in sicer na prošnjo zveze, ali po potrebi. Po-daljšavo dovoli samo ob splošni slabi letini, živalskih boleznih, uimah ali drugi višji sili. V teh primerih se morajo roki za del odplačila ali za vse odplačilo odmeriti največ z letom dni.
Če zvezni člani zaradi krize v prodaji kmetijskih in živalskih produktov ne morejo pravočasno prodati svojih proizvodov, sme minister za agrarno reformo del odplačila ali vse odplačilo podaljšati za šest mesecev.
Ce nastopi, ko so se podaljšali roki za odplačila, posebno rodovitno leto, če je cena. kmetijskih in živalskih proizvodov visoka, če razpolagajo člani in združbe drugače z zadostnimi denarnimi sredstvi, sme minister za agrarno reformo na predlog odseka za zadružništvo skrajšati roke za odplačila, zvišati odplačila ali zahtevati, da se v enem letu izvrše odplačila za še eno ali za več let. kakor tudi da se vrni vse posojilo.
Člen 7.
Agrarni interesenti morajo po zvezah zavarovati nepremičnine) in premičnine svoje imovine, da se ojači zavarovanje posojil. Interesentu, ki bi se pro-tivil zavarovanju, mora zveza brezizjemno odpovedati posojilo s šestmesečnim odpovednim rokom. To odredbo morajo zveze ali združbe postaviti v svoja pravila. Zavarovalne police se. morajo hraniti pri zvezah./
Člen 8.
Minister za agrarno reformo sme na predlog odseka za zadružništvo o vsakem času odpovedafi posojilo, če zveza ali agrarne združbe:
1.	) ne uporabijo posojil za odrejene namene;
2.	) če tri mesece po roku ne vrnejo odplačila, pa ne naprosijo in tudi ne dobe podaljšave;
3.	) če se zveza ali združba pri poslovanju ne ravna po strokovnih navodilih in nasvetih odseka za zadružništvo;
4.	) če zveza, ali združba ne daje nadaljnjega jamstva za varnost posojila;
5.	) če zveza ali združba ministrstvu ne predloži podatkov ali dokazil, ki jih to zahteva, ali se brani, organom ministrstva dovoliti pregled in mu dati poročila o delu, poslovanju in imovinskem stanju svojem in vsakega svojega člana;
6.	) če zveza ali združba izpremeni pravila ali poslovnik brez pismene dovolitve ministrstva, ali če neče sprejeti v pravila ali v poslovnik predpisov, ki jih ministrstvo zahteva;
7.	) če zveza ali združba ne izpolnjuje predpisov zakona, pravil, poslovnika, sklepov svoje skupščine in predpisov tega zakona.
Člen 9.
Posojila se vračajo pri Državni hipotekarni banki, centrali v Beogradu, na, račun: «Ministrstvo za agrarno reformo, kolonizacijski fond, brezobrestna posojila».
Povračilo dospelega obtoka se mora, zaradi skladne vknjižbe naznaniti ministrstvu za agrarno reformo, odseku za zadružništvo.
Iz tega fonda se vrši poznejše kreditiranje agrarnih interesentov po tem zakonu.
Člen 10.
Za prejeta, posojila, jamči ministrstvu za agrarno reformo zvezal .po predpisih svojih pravil in po zakonu; prav tako pa jamčijo agrarne združbe zvezi.
Člen 11.
Nabave, kupljene in preskrbljene s temi posojili, smejo zveze ali združbe odstopati in prodajati edinole članom.
Člen 12.
Nabave se odstopajo članom po kupnini, kateri pa se pribijajo dejanski stroški in provizije za naba-
vo, prenos, prevoz, zavarovanje, natovoritev, raztovo-ritev, porazmestitev, čuvanje, razdelitev in tehtanje.
Če je tako ustanovljena cena nižja od cene na najbližjem tržišču, sme zveza kupnino zaračuniti do 10 % kot provizijo.
Člen 13.
Nabave se odstopajo proti gotovini vsem onim članom, ki lahko odplačajo vso nabavo ali del nabave brez znatne škode za svojo gospodarsko moč. Na odplačila v gotovini se zaračunava članom samo polovica provizije, ki je eventualno odrejena po členu 12.
Ostalim članom, ki ne morejo plačati gotovine, oddaja zveza (združba) nabave na upanje po predpisih svojih pravil in svojega poslovnika. Roki odplačila se ravnajo po rokih in odplačilih iz člena 6. tega zakona.
Člen 14.
Zveza sme računiti članom-dolžnikom na izdane predjeme največ dvoodstotne obresti na leto. Obresti se pobirajo obenem z odplačili ali pa vnaprej, kakor odredi glavna skupščina zveze.
Obresti se uporabljajo za poravnavanje režijskih stroškov z^ze; kar ostane, istotako provizije, pobrane po členu 12., se vlaga> v njen rezervni sklad.
Agrarne združbe smejo pobirati od članov v istih primerih v iste namene obresti do 1 %.
Člen 15.
Člani-dolžniki morajo dati zvezi priznanico za dolžno vsoto, če zveza ali združba zahteva, mora izdati dolžnik obenem s priznanico za isto vsoto in z istimi podpisi menico in bianco; zveza ali združba pa deponira te menice pri ministrstvu za agrarno reformo. Če se zahteva menica za kritje, je treba temu dovolitve ministrstva za agrarno reformo.
• Člen 16.
Zveza mora odpovedati predjem združbi ali združba članu:
1.	) če ministrstvo za agrarno reformo odpove to posojilo;
2.	) če dolžnik prestane biti član;
3.	) če ne daje zadostnega jamstva za varnost predjema;
4.	) če v dveh mesecih po roku ne izvrši dolžnega odplačila, pa ni naprosil in tudi ni dobil podaljšave;
5.	) če je poizkusil odtujiti, zastaviti ali kako drugače obremeniti predmete, ki jih je dobil na upanje, pa za to ni prejel dovolitve od združbe;
6.	) če se zadolžuje brez nujne potrebe in brez vednosti upnice (zveze ali združbe).
Člen 17.
Nihče ne sme ne zaradi zavarovanja (prepovedi) ne zaradi poplačila izvesti izvršbe glede premičnih predmetov, živega inventarja, nepremičnin in terjatev, ki so nastale iz vsot državnih posojil in so bile izplačane dolžnikom po agrarnih združbah, njih zvezah ali po ministrstvu za agrarno reformo; te naprave imajo tudi pravico, prvenstveno izterjevati te vsote.
Člen 18.
Agrarne združbe in njih zveze so oproščene plačevanja vseh sodnih taks pri sodnem postopanju, ki ga pokrenejo zaradi plačila terjatev iz državnih podojil.
Člen 19.
Zveza ali združba, ki je prejela posojilo iz državnih sredstev, mora dovoliti organom ministrstva za agrarno reformo pregled vsega svojega poslovanja in stanja, kadarkoli ministrstvo to zahteva. Ministrstvu mora pošiljati poročila, predloge, mnenja i. dr., če jih ministrstvo zahteva; zveza pa mora tudi brez zahteve pošiljati
1.	) izpisek iz glavne knjige koncem vsakega meseca;
2.	) imenik članov z dolžnimi vsotami, razvršče-^jimi po namenih predjemov, s številom vpisanih
e. egev, z znes]j0m vplačanih deležev in s površino ;lnTl dodeljene zemlje, in sicer vse to koncem po-sl0™^ leta;
• koncem poslovnega leta bilanco s poročilom o poslovanju;
**) overovljen prepis zapisnika o glavni skupščini v osmih dneh po zborovanju;
5-) statistične podatke koncem vsakega poslov-n°ga leta o imovinskem stanju svojih članov, pa tudi o s v ojem stanju in poslovanju.
Člen 20.
Agrarne združbe ali poedinci, ki so prejeli posojila naravnost od ministrstva za agrarno reformo, morajo vknjižiti ta svoj dolg najkesneje v treh mesecih po razglasitvi tega zakona pri zvezi (ali agrarni združbi), v katere okolišu so.
Člen 21.
Če nastopi eden izmed primerov, naštetih v členu 8. tega zakona, sme minister za agrarna reformo, preden odpove posojilo, suspendirati upravni in nadzorstveni odbor zveze ali združbe ter postaviti najdlje za leto dni komisarja, ki ima vse pravice upravnega in nadzorstvenega odbora.
Člen 22.
Te izpremembe zakona stopijo v veljavo z dnem, ko se razglase v «Službenih Novinah».
V Beogradu, dne 30. marca 1928.; št. 11.600.
Minister za agrarno reformo:
dr. V. Andrič s- r.
109*
Popravek k pojasnilu o uvoznem ocarl-ssjanju motornih in ročnih škropilnic za škropljenje drevja.*
V tem pojasnilu (Uradni list z dne 27. marca 1928., št. 88/30) naj stoji v 5. vreti drugega odstavka namesto: «po tar. št. 633.» pravilno: «po tar. št. 635.».
HO.
Popravek k pravilniku za davek na dohodek od nesamostalnoga dela in poklica (uslužbenski davek).
V tem pravilniku, priobčenem v Uradnem listu z dne 31. marca 1928., št. 97/31, se mora glasiti v lestvici davka za, mesečno ponavljajoče se dohodke (na strani 212.) zadnja vrsta drugega predelka pravilno «15 (ne: 14) %».	/
Razglasi velikih županov ljubljanske in mariborske oblasti.
Razglas.
Njegovo Veličanstvo kralj je dovolil z ukazom z dne 7. februarja 1928., da izpremeni mesto D u v -n o v srezu duvanjskem, travniška oblast, po izraženi želji svojih meščanov dosedanji naziv in da se imenuje odslej «Tomislav Grad».
V L j u b 1 j a n i,	V M a r i b o r u,
dne 28. marca 1928.-;	dne 2, marca 1928.;
U. br. 4497/28.	U. br. 2824/1—4928.
Veliki župan ljubljanske oblasti:
dr. Vodopivec s. r.
Veliki župan mariborske oblasti:
dr. Schaubach s. r.
Razglas o roku za izpraševanje prosilcev za koncesijo zidarskega, tesarskega, ka-menoseškega in vodnjakarskega mojstra.
Na podstavi § 10. ministrske naredbe z dne 27. decembra 1893., drž. zak. št. 195, se razpisuje rok za izpraševanje prosilcev za koncesijo zidarskega, tesarskega in kamenoseškega mojstra na dan 18. junija 1928. Rok za ustni izpit se naznani vsakemu prosilcu posebe pri pismenem izpitu.
Rok za izpraševanje prosilcev za koncesijo kamenoseškega mojstra se razpisuje na dan 2 7. junija 19 2 8.
Prošnje za pripustitev k izpitu, ki morajo biti opremljene z izkazi, navedenimi v §§ 10. do 12. zakona z dne 26. decembra 1893., drž. zak. št. 193, naj se vlože najkesneje do dne
2 6. maja 1928.
pri izpraševalni komisiji za zidarske, tesarske, ka-menoseške in vodnjalkaJrske mojstre v Ljubljani, Turjaški trg št. 1. Pri tej komisiji je treba obenem plačati izpitno takso, določeno z naredbo bivšega
oddelka ministrstva za trgovino in industrijo v Ljubljani z dne 14. januarja 1925., Uradni’ list z dne 24. januarja 1926., št. 27/7.
V Ljubljani,	V Mariboru,
dne 5. aprila 1928.; O hr 140.4/1
dne 27. marca 1928.; n Ur ors/i
Veliki župan ljubljanske oblasti:
dr. Vodopivec s. r.
Veliki župan mariborske oblasti:
dr. Schauhach s. r.
Razglas.
Vsi veroučitelji se vabijo, naj predlože čimprej neposredno računovodstvu delegacije ministrst-a financ, odseku za ljubljansko in mariborsko oblast, v Ljubljani prijave veroučnih ur za dobo od dne
1.	novembra 1927. do dne 31. marca 1928., posebne prijave za potnino pa za čas od dne 1. septembra 1927. do dne 31. marca 1928.
V Ljubljani, dne 1. aprila 1928.;
P. br. 2567.
Za velikega župana ljubljanske oblasti: vršilec dolžnosti prosvetnega inšpektorja
dr. Capuder s. r.
V Mariboru, dne 31. marca 1928.; P. br. 1808/1- -
Za velikega župana mariborske oblasti: prosvetni inspektor
dr. Kotnik s. r.
Razglasi velikega župana ljubljanske oblasti.
L. št. 374.
Gibanje nalezljivih bolezni v ljubljanski oblasti
od dne 22. do dne 31. marca 1928.
/
— Srez	F	II 11	Ozdra- velih	Umrlih	Ostalih v oskrbi
Skupina tifuznlh bolezni.				I	
Laško 		.	i		• 1 1 1	
Logatec		5	.	5	• I	
Skupaj .	5	i	5	• 1 1	
škrlatinka. -		— Scarlatina.			
Brežice		1				1
Kočevje		1				1
Kranj		3				3
Krško		3	i	2		2
Laško 		3		; .		3
Litija			i			1
Ljubljana, srez . .	6	2	4		4
Ljubljana, mesto .	12	3	3		12
j Novo mesto . . .	.	2			2
Radovljica ....	2		i		1
Skupaj .	31	9	10		30
Ošpice. -		- Morbilli.			
Črnomelj ....	59	.	39		20
Kočevje		3		3		
Ljubljana, mesto .	17	14	17		14
Novo mesto . . .		5			5
Skupaj .	79	19	59	•	39
Davica.	— Diphteria et Croup.				
Kamnik		.	1	•	• 1 1 1	
Kranj		2	.		2	
Laško 			1	•	• 1 1	
Ljubljana, srez . .	3		2	• 1 1	
Ljubljana, mesto .	2	2	1	•	1	3	
Skupaj .	7	4	3	• 1 8.	
Šen. — Erysipelas.				1	
Brežice		4			• i 4	
Kranj		2		i	. 1	
Krško		3		3		
Laško 			i			1
Ljubljana, mesto .	3	2			5
Radovljica ....	4		.		4
Skupaj .	16	3	4		15
V Ljubljani, dne 3. aprila 1928.
Po odredbi velikega župana ljubljanske oblasti: dr. Mayer s. r.
Yet. br. 279.
Izkaz o stanju živalskih kužnih bolezni v območju ljubljanske oblasti
od dne 26. marca do dne 1. aprila 1928.
Opazka: Imena sedežev sresbih poglavarjev (mestnega magistrata) so natisnjena z debelejšimi, imena občin pa z navadnimi črkami; kraji s številom za-kuženih dvorcev so navedeni v oklepajih.
Vranični prisad.
Kamnik: Loke (Loke 1 dvorec).
Mehurčasti izpuščaj.
Kastav: Kastav (Srdoči 1 dvorec).
Svinjska kuga.
Brežice: Artiče (Artiče in Zgornji Obrež po 1 dvorec, Dolenja vas 2 dvorca), Videm (Pesje 1 dvorec). Litija: Krka (Trefona gorica 1 dvorec), Leskovec (Sela 2 dvorca). Novo mesto: Velika Loka (Kameni potok 2 dvorca), Dobrniče (Sahovec 1 dvorec), Gorenje polje (Gorenje polje 1 dvorec), Prečna (Dolenja Straža 1 dvorec), Mirna peč (Hrastje 1 dvorec), Novo mesto (Kandija 1 dvorec).
Svinjska rdečica.
Ljubljana, okolica; Medvode (Zbilje 1 dvorec), Vrhnika (Drenov grič 1' dvorec).
Perutninska kolera.
Novo mesto: Šmihel-Stopiee (Dolenja Težka voda 5 dvorcev).
V Ljubljani, dne 4. aprila 1928.
Za velikega župana ljubljanske oblasti:
oblastni veterinarski referent Paulin s. r,
Razglasi velikega župana mariborske oblasti.
E. br. 611/22.
Razglas o stanju hmeljskih bolezni v mariborski oblasti.
Po drugem odstavku člena 4. pravilnika o kontroli hmeljnih reiznic (Sadik) ob uvozu in v notranjem prometu (Uradni list z dne 11. marca 1927., št. 456/114) objavljam seznamek onih občin, ki so zakužene s hmeljnim rilčkarjem in znatneje s peronosporo. Iz teh občin je po členu 3. omenjenega'pravilnika prepovedano, izvažati hmeljne reznice.
1.	) Peronospora: Žalec (srez Celje); Tepanje, Loče, Konjice^ okolica, in Žiče (srez Konjice); Spodnje Hoče, Zgornje Hoče, Slivnica, Limbuš; Ruše, Spodnja Polskava, Razvanje, Sveta Marjeta na Dravskem polju, Radvanje, Slovenska Bistrica, Rogoza in Orehova vas (srez M a r i b o r, levi breg).
2.	) H m e 1 j s k i r i 1 č k a r (p 1 i n t u s p o r c a -tu s): Sv. Pavel pri Preboldu, Sv. Peter, Got ovije, Griže, Žalec, Petrovče, Velika Pirešica, Braslovče, Gomilsko, Grajska vas, Marija Reka, Polzela, Prekopa, Sv. Jeronim, Sv. Jurij ob Taboru in Vransko (srez Celje); Kokarje (srez Gornji grad); Tepanje, Žiče in Tolsti vrh (srez Konjice); Sveti Anton, Selnica ob Dravi, Zgornja Kungota in Sveti Martin pri Vurbergu (srez Maribor, levi breg); Spodnje Hoče, Zgornje Hoče, Slivnica pri Maribora, Sv. Marjeta na Dravskem polju, Limbuš, Ruše, Razvanje, Radvanje, Slovenska Bistrica, Rogoza in Orehova vas (srez Maribor, desni breg).
V Mariboru, dne 31. marca 1928.
Veliki župan mariborske oblasti:
dr. Schaubach s. r.
L. št. 13/3.
Gibanje nalezljivih bolezni v mariborski oblasti od dne 22. do dne 31. marca 1928.
	£		ca _		:SS
Srez	I	§2 Z o	Ozdr, vellt	6 D	-t-» C/3 C/3 O °>
Krčevita odrevenelost — Tetanus.
Slovenjgradec . . |	1	|	.	|	.	|	.	|	1
Srez	Ostalih	Na novo obolelih	Ozdra- velih	Umrlih	Ostalih v oskrbi
Skupina tifuznih bolezni.				•	
Celje ......	1	1	1		1
Celje, mesto . . .	.	1			1
Konjice		1	.			1 j
1 Maribor, levi breg .	1	1			2
Slovenjgradec . .	1	.			1
Šmarje pri Jelšah .	1	1		i	1
Skupaj .	5	4	1	i	7
Škrlatinka.		— Scarlatina.			
Celje		2	.	• I •		2
Celje, mesto . . .	1	1	*		2
Čakovec 		2		2 1 .		
Dolnja Lendava . .	15	16	4		2i
Gornji grad . . .	5	.	4		1 .
Konjice		1		.		1
Ljutomer ....		2	.		2
Maribor, desni breg	4				4
Maribor, mesto . .	2	i			3
Murska Sobota . .	1	.	i		
Prelog		19	i	10	i	9
Prevalje		2	i	•	.	!	3	1	
Ptuj		5	5	.	. j 10	
Ptuj, mesto . . .	2		i		. 1 1
Slovenjgradec . .		' i			1 I
Šmarje pri Jelšah .		i			1 '
Skupaj .	61	23	22	1	61
Ošpice. -		- Morbilli.			
Dolnja Lendava. .	•	1	•	• 1 1	
Murska Sobota . .	21	.	21		
! Ptuj		30	61	28		63
Ptuj, mesto . . .	13	17	12	. 1 18	
Skupaj .	64	79	61	. j 82	
Davica.	— Diphteria et Croup.				
Celje			1	2			3
Maribor, desni breg	1	2	,		3
Maribor, levi breg	1 •		1		
Prevalje		2				2
Skupaj .	5	4	1		8
Šen. — Erysipelas.					
Konjice		1	1	1		1
Maribor, desni breg	1				1
Maribor, mesto . .	1				1
Ptuj		1		i		. i
Skupaj .	4	1	2		3
V Mariboru, dne 5. apriia 1928.
Za velikega župana mariborske oblasti: oblastni sanitetni referent dr. Jurečko s. r
Vet. br. 51/16.
Izkaz o stanju živalskih kužnih bolezni v območju mariborske oblasti z dne 9. aprila 1928.
Opomba: Imena sedežev sreskih poglavarjev in mestnih magistratov so natisnjena z debelejšimi, imena občin pa z navadnimi črkami; kraji s številom zakuženih dvorcev so navedeni v oklepajih.
Vranični prisad.
Gornji grad': Mozirje, okolica (Ljubija - Gneč 1 dvorec).
Svinjska rdečica.
Čakovec: Mursko Središče (Štrukovec 1 dvorec).
Svinjska kuga.
Ptuj: Sardinje (Ključarovci 1 dvorec).
V Maribor u, dne 9. aprila 1928.
Za velikega župana mariborske oblasti: oblastni veterinarski referent dr. Rajar s. r.
Razglasi sodišč in sodnib oblaster,
S 13/28-11.	791
Konkurzni oklic.
Razglasitev konkurza o imovini Rajmunda Langa, registriranega pod firmo: R. Lang, trgovina s pohištvom v Ljubljani.
Konkurzni komisar: Anton Lajovic, svetnik deželnega sodišča v Ljubljani.
Upravnik mase: dr. Fran Tominšek, odvetnik v Ljubljani.
Prvi zbor upnikov pri podpisanem sodišču v sobi št. 140 dne 2 8. aprila 192 8. ob desetih. Oglasit-veni rok do dne 2 5. maja 1928. Ugotovitveni na-
rok pri podpisanem sodišču dne 2. junija 1928. ob desetih.
Deželno sodišče v Ljubljani, oddelek III..
dne 7. aprila 1928.
S 20/27—13.	790
Odprava konkurza.
Prezadolženec: Vinko J el er, trgovec v Sevnici. Konkurz, ki je bil razglašen s sklepom opr. št. S 20/27—2 o prezađolženčevi imovini, je po § 157. k. r. odpravljen, ker se je sklenila prisilna, poravnava.
Okrožno kot konkurzno sodišče v Celju,
dne 4. aprila 1928.
S 14/26—10.	755
Odprava konkurza.
Prezadolženca: Josip F arnik in Ema F arnik, posestnika v Peklu pri Poljčanah.
Konkurz, ki je bil razglašen s sklepom opr. št. S 14/26—2 o imovini teh prezadolžencev, je po § 139. k. r. odpravljen, ker je bila vsa masa raz-I deljena.
Okrožno kot trgovinsko sodišče v Mariboru, oddelek III.,
dne 29. marca 1928.
S 8/28—2.	■	779
Konkurzni oklic.
Razglasitev konkurza o imovini Antona D o g š a. trgovca v Ormožu.
Konkurzni komisar: dr. Janko Košan, okrajni sodnik in predstojnik okrajnega sodišča v Ormožu.
Upravnik mase: dr. Adam Ban, odvetnik v Ormožu.
Prvi zbor upnikov pri okrajpem sodišču v Ormožu dne 14. aprila 19 28. ob desetih. Oglasit-veni rok do dne 31. m a j a 1 9 2 8. Ugotovitveni narok pri imenovanem sodišču dne 14. junija 19 2 8. ob desetih.
Okrožno sodišče v Mariboru, oddelek III., dne 5. aprila 1928.
S 9/28—2.	783
Konkurzni oklic.
Razglasitev konkurza o imovini Anice T r a u -nove, trgovke v Maribora, Grajski trg št. 1.
Konkurzni komisar: dr. Franc Peitler, višji sodni svetnik okrožnega kot trgovinskega sodišča v Mariboru.
Upravnik mase: dr. Avguštin Reisman, odvetnik v Maribora.
Prvi zbor upnikov pri podpisanem sodišču v sobi št, 84 dne 16. aprila 1928. ob desetih. Oglasit-veni rok do dne 2 5. m a j a 1 9 2 8. Ugotovitveni narok pri podpisanem sodišču dne 8. junija 1928. cb desetih.
Okrožno sodišče v Mariboru, oddelek III.,
dne 6. aprila 1928.
S 2/27—72.	781
Odprava konkurza.
Prezadolženec: Rudolf Kopač, neregistriran trgovec v Novem mestu.
Konkurz, ki je bil razglašen s sklepom opr. št, S 2/27 o prezadolženčevi imovini, je po § 157. k. r. odpravljen, ker se je sklenila prisilna poravnava.
Okrožno sodišče v Novem mestu, oddelek L, dne 30. marca 1928.
Cg la 190/28—2.	705
Oklic.
Dr. Rudolf Krivic, odvetnik v Ljubljani, ja vložil zoper Janeza Seliškarja, posestnika v Podutiku št. 29, sedaj neznanega bivališča, tožbo zaradi 1643 Din 50 p.
Prvi narok za ustno razpravo se je določil na dan 19. aprila 192 8.
ob pol devetih pri tem sodišču v sobi št, 124.
Ker je bivališče Janeza Seliškarja neznano, se mu postavlja za skrbnika dr. Josip Klepec, odvetnik v Ljubljani.
Deželno sodišče v Ljubljani, oddelek L,
dne 23. marca 1928.
C II 317/28—1.	702
Oklic.
Franc Erjavec, trgovec v Ljubljani, Valvazorjev trg, je vložil zoper Jožefa Adamiča, trgovca v Ljubljani, «Stan in dom», tožbo zaradi 548 Din 24 p. Narok za ustno razpravo se je določil na dan 21. aprila 1928.
ob devetih pri tem sodišču v sobi št. 50.
Ker je sedanje bivališče Jožefa Adamiča neznano, se mu postavlja za skrbnika, -Ivan Hibšer, sodni slug-a v p. v Ljubljani.
Okrajno sodišče v Ljubljani, oddelek II.,
dne 15. marca 1928.
V H 4/28—2.	775
Oklic.
Hranilnica in posojilnica društva katoliških mojstrov v Mariboru, r. z. z o. z., M jo zastopa dr. Andrej Veble, odvetnik v Mariboru, je vložila zoper Ludovika Mayerja in Cecilijo Mayerjevo, oba neznanega bivališča, zaradi hrambe premičnih stvari za menično terjatev v znesku 19.275 Din s pripadki predlog glede začasne odredbe.
Ker je bivališče obeh tožencev neznano, se jima postavlja za skrbnika dr. Juro Jan, odvetnik v Mariboru.
Okrajno sodišče v Mariboru, oddelek II.,
dne 3. aprila 1928.
A 1 279/27—10.	'	723 3—3
Poklic neznanih dedičev.
Julijana B a j t s, dninarica v Vrbju, je dne 9. novembra 1927. umrla, ne da bi bila zapustila sporočilo poslednje volje.
Sodišču ni znano, ali je. kaj dedičev.
Za skrbnika zapuščini se postavlja Josip Videm-šek. .	.	'
Kdor hoče zahtevati zapuščino zase, mora to v enem letu od današnjega dne naznaniti sodišču ter izkazati svojo dedinsko pravico. Po preteku tega \ roka se izroči zapuščina, kolikor izkažejo dediči svoje pravice, ie-tem, kolikor bi se pa to ne zgodilo, pripade zapuščina državi.
Okrajno sodišče v Celju, oddelek L,
dne 20. marca 1928.
T 34/28—4.	782
Amortizacija.
Na prošnjo, ki jo je vložila firma: Tovarna strojil, družba z o. z. v Majšperku, se uvaja postopanje za amortizacijo nastopne povzetne priznanice:, ki jo je rečena firma baje izgubila: Povzetna priznanica z dne 25. februarja 1928., št. 4, ki jo je izdala postaja državne železnice na Pragerskem za pošiljko s povzetjem 5556 Din 50 p Tovarni strojil v Majšperku za J. Piricha v Ptuju.
Imetnik te povzetne priznanice se' pozivlje, maj uveljavi svoje pravico v šestih mesecih, ker bi se sicer po tem roku izreklo, da je priznanica brez moči.
Okrožno sodišče v Mariboru, oddelek IV.,
dne 31. marca 1928.
A IV 95/3—392.	.	679
Razglas o prostovoljni sodni dražbi zemljišča.
Na predlog d e d ič e v p o J an e z u Zupan cu, umrlem dne 26. marca 1903. v Gabrju, se bo prodajalo zemljišče vi. št. 380, davčna občina Spodnja Hudinja (enonadstropna, solidno zidana hiša št. 76 v Gabrju, stoječa ob državni cesti, z dvoriščem in vrtom), na prostovoljni javni dražbi, ki se bo vršila dne 17. aprila 192 8. ob petnajstih v pisarni notarja Avgusta Drukarja v Celju kot sodnega komisarja.
Vzklicna cena, pod katero se zemljišče ne proda, znaša 180.000 Din. Varščina znaša 18.000 Din.
Zastavne pravice na zemljišču zavarovanih upni-v°v 'ostanejo nedotaknjene.
. Prodajalci jamčijo za bremen prosti prenos lastninske pravice; zdražitelj pa vstopi v najemno raz-merje glede kleparske delavnice, ki jo ima firma Koštomaj, in stavbe.
Dražbeni pogoji so na vpogled v navedeni notar-ski Pisarni.
Okrajno sodišče v Celju, oddelek IV.,
dne 26. marca 1928.
E 2710/27—11.	605
Dražb eu» oklic.
Na predlog drja. Alojzija Rakuna, odvetnika v Celju, bo dne 1 8. a p r i 1 a 1 9 2 8. ob pol enajstih pri tem sodišču v sobi št. 4 na podstavi obenem odobrenih pogojev dražba polovice nepremičnine: zemljiška knjiga Teharje, vi. št. 76: hiša. cenilna vrednost 5000 Din, hlev, cenilna vrednost 250 Din, zemljišče, cenilna vrednost 7321 Din 50 p — skupaj 12.571 Din 50 p, služnostne pravice 25 Din, prava cenilna vrednost torej 12.546 Din 50 p; najmanjši ponudek 8370 Din.
Pod najmanjšim ponudkom se ne bo prodajalo.
Vadi j: 1260 Din.
Okrajno sodišče v Celju, oddelek III.,
dne 28. februarja 1928.
E 15/28—7.	606
Dražbeni oklic.
Dne, 16. aprila 1928. ob pol desetih bo v občinski pisarni v Mozirju dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Mozirje, vi. št. 220, in sicer posameznih parcel št. 185/25 (pašnik), št. 375 (travnik), št. 384/2 (pašnik), št. 388/16 (travnik), št. 667/1 (pašnik) in št. 667/17 (pašnik).
Cenilna vrednost: 280, 6250, 240, 480, 568 in 256 Din; najmanjši ponudek: 187. 4167. 160, 320, 379 in 171 Din.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal \ dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Gornjem gradu,
dne 13. marca, 1928.
E 5899/27—11.	535
Dražbeni oklic.
Dne 13. aprila 1928. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 15 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga za katastralno občino Gradiško predmestje v Ljubljani, vi. št. 39.
Cenilna vrednost: 319.200 Din: najmanjši ponudek: 122,100 Din.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravn .1 v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na, dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Ljubljani,
dne 29. februarja 1928.
P VII 44/28—3.	619
Razglasitev preklica.
S sklepom podpisanega okrajnega sodišča z dne
2.	marca 1928., npr. št. L VII 2/28—7, je bil Simon Kužner, posestnik, stanujoč v Stoprcah št. 36, zaradi privajene zlorabe alkohola omejeno preklican.
Za pomočnika mu je postavljen Franc Korže, posestnik v Stoprcah št. 11.
Okrajno sodišče v Ptuju, oddelek VIL,
dne 13. marca 1928.
Razglasi razni! uradov in oüastev,
Objava odbora za izvrševanje zakona o narodnem priznanju onim, ki so zaslužni za domovino, glede prenosa posmrtnih ostankov naših državljanov iz Francije.*
Ministrski svet je izvolil skleniti v seji z, dne 24. marca 1928., št. 2018: S pripravami, da se koncentrirajo v jrak v e posmrtni ostanki naših državljanov, ki so umrli in so bili pokopani med minulimi vojnami na ozemlju republike Francije, je treba takoj začeti. — Iz tega razloga je postavil ministrski svet s to svojo odločbo rok do dne 1. avgusta 19 28., do katerega dne se morajo prijaviti pri-
* «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 4. aprila 1928., št, 77.
zadete rodbine, ki žele prenesti posmrtne, ostanke svojih pokojnikov iz Francije v našo kraljevino. Po tem roku izgube neprijavljene prizadete osebe pravico do ugodnosti, ki jih daje glede tega prenosa člen 5. zakona o narodnem priznanju onim, ki so zaslužni za domovino.
Prenos z ugodnostmi, ki jih navaja ta zakonski predpis, se bo vršil po skupinah. Ugodnost, ki jo daje člen 5. omenjenega zakona, je brezplačen prenos takih posmrtnih ostankov z ladjo ali po železnici od vkrcne postaje ali vkrcnega pristanišča (v tujini) in izkrcne postaje ali izkrcnega pristanišča (v naši drža,vi). Vse stroške za izkop in prenos do pristanišča ali železniške postaje kakor tudi pogrebne stroške plača rodbina.
Posmrtni ostanki naših državljanov, pokopanih v Franciji, katerih rodbine v določenem roku ne izrazijo s pismeno prijavo željo, da, bi jih prenesle ter jih pokopale v domovini, se izkopljejo in preneso v rakve, nalašč pripravljene v ta namen.
Prijave za prenos se morajo poslati odboru za izvrševanje zakona o narodnem priznanju onim, ki so zaslužni za domovino, pri ministrstvu za vere: opremljene morajo biti s kolkom za pet dinarjev ter morajo obsezati te-le podatke:
1.	) pokojnikovo ime, njega priimek, datum, leto in rojstni kraj, datum in leto smrti, mesto, kjer je pokopan, pokopališče in številko parcele, kjer je pokopan, poklic in, če je bil vojaški obveznik, čin. vrsto orožja in edinico, ki ji je pripadal; podatke o mestu, kjer je pokopan, je treba po možnosti podkrepiti z uradnim pismenim dokumentom;
2.	) prosilčevo ime, njega priimek, stalno stano-vališčc z označbo, v kakšnem sorodstvu je bil s pokojnikom, čigar posmrtne ostanke želi prenesti, in obvezo, da poravna iz svojih sredstev stroške1, katerih ni oproščen po členu 5. zakona o narodnem priznanju onim, ki so zaslužni za domovino. Ti stroški so: stroški in takse za izkop, stroški za prenos do vkrcne postaje in za natovoritev, od izkrcne postaje pa za raztovoritev, prenos in pokop v naši državi.
Odbor za izvrševanje zakona o narodnem priznanju enim, ki so zaslužni za domovino, priskrbi po pristojnih faktorjih točne podrobne podatke o velikosti teh stroškov ter obvesti o njih kakor tudi o eventualnih ugodnostih prizadete osebe po tej poti.
Iz pisarne ministrstva za vere — odbora za izvrševanje zakona o narodnem priznanju — v Beogradu,
dne 29. marca 1928.; št. 2018.
m.
Odločba, s katero se uprava za gradnjo železnic izloča v posebno direkcijo kot direkcija za gradnjo železnic.*
Gospod minister za promet je izdal dne 1. aprila 1928. pod U. G. br. 4928/28 na podstavi člena 238. finančnega zakona za leto 1928./1929. odločbo, s katero se uprava za gradnjo železnic izloča v posebno direkcijo kot direkcija za gradnjo železnic s sestavo, pristojnostjo, pravicami in dolžnostmi po prejšnji uredbi o organizaciji ministrstva za. promet z dne 21. maja 1921.
Iz uprave za gradnjo železnic pri generalni direkciji državnih železnic v Beogradu,
dne 2. aprila 1928.; št. 4928.
Št. 2603.	788 3—1
Razglas o licitaciji.
Gradbena direkcija v Ljubljani razpisuje za prevzem železnobetonskega mostu čez Glinščico v km 2-4 Tržaške državne ceste drugo javno pismeno o f‘e rtno licitacijo.
Licitacija se bo vršila dne 2 5. aprila 19 28. ob 11. uri v sobi št, 17. gradbene direkcije v Ljubljani.
Istotam se dobivajo med uradnimi urami potrebni podatki, pojasnila in ofertni pripomočki proti plačilu napravnih stroškov.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) ha vsote odobrenega proračuna, ki znaša 240.857 Din 40 p.
Podrobnosti razpisa so .razvidne iz razglasa o licitaciji v «Službenih Novinah» in na razglasni deski gradbene direkcije. *
Gradbena direkcija v Ljubljani,
dne 7. aprila 1928.
Št. 2SS2/11. 2833/11 in 2839/U.	751 2—2
Razpis dobav.
Razpisuje se dobava:
a)	10.000 kg jamskih tračnic;
b)	350 q portlandskega cementa;
c)	140 m3 jamskega lesa.
Več pri podpisani direkciji.
Ponudbe naj se vlože najkesneje do dne 1 7 e g a aprila 192 8. ob enajstih.
Direkcija državnega rudnika v Velenju, dne 3. aprila 1928.
Št. 2937/11.	785 2—1
Razpis dobave.
Razpisuje se dobava 10 jeklenih valjev za kisik. Več pri podpisani direkciji.
Ponudbe naj se vlože najkesneje do dne 2 4 e g a aprila 1928. ob enajstih.
Direkcija državnega rudnika v Velenju,
dne 6. aprila 1928.
Št. 2945/n.	786 2—1
Razpis dobave.
Razpisuje se dobava dveh nepremočljivih ponjav (cerad).
Več pri podpisani direkciji.
Ponudbe naj se vlože najkesneje do dne 2 1 e g a aprila 1928. ob enajstih.
Direkcija državnega rudnika v Velenju,
dne 6. aprila 1928.
št. 2993/n.	787 2—1
Razpis dobave.
Razpisuje se dobava 10.000 krajnikov.
Ponudbe naj se vlože najkesneje do dne 2 7 e g a aprila 1928. ob enajstih.
Direkcija državnega rudnika v Velenju,
dne 7. aprila 1928.
H. br. 9865/28.
Razpis.
Higienski zavod kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v Ljubljani razpisuje v zmislu uredbe ministrstva za narodno zdravje z dne 3. marca 1928., H. br. 9865, člena, 8., natečaj zanajboljeiz-vedeno higiensko ureditev v kmetiški hiši, oziroma okolici (kuhinja, jedilna shramba, spalna soba, vodnjak, stranišče z greznico, gnojišče itd.). Najboljše tri ureditve, odnosno asanacije, se nagrade s higienskimi potrebščinami v vrednosti po 3000, 2000 in 1000 dinarjev in z diplomo.
Natečaj se zaključi dne 1. oktobra 1928. Natančnejša navodila, načrti i. dr. se dobivajo pri higienskem zavodu v Ljubljani.
V Ljubljani, dno 6. aprila 1928.
Predstojnik zavoda: dr. Ivo Pirc s. r.
Št. 15.	'54
Razpis službe.
Podpisani zdravstveni zastop razpisuje službo sekundarija v ženski bolnici v INo-» vem mestu a mesečno plačo 1500 Din, prosto hrano in prostim stanovanjem v zavodu.
Pogoj: najmanj šestmesečna ginekološka in porodniška praksa. Izvrševanje privatne prakse je se-kundariju prepovedano.
Prošnje naj se vlože najkesneje do dne 3 0ega aprila 1928. pri podpisanem zastopu.
Zastop zdravstvenega okrožja v Novem mestu,
dne 1. aprila 1928.
Perko s. r.
Št. 2758/28.	748 3—4
Razglas o dražbi občinskih lovišč v radovljiškem srezu.
Lovi spodaj označenih občin se bodo oddajali na javni dražbi v zakup v uradu podpisanega sreskega poglavarja za dobo od dne 1. julija 1928. do dne 31. marca 193 3. z začetkom dražbe vsakokrat ob 9. uri po nastopnem vrstnem redu:
v ponedeljek dne 3 0. aprila 192 8. za občino Gorje;
v soboto dne 2. junija 1928. za občine Begunje, Bled in Bohinjsko Bistrico;
v torek dne 5. junija 1928. za občine Jesenice, Kropo, Lesce in Ljubno;
v soboto dne 9. junij a 1 928. za občine Mošnje, Ovsiše, Predtrg, Radovljico in Rateče.
Zakupni in dražbeni pogoji so na vpogled v uradu podpisanega sreskega poglavarja med običajnimi uradnimi urami.
V Radovljici, dne 31. marca 1928.
Sreski poglavar: dr. Peter Vavpotič s. r.
Št. 57.	750
Razglas.
Lov politične občine Ojstrice, sestoječ iz kata-stralnih občin Viča in Sv. Duha kakor tudi iz delov katastralnih občin Goriškega vrha, Ojstrice, Veljke in Kozjega vrha, v skupni površini 2906 ha 18 a 84 m2, se bo oddajal na javni dražbi v zakup za dobo 4 let in 10 mesecev, t. j. od vštetega dne 1. junija 1928. do vštetega dne 31. marca 1933. '
Izklicna cena je 3000 Din. Vadij, ki ga je treba položiti pred licitacijo, znaša 10 % izklicne cene.
Dražba se bo vršila v občinskem uradu za občino Ojstrico v Dravogradu št. 5 dne 1 0. maj a 19 28. ob desetih; tam so tudi na vpogled ostali dražbeni
P0^°.Ü- predstojništvo občine Ojstrice,
dne 3. aprila 1928.
Župan: Morij s. r.
Razne objave.
776 Stanje Narodne banke kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev dne 31. marca 1928.
Aktiva.	Dinarjev
Metalna podloga..................... 390,496.905-51
Posojila........................... 1.608.544.501-52
Račun za odkup kronskih novčanic 1.072,664.8/3-70
Račun začasne zamene................ 299,538.842-26
Dolg države........................ 2.966,355.034—
Vrednost državnih domen, zastavljenih za izdajanje novčanic . - 2.138,377.163— Saldo raznih računov . . - . .	567,613,235-76
Pasiva.
Glavnica Din 50,000.000 v kovanem . zlatu: od te vplačano ....	30,000.000—
Rezervni fond...................... 11,180.235-07
Novčanice v obteku................ 5.452,847.055—
Državni račun začasne zamene . .	299,538.842-26
Terjatve države po raznih računih 134,847.894-83
Razne obveznosti.................. 893.743.495-59
Terjatve države za zastavljene domene ............................ 2.138,377.163—
Nadavek za kupovanje zlata za
glavnico in fonde........... 83,055.870-—
9.043,590.555-75
V metalni podlogi se računi: dinar v zlatu za en dinar, angleški funt za 25 dinarjev, dolar za 5 dinarjev, lira za en dinar, švicarski in francoski frank za en dinar, dinar v kovanem srebru za en dinar itd.
Obrestna mera po eskontu menic — za vse bančne dolžnike brez razlike — 6 % na leto.
Obrestna mera za posojila na zastave 8 % na teto.
Št, 164/2.	“	^
Razglas.
XX. redni občni zbor Kreditnega društva Mestne hranilnice ljubljanske v Ljubljani se bo vršil dne 17. aprila 1 92 8. ob 15. uri v posvetovalnici Mestne hranilnice ljubljanske v Ljubljani, Prešernova ulica št. 3, s tem dnevnim redom:
1.	) Čitanje zapisnika o XIX. rednem občnem zboru.
2.	) Poročilo odbora o društvenem delovanju v letu 1927.
3.	) Poročilo računsko-pregledovalne komisije o računskem zaključku za devetnajsto poslovno dobo.
4.	) Določitev števila odbornikov in njih namestnikov in volitev teh upravnih organov.
5) Volitev članov računsko-pregledovalne komisije in njih namestnikov.
6.) Raznoterosti.
Engelbert Ffanchetti s. r., predsednik.
778 Vabilo na 48. občni zbor,
ki ga bo imela
Kmetska posojilnica ljubljanske okolice, registrovana zadruga z neomejeno zavezo v Ljubljani,
v četrtek dne 2 6. aprila 1928. ob 15. uri v sejni dvorani posojilnice v Ljubljani, Dunajska cesta št. 18.
Dnevni red:
1.	) Predsednikov nagovor.
2.	) Poročilo ravnateljstva.
3.	) Poročilo nadzorništva.
4.	) Odobritev letnega računa.
5.	) Razdelitev dobička.
6.	) Volitev predsednika, podpredsednika in treh članov načelništva.
7.	) Volitev treh članov nadzorništva.
8.	) Predlogi zadružnikov.
V Ljubija n i, dne 6. aprila 1928.
Načelništvo.
Vabilo na VII. redni občni zbor,
ki ga bo imela
Tovarna klobukov «Šešir», d. d. v Škofji Loki,
dne 2 6. aprila 1928. ob 12. uri v sejni dvorani Zadružne gospodarske banke, d. d. v Ljubljani, z naslednjim
dnevnim redom;
1.	) Poročilo o poslovanju v letu 1927. iu predložitev bilance z dne 31. decembra 1927.
2.	) Poročilo nadzorstvenega sveta in podetlitev absolutorija upravnemu svetu.
3.	) Sklepanje o uporabi čistega dobička.
4.	) Volitev nadzorstvenega sveta.
5.	) Slučajnosti.	789
V Ljubi j a n i, dne 10. aprila 1928.
Upravni svet.
Občnega zbora se smejo udeležiti oni delničarji, ki so položili pri blagajni Zadružne gospodarske banke ali Ljubljanske kreditne banke v Ljubljani vsaj tri dni pred zborovanjem najmanj deset delnic z nezapadlimi kuponi vred. Delnice morajo ostati založene do konca občnega zbora (člen 14. družbenih pravil). Na občnem zboru daje vsakih deset delnic po členu 16. družbenih pravil po en glas.
753	Vabilo na občni zbor
Oblačilnice za Slovenijo,
r. z. z o. z. v Ljubljani,
ki se bo vršil dne 2 7. aprila 192 8. v zadružni pisarni v Ljubljani, Miklošičeva cesta št. 7. s tem dn evnim redom:
1.	) Poročilo načelništva.
2.	) Poročilo nadzorništva,
3.	) Odobritev računskega zaključka za leto 1927.
4.	) Volitev nadzorništva,
5.	) Dopolnilna volitev načelništva.
6.	) Izprememba zadružnih pravil.
7.	) Slučajnosti.	„	^
Oblacilmca za Slovenijo,

695 3-3	Poziv upnikom.
Upniki Tvornice učil in šolskih potrebščin v Ljubljani, r. z. z o. z. v likvidaciji, se po § 40. zadružnega zakona pozivljejo, naj priglase morebitne terjatve.	Likvidatorji
792	Objava.
Izgubila sem originalna dekreta:
a)	bivšega okrajnega šolskega sveta v Krškem št. 288 z dne 16. februarja 1920. o imenovanju za pomožno učiteljico v Št. Janžu na Dolenjskem, in
b)	okrajnega šolskega sveta v Kranju št. 227 z dne 12. februarja 1921. o imenovanju (premestitvi) za pomožno učiteljico v Podblici.
Oba dekreta proglašam za neveljavna.
Helena Jenko s. r., učiteljica v p. v Tržiču.
Odgovorni urednik: Anton Funtek v Ljubljani. — Tiska in izdaja: Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani; njen predstavnik: Miroslav Ambrožič v Ljubljani.