III. letnik. V Ljubljani, dne 15. julija 1921. Štev. 7. List .izhaja enkrat na mesec, in sicer j 24 K, za pol leta 12 K, posamezna številka 15. vsakega meseca, ter slane za celo leto i velja 2 K. — Inserati po dogovoru. — Roko- Kljub temu, da je upravništvo priložilo drugi številki nakaznice, nam veliko naročnikov ni še do danes poravnalo naročnine. vsi prizadeti upoštevajte naš po~ novni opomin in nam nemudoma nakažite znesek. Upravništvo. Iz konstituante. Gcvor narodnega poslanca S. L. S. g. Sku;lja, ki ga je imel dne 31. maja t. 1. Visoka zbornica! Oddelek, o katerem sedaj razpravljamo, vsebuje po zaslugi opozicije eno veselo dejstvo: da se je končno po dolgih trudih in bojih v parlamentih in izven parlamentov doseglo to, Ikiar se je toliko časa zametalo, namreč načelo, da država nima samo pravovarstvene naloge, ampak da ima tudi direktno nalogo, delovati za skupni blagor svojih državljanov na pod.agi pravice in enakopravnosti. Ta oddelek, gospodje, ima naslov: socialne- ekonomske odredbe. Toda tega, kar naslov označuje, naš oddelek niti oddaleč ne izčrpa popolnoma; on je nepopoln ne samo zaradi tega, ker res silno važne socialne nallcge samo načenja, a jih ne izvrši, ampak tudi zaradi tega, ker ne stoji na stališču enakopravnosti vseh stanov. Gospoda! Priznati moram, da tangira-}o socialne odredbe lil. oddelka kmetski stan. Gotovo moramo, gospodje, priznati kmetskemu stanu njegovo veliko važnost, da res tvori pravi temelj državi, da je on temelj države. III, oddelek vsebuje tu|di določbe za zaščito delavstva. Radi priznavamo, gespedje, (da jel poleg kmetskega stanu naš delavski stan mogočen steber in velika podpora državi. Toda žalostno pa )e, gospodje, da ta odcleleik', ko jemlje nekaj stanov v zaščito, naravnost ignorira cel stan, da ga popolnoma nič ne omeni, to je obrtni stan. Ako vzamemo zgodovino, nam že ona govori, kako. veliko vlogo je igral v člo-Ve'ški družbi obrtni stan že od vsega začetka. Priznati moramo, da je bil obrtni st^n eden izmed prvih stanov, ki je bil močno organiziran, tako da so ga razne dr-ffcve mečno upoštevale kot merodajen tak. toir. Tekom čaisa s<> je pa dvigal tehnični napredek, kulturni razvoj. Vse to je močno vplivalo in — rekel bi — nekako zasukalo ves obrtni stan v novi smeri. Če vzamemo ti dve činjenici: kulturni napredek in tehnični razvoj, pa pridenemo še eno veliko silo zlasti seaanje dobe; kapital, vidimo, da ti trije faktorji tako rekoč drobijo in uničujejo obrtni stan. Polagoma se ruši obrtni stan pod težo in nadvlado kapitala, da propadajo cele panoge obrti in prehajajo v industrijo. Obrt se v mnogih svojih panogah industrializira. Gospodje, vprašanje industrializacije obrti Iktot take, zlasti male obrti tvori samo zase važno poglavje. Vendar je pa velevaž-no vprašanje, gospodje, tole: kako nalogo ima država baš v tem vprašanju? Ali ima nalogo, da ščiti industrijo? Ali naj zavira njen razvoj? Ali ima nalogo, da ščiti malo obrt? Priznati morama, gospodje, da je razvoj dogodkov tako močan, zlasti v sedanjem ‘kapitalističnem času, da vse razne odredbe ne bodo mogle ovirati velikega razvoja industrije. Gotovo je, da bodo še mnoge panoge obrti morale prej ali slej podleči kapitalizmu in se dati industrializirati. Na ta način bo propadla še ta in ona obrt. Gospodje! Temu razvoju ne bo mogoče staviti zadostnih ovir z nobeno odredbo, zakonom. Vendar pa bo morala država ščititi obrt v toliko, da bo omogočila lahek prehod iz obrti v industrijo in ščitila one ljudi, ki bodo pri tem izgubili svojo dosedanjo samostojno eksistenco, tozadevne obrtnike. Druga stvar, gospodje, je pa pri tem nastopna. Država bo morala gledati v interesu skupnega blagra, ki je njen najvišji smoter, da ohrani gotove panoge obrti in njihovo samostojnost ter neodvisnost. Gospodje! Baš zaradi tega, ker naš ustavni načrt jemlje v zaščito nekatere stanove, obrtnega stanu pa absolutno nič ne pozna, je za nas, ko tvorimo temelje državi, vele-važno vprašanje: Li je država dolžna vzeti gotove obrti v zaščito, da jih sila kapitalizma, ki ne pozna ne splošnega blagra in ne blagra večje skupine, ampak samo lastni profit, ne nadvlada, da sila kapitalizma ne zdirebi popolnoma še onih panog obrti, ki so še do sedaj ostale? Gospodje! Razlogi, ki govorijo zato, da je država dolžna vzeti razne obrti v zaščito, so taiklo tehtni in tako močni, da bodo tisti, ki imajo danes večino in ki bodo pisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Pražakova ulica štev. 3. o naši ustavi končnoveljavno sklepali, storili na celem stanu velik greh, ako ne uvidijo, da so napravili velik pogrešek s tem, da so ignorirali cel stan. Gospoda moja! Ne samo s socialnega stališča, ampak tudi z gospodarskega stališča imamo zelo močne argumente, ki nujno kličejo, da mora država, vzeti v zaščito tudi posamezne obrti. (Odobravanje na desnici.) Vzemimo posameznega obrtnika! On lahko vrši svojo obrt doma v lastni hiši in ni navezan na veliko tovarno ali veliko mesto. Gospodje! Koliko tiči v tem raznih socialnih in moralnih momentov, ki silijo državo, da tega samostojnega obrtnika z vso silo ščiti! Koliko ima posamezni obrtnik, ki izvršuje doma svojo obrt, več prostosti in svobode, nego bi je imel v tovarni, kjer mora poleg svoje samostojnosti žrtvovati dostikrat še mnogo več; žrtvovati mora tudi dobrine velike moralnp vrednosti. Obrtnik, ki dela doma v svoji hiši, ima, s svojim delom veliko več veselja. Čuti se mnogo bolj prostega nego človek, ki je na vezan na mrtev stroj, na tovarno, kjer mora končno sam postati stroj. (Klici: »Tako 'je!«) Gospodje! Koliko moralnih vrednot vsebuje tudi to, da ima tisti, ki viši samostojno obrt, lahko tudi svoj lastni dom. Dom, gospoda moja, vpliva na človeka v socialnem oziru neizmerno, Prosim vas, ravno sedaj čuti vsa človeška družba, ka-kio našai mladina moralno nazaduje. Če ima pa obrtnik svojo deco doma v lastni hiši, nima ujica na njegovo deco nebenega vpCi-va in starši lahko vzgajajo otroke v onem duhu, kakor sami čutijo, da je prav in pošteno. Gospodje! Ideal uredbe vse človeške družbe mora stremiti za tem, da dobi kolikor mogoče vsak človek, vsak državljan nekaklo samostojnost, ki ima svojo podlago v tem, da ima vsak človek nekaj, kar imenuje svojo last. In čavno pri samostojni obrti ima lahko mali obrtnik svoj lastni dom, ki vpliva na lastnika v vsakem oziru zelo ugodno. Na drugi strani je pa samostojna mala obrt tudi velikega pomena z narodnb-go-spodarskega stališča. Priznati moram, da nam da industrija tu in tam res cenejše produkte in da nam jih da v večji množini. GLASILO .JUGOSLOVANSKE OBRTNE ZVEZE« V LJUBLJANI Toda, gospoda moja, priznati moram, da bi bilo za marsikatero obrt veliko bolje, ako bi se ne bita nikdar industrializirala, ker bi bili posamezni predmeti mnogo bolje in solidneje izdelani, če ima samost&jni obrtnik svojo lastno delavnico — kolino bolj elastičnega se čuti! Lahko se poglobi v svojo obrt, se vanjo bolj zamisli in tako marsijka.) profitira tudi glede obrti same. Spoštovani gospodje poslanci! Še en moment je treba upoštevati, ki tudi igra velikansko vlogo v našem gospodarstvu. S tem, gospodje, ko okradimo samostojnost obrti, vršimo obenem tudi veliko nalogo, ki jo imamoi kot člani svojega naroda in države: da namreč ohranjujemo in ščitimo našo domačo obrt. (Odobravanje na desnici.) Gospodje! Če govorimo o grehu industrializacije, moramo reči, da je njen največji greh to, ker je razdrobila krasno, dostikrat cvetočo domačo obrt. Opozarjam . Vas, ki ste doma s Kranjskega, zlasti z Gorenjskega, na platnarstvo. Baš sedaj po vojsiki nared sam, čuti, kaj je s tem izgubil, da je opuistil to lepo domačo obrit. Naše ljudstvo se sedaj samo vrača k tej domači obrti, ki je vsebovala ne samo mnogo idilo (preja, tkanje, terice itd.), ampak je imela tudi velikanski ekonomski pomen, ker si je bil človek sam pridelal svojo obleko: obleka je takorekeč zrasla na njegovi zemlji in kmet si jo je bil sam spredel in stkal. Gospodje! Če bomo pustili, da se bo še naprej vse industrializiralo, in če bo kapital v svojem pohodu, ki ga danes razvija v človeški družbi, podjarmljal obrt ža obrtjo, potem bo uničil kakor drage poprej cvetoče domače obrti tudi še tiste, ki danes še na pol životarijo. In vendar moramo priznati, d» imamo baš mi Slovenci danes še mnogo domačih obrti, katere moramo, gospodje, čuvati kot velik zaiklad, kot nekaj, kar bo narodu res trajno koristilo. V tem oziru bi Vas, gospodje, opozoril samo na lončarstvo, ki se geji pri nas na Kranjskem in v Prekmurju, opozoril bi Vas na nožarstvo, zlasti pa š)3 na lesno domače obrt na Dolenjskem in na čipkarstvo. Poprej sem že omenil platnarstvo, h kateremu se naš narod sedaj sam vrača in s tem jasno dokazuje, kaiko pogrešne je bilo, da se je ta važna panoga obrti izločila in zatrla iz narodnega življenja. Gospodje! Pri nas na Slovenskem vemo, katere domače, cbrti imamo, in se, zavedamo tudi, kako velik zaklad je za nas domača obrt. Želimo pa v tem oziru bliže spoznati tudi brate Srbe in Hrvate, Baš v tem oziru mi gospodje Hrvatje in Srbi v naši zbornici posebno impe-nirajo: če ga pogledaš, ima na sebi blago, ki ga je sam pridelal, ki je res prava njegova last. In vse to je danes ob tej silni draginji manufakture tudi veliika postavka v narodnem gospodarstvu, (Odobravanje.) To je nekaj momentov, ki govorijo za to, da mora država obrt podpirati. Dalo bi se jih naštet; še mnogo več z narodne-go-spodarskega in moralnega stališča. Vendar upam, da sem naš*el * saj nekaj razlogov, ki kažejo jasno vsakemu, ki hoče delovati za koristi ljudstva, da je dolžnost onih, ki tvorijo osnovne zakone države, da tuidi v ustavi naše mlade diržarve dobi prostor naš obrtnik« zlasti naša domača obrt, in sicer tako, da ne bo tozadevno samo semtertja kak lep stavek vrinjen v našo ustavo, ki je na videz sicer lepo doneč, toda če ga zagrabiš in analiziraš, ti ostanejo same fraze. Zato moram utemeljiti, ai.i je mogoče dižavi, da to izvede in da zaščiti naišo obrt, zlasti domačo obrt ne samo v besedi, ampak tudi v dejanju. Gospodje! Država mora giedati na to, da danes, (kio pritiska kapital in kapitalizem z največjo silo, postavi tej veliki orga^ nizirani sili nasproti drugo silo: organizi* rano obrtništvo in obrt. Zato mora dati tam, kjer ni morebiti interesentov, ki bi se za stvar sami zanimali, inciativo za zadružništvo; država pa mora zadružne organizacije obrti podpirati in to izrecno določiti tudi v U9tavi, Kajti, gospodje, baš organizirana obrt, je vei'.ikega pomena. Zakaj je danes kapitalizem uničil toliko obrti? Zaradi tega, ker ima kapital danes na| razpolago vse, kar vsejbuje današnja kultura: tehniko, strokovnjake itd. Posameznik tega nima na razpolago. Toda organizacija, podpirana od strani države, se bo mogla kolikor toliko izpopolnjevati tudi v tem oziru m bo morda vsaj nekoliko vzdržala napade kapitalizma in industrije. (Poslanec Josip Kopač: »Male obrti ni mogoče rešiti.«) Ce ni volje, je nemogoče; če je pa volja, se more storiti i to. Gospodje! Organizacija obrti ne sme imejti samo organ iz atoričnega namena^ aanpak tudi ekpnomičen namen. Če hoče država kje pomagati, mislim, da ne more nikjer bolj pomagati nego baš obrtniku pri nabavi siiovin in pri ekspertu raznih obrtnih izdelkov. Gospodje tovariši! Država mora pospeševati obstoj obrti tuidi s tem, da podpira obrtno strokovno šolstvo. Kako nudo so napadli od raznih strani mojega tovariša gospoda Roškarja, ko je rekel, da imamo danes preveč izobražeristva! Gospodje! Jaz se v tem oziru brez strahu njemu pridružim in pravim: enostranskega izobraženstva imamo preveč! (Medklici:' »To-tudi mi trdimo, To je nekaj drugega.«) Kamorkoli greš, imaš danes dosti izobraženih ljudi, ki samo stremijo po višjih službah itd. Če pa pogledaš v posamezne praktične strokie, če pogledaš na obrt, pa vidiš, kako je tukaj izobrazba dostikrat zelo primitivna in enostavna, baš ker se šolstvo ne poglobi v tisto, kar bi narod potreboval, ampak ostane v svoji šabloni, v svojih starih metodah. Zato tako šoCstvo tudi v praktičnem življenju ne koristi toliko, kolikor bi lahko. Opozarjam vas, gospodje, samo na dejstvo iz domačega kraja, z našega Kranjskega, kjer imamo kmetijsko folo na Grmu. Iz te kmetijske šole se je svojčas rekrutiralo največ dacarjev in nižjih uradnikov. Zakaj? Zato, ker se šola ni bila baš glede stroikbvne izobrazbe dvignila na tisti nivo, na katerem mora biti z ozirom na naš čas, (Medklic poslanca: »Jaz sem ostal pri kmetiji.«} To je posamezna častna izjema. Drugo sredstvo, s katerim ■ mora država podpirati obrt, je prirejanje razstav. S tem se je hvalevredno pričelo v Zagrebu; obrtna razstava se nam pa cbeta tudi v Ljubljani, Mi smo imeli pri nas toliko slučajev, ki dokazujejo, kako premalo mi poznamo svoje lastne obrtne izdelke,. Bli- zu Ljubljane: se n. pr. izdelujejo klobuki. Ti klobuki so šli na Dunaj in prišli nazaj kot »Wiener Mode«. Naši lastni izdelki so se v Ljubljani prodajali in kupovali kot dunajsko blago. Najprej so morali naši izdelki iti na Dunaj, da dobe ime, ker mi svojega lastnega domačega blaga ne poznamo, Mi Slovenci moramo danes spoznati obrtne izdelke Hrvatov in Srbov, Vi Hrvatje in Srbi pa morate poznati naše izdelke, da se bortio res medsebojno podpirali. Izdelki ki jih naš človek proizvaja, morajo služiti v prvi vrsti domačemu prebivalstvu, potem šele naj se eksportirajo, (Odobravanje.) Gospod poslanec Kopač je izrazil dvom, ali bo mogoče malo obrt obvarovati in ohraniti. Toda jaz, gospodje, trdim, da je sedanji moment za zaščito akcije v obrambo male obrti najugodnejši, in sicer zaradi tega, ker stojimo pred velikim problemom: pred problemom agrarne reforme. Gospodje, glejmo na to, da agrarna reforma ne bo prišla v korist samo posameznikom, recimo tistim, ki hočejo, kakor pravijo, obdelovati zemljo, ampak tudi tistim, ki hočejo delati v kaki obrti, pa nimajo materiala, zlasti lesa. Organizirana obrt bo dobila tukaj krasno polje dela, država pa lepo priliko, da da organizaciji obrtnikov iz skupnih gozdov material po znižani ceni. Država bo tako vplivala kolikor toliko na to, da bodo obrtniki lažje živeli, obenem bo pa potom obrti tudi pomagala, da se končno vsaj nekoliko odpravi draginja. (Odobravanje,) Gospodje! Sedaj bo razširjen na celo državo srbski »zakon, ki vsebuje hvalevredno misel, oziroma naredbo, da se da obrtnikom iz skupnega državnega zemljišča po znižani ceni les. (Odobravanje.) Prav! Agrarna reforma mora stati na tem stališču;: ne sme se izvesti samo v korist enemu stanu; če ima zemljo kmet, naj ima kolikor toliko dobička od agrarne reforme tudi obrtnik, ki naj dobi les za stavbe in razne druge izdelke, To bi bilo v glavnem, kar sem si dovolil navesti, da opozorim merodajne faktorje, da ne bodo napravili tako veliike krivice celemu stanu, kakor jo faktično dela' naš ustavni načrt s tem, da ignorira cel obrtni stan. Zato si dovoljujem predložiti in priporočiti naš člen 43., ki vsebuje varstvo malega kmeta in obrtnika. Gospodje! Še mnogo drugih važnih momentov igra veliko vlogo v tem vprašanju. Naj omenim samo še enega. Danes je naš slovenski kmet z drugo politično konstelacijo tudi v gospodarskem oziru prišel popolnoma v diruge razmere. Jaz trdim: dve tretjini slovenskih kmetov, gospodje, ne boste izhajali in se ne boste vzdržali, ako naš kmet ne bo imel poleg kmetije in kmetskega dela še kakega stranskega.^ zaslužka. (Splošno odobravanje.) (Poslanec Majcen: »Saj tudi župniki in Ikiaiplani danes ne morejo izhajati s svojo plačo, ampak se pečajo tudi z drugimi stvarmi.«) Glede župnikov in kaplanov ima, kar se tiče financ, gospod minister vere besedo. Predsednik dr. Ivan Ribar (zvoni): Gospodine poslanice, vreme Vašemu govoru ;e več prošlo. Izvolite završiti. Poslanec Karol Škulj: Bom takoj gotov. — Dovoljeno mi naj bo, da opozorim na važnost zaščite obrtnega stanu še z enega stališča. Gospodje! Zcpet opazujemo v Sloveniji dan na dan žalostno dejstvo, da se dvigajo truime naših ljudi in Sredo čez morje. Zcpet odmeva pri nas bridka pesem o izseljencih, 12% slovenskega naroda je že v Ameriki. (Medklici: »Tega ste klerikalci krivi. Vaša Rafaelova družba izvablja ljudi v Ameriko..« — Živahni ugovori pri poslancih Jugoslovanskega kluba.) Zelo greše tisti, ki podobno kakor naš tovariš poslanec iz drugega kluba, trdijo, da gre naš narod v Ameriko iz lahkomislenosti. Ne, gospodje, ampak na Vestfalsko in v Ameriko žene naše ljudi Usta težMa okolnost, ki jo jim nalaga eksistenčno pravo; iz domovine jih žene dolžnost, da si omogočijo eksistenco. (Ugovori v središču.) Gospodje! Kako žalostna je tista pesem, iki je v naših dlneh zopet postala tako resnična: »Tamkaj v Ameriiki, tamkaj v Vestfaliji so nam izginili, več ne doseže jih naše oko.* Gospodje! Če hočemo dati narodu v ustavi res temelj ne samo za politično življenje, ampak tudi v socialnem in ekonomskem oziru pogoj za njegov obstanek, moram pouidariti še enkrat, da je kruta krivica, ki se godi celemu stanu s tem, da se obrtni stan v ustavi ignorira. Gospodje! Bodimo preorieani. da je poleg kmetskega stamu in poleg delavstva bistvena; panoga narodnega gospodarstva naša obrt! (Živahno odobravanje na desnici.) Čas zahteva združenje celotnega našega obrtništva; obrtniki, širite to zavest! Ustava. Trenutki, od katerih zavisi več ali manj obstoj in ustroj držav, niso ravno pogosti; podlaga naše države, ustava, to so zakoni, po katerih naj se razvijat javno in privatno življenje, je sprejeta. Dasi je le z neznatno večino; sprejeta jc le in uzakonjena. Večina glasov je srbskih; od 223 glasov je bilo odanih od hrvaških liberalcev 10, izmed Slovencev pa 9 samostojne-žev in trije liberalci. Pri sprejetju ustave večje število poslancev sploh ni hotelo Prisostvovati; v znak protesta so se odstranili poslanci Ljudske stranke, komunisti,. hrvatski Narodni klub in Radičevci (skupaj 161), socialisti, narodni socialisti ni srbski kmetje so bili sicer navzoči, a so glasovali proti sprejetju ustave, Polnomočnost centralizma pomeni na v«ak način popolno odvisnost od Beograda in to v vseh ozirih. Naš obrtnik, ki tolikokrat potrebuje nujnih rešitev v svojih 2adevah, bo navezan na beograjski apa-rat, vse bo koncentrirano v Beogradu. Pokrajine bodo razdelili po svojem načrtu na Posamezne kose; Slovenija na ljubljansko ni mariborsko oblast. Vlade teh oblasti pa ne bo volilo ljudstvo po svoji volji, ampak lih bo centralna vlada kratkomalo imenovala; odpadle bodo tudi postave, ki bi jih posamezne avtonomično zamišljene pokrajine mogle v okvirju splpšnih državnih postav izdajati po potrebi ali jih tudi od-stranjati. Centralizem bo slovensko ljudstvo odbijal bodisi z gospodarskega, kot kultur -negai in političnega stališča. Ustava je sprejeta in potrjena, uzakonjena; avtonomistične stranke sicer pripoznavajo. to u.slavo, nikakor pa ne odjenjajo z dopustih nimi in zakonitimi sredstvi jo osvetljevati, boriti se za uresničenje avtonomističnih ! idej. V prid državi in v prid ljudstvu bo borba vseh proticentralističnih strank za revizijo reakcionarne centralistične ustave. Ustava, ki je delo nasilnih srbskih poslancev, ki popolnoma preide preko hrvaških in skoro dosledno tudi preko slovenskih, ki predvideva samo težnje onkraj, vsaj pa gotovo bolj kot to stran Save, se ne more obdržati. Ustava ne pozna nobenih pojmov modernega socialnega prava, ne zagotavlja malemu človeku neob-hodnega eksistenčnega minimuma, ne zavaruje kmetskih, delavskih in obrtnih slojev proti oderuštvu, ne podreja zasebne velelasti interesom splošne blaginje, ne ščiti ljudstva proti izkoriščanju od strani velekapitala; preveva jo duh plutokratiz-ma, militarizma in socialne neenakopravnosti, Glasom te ustave more eksekutiv-na birokratična vlast vedno preko volje parlamenta uveljavljati svoje reakcionarne namene: to pa sredi današnjega položaja v Evropi dolgo ni mogoče; volja ljudstva mora priti do veljave brez vsakršnega omejevanja. Da je obstoj ustave le vprašanje dogledne dobe, no, o tem niti dmeokratski in radikalni politiki ne dvomijo. Skušenj, kako dolgo obstojajo ustave te vrste, imajo dovolj, kamorkoli se ozro. Vse ustave, ki so se napravile po vojski v novih državah, se že temeljito majejo: Poljska ima že drugo ustavo; Češkoslovaška naravnost kriči po reviziji, avstrijska republika je morala preiti po vseh raznih načrtih k popolnemu federalizmu in celo države s staro in solidno ustavo so po vojski prisiljene k temeljni preorientaciji in sicer splošno v smislu kar največje decentralizacije. Da so se potem naši demokratski in radikalni politiki še tako zelo ogrevali za našo novo ustavo, si moremo razlagati samo iz stran-karskih nadvlad. Pač je dr. Trumbič, ki si je za edin-stvo naše države splel gotovo dovolj zaslug, upravičeno vskliknil pred glasovanjem: »Kdor glasuje za to ustavo, dela proti državi!« in ko je bila ustava sprejeta, je vzkliknil: »To je slaba ustava za narodno edinstvo!« Sprejeta je bila ustav?, s 13 glasovi nad polovico in belgrajski listi pač čisto nič ne taje, na kakšen način se je dobila za to ustavo večina, kar bi slovenski in hrvatski demokrati in samostojni tako radi utajili. »Politika« piše, da vladi ni bilo žal ne časa, ne živcev, ne denarja, da svojo ustavo provede. »Muslimani iz Bosne, muslimani iz južne Srbije, zemljoradmki iz Slovenije, vsak od njih ima kakšno željo, katera stane državno blagajno drage dinarje.« Obrtniki, zavedajte se vašega položaja, ki je nastal po sprejetju ustave, delujte z dopustnimi sredstvi na to, da se ustava čimprej revidira. Ne izgubimo našega zaupanja v bodočnost in boljše čase, ki bodo zasijali gotovo če ne nam, pa našim potomcem! Ali ste že agitirali pri Vaših znancih, da se naroče na nase glasilo? Vaša dolžnost napram obrtništvu zahteva to! i Zastopniki obrtništva. Prvi govornik, ki se je odločno zavzel za obrtno vprašanje in za procvit domače obrti, je bil poslanec SLS Škulj, Njegov govor, jedrnat in globoko zamišljen, je vzbudil veliko pozornost med poslušalci in zlasti še med Srbi, V svojem govofu je ostro nastopal proti vladni nameri, ki čuva in predvideva skoro vse druge stanove, izpušča pa s pozorišča ravno obrtni stan, dasiravno ta igra v Jugoslaviji gotovo ne malo važno vlogo. Kar je pa ^amoposebi umevno, ni govor napravil ugodnega vtisa pri naših političnih in stanovskih nasprotnikih, onih liberalcih in samostojnežih, ki so pred volitvami na vsa usta kričali, da gredo v Beograd kot zastopniki našega ljudstva in kot taki tudi našega obrtništva- Dvomimo, da bi res bili imeli kdaj odkrito željo, pomagati potrebnim; če so jo pa momen-tano imeli, so jo gotovo pozabili že na potu v Beograd, Saj pot je precej dolga in kdor živi v srečnem Beogradu, mora še na kaj drpgega misliti kot na slovenskega obrtnika. Gotovo je, da se liberalni in samostojni poslanci ne spominjajo več na one čase, ko so ljudem trobili: vse boste dobili, volite nas! »Nevedno ljudstvo se je dalo preveč preslepiti od sladkih besed. Ko je gospod Škulj posebno poudarjal pomen našega obrtništva! in še posebej procvit naše domače obrti, se je oglasil g. Kopač: »Male orti ni mogoče več rešiti!« Ali človeku, ki se potaplja, res ni mogoče več priti na pomoč? Le nekoliko požrtvovalnosti je treba, poguma in seveda-opreznosti tudi, ip • potopljenec je rešen. Naši liberalci pa delujejo na to, da se obrtništvo, ki se je zadnje čase po- vzpelo s svojega navadnega nivoja, zopet pogrezne na prejšnje stališče, Kaj šele, da bi jim bil na srcu dobrobit in napredek obrtnega stanuj vsaj tako si moremo razlagati medklice, ki so jih uprizorili pri omenjeni priliki. Kar smo zgoraj omenili o potopljencu, velja tudi za našo domačo obrt. Tekom zadnjih desetletij se je domača.obrt zanemarjala, ker je bila konkurenca prevelika, blago se je dobivalo potom veleobrti ceneje. Istotako se dobi tudi danes. A razlika med pristnim domačim izdelkom in med fabrikatom v predvojnem času je bila kot noč in dan; kaj pa šele sedaj, ko je razlika med predvojnim in med ter povojnimi izdelki večja, kot je bila prej med domačini in industrijskimi? Vzemimo platno. Koliko časa rabi naš kmet rjuhe, pogrinjala, brisače itd., izdelane iz domačega platna in koliko časa meščan in tudi kmet novejše generacije istotako imenovano blago, ki si ga je na-’ bavil od industrije? Vsak kriči nad današnjimi »pajčevinami«, a da bi vzel v roko pristno domače blago, ki sicer ni tako gladko in nežno, ali pa njegovo proizvajanje še podpiral, za to ne pride nikomur na misel, najmanj seveda onim, ki sede kot zastopniki ljudstva in kot taki tudi zastopniki obrtništva na odgovornih, vplivnih in merodajnih mestih v konstituanti, rn čipkarstvo, železna industrija, slamnikarstvo, lesena roba itd.? Povsod isti pojav. Domači proizvodi, navade in šege se zametujejo, zamenjujejo za ličnej-še in udobnejše napravljene posnetke, ki so pa vedno le — posnetki in kot taki brez izjeme slabi. Veleindustrija, ki ima zadosti tehniških in materialnih sredstev na razpolago, si počasi a tem sigurneje prisvaja nadoblast nad vsemi panogami domače obrti, si jih podjarmlja, izkorišča in naposled sistematično ugonablja. Ali ne gledamo tega lahko z lastnimi očmi? Ali je potreba, da nas do tega privedejo že enkrat dogotov-Ijena dejstva, ko se ne bo dalo več rešiti? Potopljenec, ki se potaplja, se more in mora rešiti. Potrebuje pa pomoči od onih, ki mu morejo pomagati. Obrtništvo mora dobiti svojo trdno, neomajno oporo vustavi. Šele potem, ko bo imelo zavarovano svoje stališče potom države same kot take, ko se bo moglo nadejati od nje direktnih, bodisi materielnih kot tehniških pripomočkov, šele tedaj se bo moglo povrniti na svoje nekdanje ada) dovoliti podaljšanje delovnega časa na največ 10 ur dnevno ali 60 ur tedensko. 2. Med delavce je všteti v smislu na-redbe tudi vajence ozir. volonterje ter celotno Število ne' sme presegati števila: pet. 3. Obrtna, nadzorništva izdajajo zadevna dovolila samo na pismeno prošnjo podjetnika (obrtnika), ako je potreba podaljšanja utemeljena in dokazana, in to za dobo, dokler traja potreba in dokler ostane obrat kot manjši obrat v smislu uredbe ministrstva soc. politike z dne 8. aprila 1921, priobčene v Uradnem listu št. 43 z dne 28. aprila 1921. 4. Stranke iz ljubljanskega, logaškega, kranjskega, radovljiškega, kamniškega, litijskega, kočevskega, novomeškega, črno-meljskega in krškega okrajnega glavarstva naj se obračajo v vseh zadevah na obrtjo nadzorništvo v Ljubljani. Stranke iz okrožja celjskega, brežiškega, slovenjgraškega, konjiškega in prevaljskega okrajnega glavarstva naj se obračajo v teh zadevah na obrtno nadzorništvo v Celju, stranke iz okrožja mariborskega, ljutomerskega, ptujskega in mur-skcsobiotskega okrajnega glavarstva pa na obrtno nadzorništvo v Maribor. Omenjena nadzorništva vrše v območju teh glavarstev nadzorovanje o delovnem času, dajejo dovolila za delo čez uro ter kaznujejo prestopek v okviru omenjene uredbe. 5. Naduro preko normalnih 8 ur dnevno oziroma 48 ur tedensko se mera tudi v manjših obratih plačati 50 % više nego normalne delovne ure. Pri akordantih oziroma nlači od komada se smatra za plačo normalne delovne ure oseminštirideseti del skupne tedenske mezde 48urnega dela. 6. Noben podjetnik ali obrtnik in tudi noben namestnik ali nameščenec (nadzornik, delovodja itd.) ni upravičen samolast-no podaljšani normalni delovni čas t. j. preko 8 ur dnevno oziroma 48 ur tedensko, niti ne sme brez dovolila obrt. nadzorni-štva svojemu delavstvu dovoliti tako prekoračenje, ako bi isto hotelo prostovoljno delaiti preko normalnem delovnem času, V vseh slučajih se kaznuje podjetnik ozir. obrtnik z denarno kaznijo od 10 do 100 dinarjev. 7. Mladinske delavce (vajence) do izpolnjenega 16. leta, katero glasom starih predpisov podjetnik ozir. obrtnik ne sme zaposliti dalje, kakor 8 tir dnevno, se tudi v slučaju, da ima podjetnik (obrtnik) dovolilo na nadurno delo, ne sme zaposlovali preko 8 ur dnevno. 8. Prošnje glede podaljšanja delovnega čajsa ni treba kolkovati. sicer pa morajo odgovarjati običajnim uradnim vlogam, Da sc rešitve prošenj radi pomanjkljivosti ne zavlečejo, je razun utemeljitve potrebe navesti tudi imena vseh zaposlenih osek in njih zaposlenost (pomočnik(ca), vajenec(ka), pomož. delavec(ka itd.) ter podati izjavo, da se ne obratuje z nikako elementarne silo. 9. Ker so vse zadevne uredbe skoraj v veljavi in so obrtna nadzorništva tudi že pričela z brezizjemnim kaznovanjem, se vse obrtnike nujno opozarja, da se točno drže predpisov o osemurnem delavniku; vsi oni pa, ki imajo pravico zaprositi za deseturni delavnik, naj to nemudoma store in nikakor ne prekoračijo osemurni delavni čas, doki er nimajo dovoljenja. Noben ni varen, da ne bi ga kdo ovadil ali da ne bi ga nenadoma obiskal obrtni nadzornik. Sz Slovaških vrst. »Čaisi se izpreminjajo in mi se izpre-minjamo v njih«, pravi latinski pregovor. Ali kakor nalašč velja to pred vsem nam kovačem. Svetovna vojna je predrugačila položaj v toliko, da vse išče svoje zaslombe in zaščite v organizaciji, bodisi vsled napredovanja organiziranih strok v tehničnem ali gospodarskem smislu. Uspeh organizacije je delež vsakega posameznega člana organizacije in znamenje izboljšanja, razmer organizirane stroke. Organizacija določuje plače ali cene izdelanih del, pri katerih je možno delu primerno življenje, poskrbi pa tudi za izčiščenje vseh nepoštenih elementov, ki bi radi na račun že itak z eksistenco se bojujočimi sotovariši poleg pravega poklica ustrezali svojim pohlepnim namenom. Za dosego eksistenčnega stanja bodisi organiziranega delavca ali obrtnika je edinole organizacija. Sedaj pa poglejmo naš stan. Razmere nam kažejo, kako smo ml v tem oziru zaostali. Kdo nam daje pravo vrednost našemu delu? Nihče. Kdo določuje cene našim izdelkom, katere bi bile vsaj podobne za življenje v naših vrstah? Nihče, Kje se brani eksistenca enega izmed nas tovarišev? Nikjer. Kdo nas brani podle konkurence tistih, ki jim samo od daleč nekaj diši po naši obrti in se je poslužujejo brez kake višje pravice? Na vsako vprašanje se dobi odgovor: nihče in nikjer. Torej tovariši, ali bomo še spali nadalje življenje brezbrižnega človeka? Ali naj nas življenje prehiti in se nam v določenem času zadrgne zaslužena vrv okoli vratu? Ne, tako ne sme biti. Mi sami si moramo po-marfati. Eksistenco nas vseh si moramo pridobiti mi sami in istotako mi sami določiti vrednost našemu delu. Dosegli bomo pa to vse lc v skupni moči, le v organizaciji., Vsak naš pošten tovariš mora biti organiziran v obrtnih zadrugah in potom teh si bomo iskali svojih pravic. Poleg gospodarske strani imamo pa tudi tehnično stran. Potreba nam je strokovnih listov, kjer bi si po možnosti razreševal vpVašanja za tehnično . poVždigo'T naše obrti. Novi časi zahtevajo nova dela. V tem oziru bomo kos časom samo potom strokovnih listov. Različna mnenja nas vseh bo mogel združevati edino strokovni list in le na ta način bomo mogli črpati potrebo časa in le tu bomo imeli uspeh v po-vzdigi naše obrti. Za vzgled naj nam bodo tovariši Čehi in Nemci, kateri so pritegnili k misli za povzdigo kovaške obrti potom strdklovnih listov. Zato apeliramo na tovariše, naj si zapišejo v srce besede latinskega pregovora: Časi se izpreminjajo in mi se izpreminjamo v njih. Slečejo naj plašč starega od drugih ljudi odvisnega življenja in naj oblečejo plašč samostojnosti in samozavesti. Naš obrtni list naj bo rojstno gnezdo misli za pošteno povzdigo naše obrti in ko bomo enkrat lahko pokazali svojo moč v popolnoma, lastnih strokovnih listih, se nam ne bo treba bati ne za vzdrževanje lastnega življenja in tudi ne, da nas v tehniki ne zameri inozemstvo ali pa vsekakor mogoče vsled potrebe nastala domača, velepodjetja. Ne bodimo grobokopi domače male obrti, ampak seme, potom katerega bo dobila svojo vrednost. Zatorej pridno dopisujmo v naš obrtni list, da vzdramimo pomen organizacijskega gibanj- najprvo v naših vrstah. Obrtno sodišče. Obrtno sodišče tvorijo: predsednik in če je potrebno njegov namestnik, 10 pri-sednikov in tozadevnih namestnikov iz obeh volivskih zborov. Podjetniki in delavci volijo vsak polovico prisednikov in nadomestnikov. Ženske podjetnice volijo lahko tudi po pooblaščencih. Vsi moški in ženski delavci, kateri so dovršili dvajseto leto in ki so najmanj eno leto na delu v tuzemstvu v obratih, kateri spadajo pod podsodnost obrtnega sodišča, sestavljajo volivski zbor delavcev; učenci (vajenci) nimajo votivne pravice. Volivski imenik je za glasovanje odločilen; v slučaju nepravilnosti tega, se morejo nedostatki v njem petem reklamacijskega postopanja popraviti. Od aktivne volivne pravice je izključen tisti, kateri stoji pod kuratelo ali ki mu je prešlo premoženje v konkurz in sicer tako dolgo, dokler traja konkurzno postopanje; dalje kdor je v kazenski preiskavi ali pod obtožbo, ali pod kaznijo, končno kdor je zaradi obsodbe po zakonu izključen od volivnosti v občinski zastop, dokler traja izključitev. Izvoljeni morejo biti oni, ki imajo aktivno volivno pravico in ki "O 30 Irt stari. Prisednikt in njihovi namestniki se volijo za 4 leta, Fe vsakem drugem letu mora odstopiti polovica prisednikov itn namestnikov in sicer enako število iz obeh volivskih zborov.-Priisedniki in namestniki morajo priseči, da bodo vestno in nepristransko uradovali, V razpisnem odloku, s katerim se od« rede volitve, se morajo pozvati imejitelji (namestniki) onih obratov, na katere se razteza, pristojnost obrtnih sodišč, da v 8 dneh po objavi razpisa volitev v deželnem vladnem listu naznanijo občinskemu pred-stojništvu svojega obratovališča podatke, kateri so potrebni za napravo volivnih imenikov obeh zborov, in sicer pismeno. Vsi podjetniki so dolžni, da predlože v danem roku popolen seznam vseh v njegovih obratih zaposlenih možkih in ženskih delavcev, kateri so presegli 20. leto, delajo vsaj eno leto v tuzemstvu in ne spadajo med učence. Reklamacije proti volivnemu imeniku lahko podajajo volivni upravičenci dotič-nega volivnega odbora v roku 8 dni pri občinskem predstojniku, kateri je sestavil volivni imenik. Te reklamacije se lahko nanašajo na to, da se ni oziralo na volivno pravica pritožnika, ali pa da so se vpisale v imenik tretje osebe, katere nimajo volivne pravice, in jim morajo biti v prvem primeru priloženi' dokazi in listine, da se lahko presoja upravičenost reklamacije. Došle reklamacije se morajo v treh dneh po preteku reklamacijske dobe vročiti obrtni oblasti prve stopnje v razsojo. Proti odločbi obrtne oblasti prve stopnje se prizadete stranke lahko pritožijo na politično deželno oblast, katera razsoja končno. Pritožba se mora vložiti tekom treh dni po vročitvi razsodbe obrtne oblasti pri občinskem predstojniku. Volivni upravičenci, katerim tri dni pred početkom volitve legitimacija ni bila vročena, se morajo pozvati javno, naj dvignejo svoje volivne legitimacije. Najkasneje 8 dni pred volitvijo se mora javno razglasiti kraj volitve in čas začetka in konca volitve po vseh občinah, katere spadajo pod okrožje obrtnega sodišča. Volivne legitimacije, katere izdajajo občine uradno, morajo imeti občinska uradni pečat in če mogoče, se morajo glasiti na imena volivnih upravičencev. Volitev se mora vršiti navadno v tisti občini, v kateri ima obrtno sodišče svoj sedež, sicer pa mora občinsko predstojni-štvo sestaviti za vsako sekcijo posebne volivne imenike. Ob določeni uri se mora: volitev pričeti brez ozira na število navzočih volivcev. Glasovnico oddajajo volivci osebno. Vsaka na glasovnici zapisana oseba mora biti označena z imenom in priimkom, po stanu in bivališču. Prazne glasovnice se ne štejejo. • • Ljubljanski veliki semenj. Le še tri tedne nas loči od otvoritve ljubljanskega velikega semnja, ki bo nepreklicno v soboto, dne 13. avgusta. Na razstavišču v Lattermanovem drevoredu se pridno gradi, tako dai bodo stavbe pravočasno izgotovljene. Dokončani so betonski temelji za vse stavbe in ogrodje za en paviljon je že postavljeno. Kopljejo se tudi jarki za podzemsko napeljavo gonilne sile za paviljon Stroj, tovarn in livarn v Ljubljani, ki bodo svoje stroje kazale v pogonu. Delniška pivovarna Union postavi v skrajnem vogalu razstavišča nasproti Ko-slarjeVega vrta listno restavracijo, kjet bo točila svoje pivo. Stavba letos še ne bo imela onega obsega, kakor je bila zamišljena prvotno, ker primanjkuje časa za iz-gotovitev. Dodelitev prostorov se je že pričela, in bodo stranke' pravočasno obveščene, kateri prostori in v katerih paviljonih so jim dodeljeni. Generalna direkcija carin je dovokla uvoz ozir. izvoz vzorcev inozemskih razstavnih tvrdk brez uvpzne carine, todai s pogojem, da se blago zopet izvozi tekom dveh mesecev. Da se to res zgodi, mora stranka predložiti garancijsko pismo, ki ga mora sopodpisati Urad ljubljanskega velikega semnja. Ker gre za velike v$o-te, se priporoča, da taka garancijska pisma poleg Sejmskega urada sopodpiše tudi kaka banka. Po najnovejših, vesteh naših listov je osrednja vlada v Belgradu dovolila Ljubljanskemu velikemu semnju podporo 600.000 kron. Upati je, da bo vlada tudi sicer podpirala to našo prvo prireditev te vrste, zlasti s tem, da bo dovolila znižrne vozne cene na železnicah za po-setnike velikega semnja. Kakor čujemo, razpoložljivi prostor ne le da je popolnoma oddan, ampak so se stranke prijavile za veliko več prostora, kot ga ima Sejmski urad na razpolago. Zaradi tega bo moral Sejmski urad marsika-ko tvrdko odkleniti ali pa drugim odmeriti manjši prostor, da bo kolikor mogoče vsaj deloma zadovoljil vse prijavnike. S tem, da so se razstavniki prijavili za več prostora, kot ga je na razpolago, se le potr-iuje naše prepričanje, da se bo vzorni veliki semenj v Ljubljani obnesel in da je zanimanje za to prireditev pri nas celo večje, kakor smo pričakovali,- Število izložnikov je zagotovljeno. Na naših trgovskih krogih je, da posetijo Ljubljanski veliki semenj v zadostnem številu, in da kažejo zanj i nadalje ono zanimanje kakor doslej. Naša J, O. Z, radevolje prevzema tozadevna navodila in pojasnila. Strokovne vesti. Obrtni strokovni in knjigovodski težnji urada za pospeševanje obrti. 20. junija t. 1. je otvoril Urad za pospeševanje obrti v Ljubljani prikrcjevalni tečaj za podeželske krojače, ki ga vodi potovalni učitelj z