MARIBORSKI
Cena 1 Din
VECERNIK
Uredništvo in uprave: Maribor, Qoepoeka ul. 11 / Telefon uredništva D440. uprav« 2465 Izhaja razen nedelje In praznikov vsak dan ob 16. uri / Velja meseSno prejeman v upravi ali po poStl 10 Din, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku / Oglase sprejema tudi oglasni oddelek ..lutra" v Ljubljani r PoStnl čekovni račun SL 11.409
JUTRA
99
Borba za gospodarske in socialne interese
IZVAJANJA MINISTRSKEGA PO DPREDSEDNIKA Dr. KRAMERJA.
v svojem pomembnem govoru na ve-'kem nedeljskem manifestaeijskem zbo-^vanju JRKD je ministrski podpredsed-g. dr. Albert Kramer po obračunu z ^aznimi lažnivimi vestmi, ki jih širijo na-Protmiki sedanjega državnega reda, na-edel toliko važnih momentov iz sedanje orbe vlade za ureditev trenutnih gospo« «rsklh in socialnih težkoč, da nikakor e moremo molče mimo njih. Orisal je a tudi svoje delo, ter dokazal, da je v ojni nieri izvršil naloge, ki jih je prejel °t slovenski narodni poslanec in kot slfv. ltralieve vlude. »Ce je kdo kdaj -bel in imei pred očmi interese naše Zje slovenske domovine,« je naglasil g. °dpredsednik, »smeni pred vami reči s Hat. 'skrenostjo, da mi poslanci in se-1» . ,z dravske banovine z vsemi sl-Šn? 'n z vso sposobnostjo v okviru spio J? državne in nacionalne politike brani-
fl]Q
•n čuvamo tudi vse upravičene inte>
naše ožje slovenske domovine in enih posebnih problemov, teženj in >nj.
državnem gospodarstvu in finančni diki je bilo treba izvršiti nujno ope-c>io že lani, ko se je pokazalo, da gozdarska moč naroda slabi in da je tre-a za vsako ceno očuvati ravnotežje jd dohodki in Izdatki državnega gozdarstva. Vi veste, da smo se tedaj v ar<xlni skupščini in v vladi lotili tega /oblema tako, da je mnoge bolelo. Zni-Jh smo morali državne izdatke tudi na sacun mnogih upravičenih interesov po-J**Ih delov naše države in končno nj, na račun onega velikega števila jav-n.nameščencev, ki so že itak v težkem "Clainem položaju. Toda če se postavi DPrašanje: »Biti ali ne biti!« takrat ne ^0!naga nič drugega, nego stisniti zobe. a omenim specielno vprašanje javnih ‘ločencev, smo bili postavljeni pred A P^ativo: ali pristati na obsežno re-duk-.° n<ihovega števila, ali pa na re-acij° njihovih prejemkov. Iz socialno-‘‘tičnih pogledov smo se, ker bi sc v msProtnem primeru na tisoče ljudi zna5 na cesti, končno težkega srca odlo-J1' da pristanemo na redukcijo prejem-
in ne na redukcijo njihovega števila.
l ■ smo Slovenci v našem uradniškem b?, ru zastopani še posebno močno, je ^a naša odločitev tudi nekakšna sloven-
jJ. Politika. Vem pa prav dobro, da ,ie ’ nižanje pr^iemkov zelo boleče, poslanec ljubljanskega mesta imam „ae.b svojimi poslanskimi tovariši morda - JveČ glasov iz krogov javnih name-
ščencev, imel pa sem moraličnega poguma dovolj, da prevzamem mase odgovornost v prepričanju, da z redukcijo plač očuvam še večje eksistenčne interese širokih krogov našega javnega na-meščenstva, Zato pa sem mogel letos, ko se morajo ponovno znižati naši državni izdatki, z odločnostjo braniti in zmagovito zastopati tezo, da se javnim nameščencem ne more vzeti noben dinar več! Kot poslanec Ljubljane sem nadalje v prvi vrsti zastopnik konzumentov, a vendar imam dovolj politične, gospodarske in narodne uvidevnosti, da zastopam pametno in zdravo državno kmečko politiko. Saj je nepobitno dejstvo, da je o-gromna večina našega naroda zaposlena v naši kmečki produkciji in da je jedro našega naroda agrarnega značaja. Kon* zument našega obrtnika, trgovca in indu-strijca je jugoslovanski kmet, ki bi potegnil s seboj v propast vse gospodarske panoge, če ne bi imel sredstev, da kupuje njihove izdelke in zaposluje njihove ljudi. Dvig gospodarskega nivoja našega kmečkega ljudstva je pogoj za socialni in kulturni napredek našega naroda.
Spoznavajoč prvobitne interese najširših slojev našega ljudstva pa naša stranka istočasno proglaša načelo na rodne solidarnosti, ki ne dopušča, da bi se en stan v naši državi favoriziral na neznosen račun drugih stanov, ali da bi eni živeli od tega, da drugi umirajo. To zastavo narodne solidarnosti dvigamo visoko zlasti mi poslanci iz dravske banovine, ker se zavedamo, da le z njo lahko dosežemo uspehe s svojo zahtevo, da državna politika čuva in podpira posebno interese naše ožje slovenske domovine, ki je po svoji gospodarski in socialni strukturi kmečko - indu.strijsko-obrtniška pokrajina in zato navezana na zaščito države pred tujo konkurenco. In z zadoščenjem vidimo, kako v imenu ju-goslovenske ideje celokupna država in njena politika prav posebno upošteva posebne razmere naše slovenske domovine. Samo to je omogočilo, da se še vrte kolesa v naših tovarnah, da naš delavec še ni do zadnjega na cesti, da še životarita naš obrtnik in trgovec, dočim v mnogih drugih državah gospodarski za* stoj ubija že najširše sloje produktivne delavnosti. V času, ko gre v drugih državah brezposelnost v milijone, smo storili vse, da ohranimo največ, kar se v danih razmerah ohraniti dfi in da ohranimo vsaj suh košček kruha slovenskemu delovnemu človeku.«
Ogromna Rooseveltova zmaga
HOOVER JE PROPADEL KATASTROFALNO. SILNO NAVDUŠENJE. KONEC PROHIBICIJE. V ŽENEVI NISO ZADOVOLJNI.
NEWYORK, 9. novembra. Z večino, kakršne ameriška ustavna zgodovina ne pomni, je bil včeraj demokratski kandidat Franklin Delano Roosevelt izvoljen za predsednika Zedinjenih držav. Po dosedanjih znanih rezultatih je bilo zbranih za Roosevelta nič manj kakor 454 elektorainih glasov od skupnega števila 531 elektorjev. Njegov protikandidat Herbert Hoover je dobil samo okrog 50 glasov, dočim utegne od ostalih 27 elektorainih glasov odpasti še do-beršen del na Roosevelta. S tem izidom je podand dejstvo, da prevzamejo demo-kratje neie zakonodajo, marveč tudi celokupno eksekutivo v Zedinjenih državah v svoje roke. Demokratski uspehi se bodo namreč nujno pokazali tudi pri izvolitvi guvernerjev posameznih držav, nadalje pri večini v reprezentacijski hiši ter končno v senatu. Za Rooseveltovega naslednika na mestu gouvernerja države Newyork je bil izvoljen demokratski kan didat Herbert L e h m a n n, dočim je bil izvoljen za njujorškega župana isto-tako demokrat O ' B r 1 e ii.
WASHINGTON, 9. novembra. Od leta 1902. je Roosevelt zopet prvič demokratski predsednik ameriške Unije. Hoover,
ki se je mudil včeraj v Kaliforniji, je poslal Rooseveltu po izvolitvi brzojavko sle-deče vsebine: »Čestitam Vam k uspehu, ki Vas je postavil na vodstvo države!« V New Yorku so bile novemu predsedniku prirejene ogromne ovacije. Pred hotelom »Baltimore« se je zbralo preko 100.000 ljudi, ki so pozdravljali novega predsed-nika. Oglasile so se tudi sirene vseh tovarn in parnikov. Ko so se demokratski voditelji oglasili pri Rooseveltu, da mu čestitajo, je dejal: »Storil bom vse, kar je v moji moči, da obnovim blagostanje ameriškega naroda.« Ker je Roosevelt na* sprotnik prohibicije, se pričakuje, da bo izdal že v kratkem naredbo, ki bo dovoljevala varjenje lahkega piva in prodajanje lahkih vin, kar bo močno dvignilo gospodarski promet. Ostali kandidati so dobili le malo glasov, le kandidat socialnih demokratov je svoje število podvojil.
ŽENEVA, 9. novembra. V tukajšnjih krogih so sprejeli izvolitev Roosevelta z mešanimi občutki. Splošno se sodi, da bo to podaljšalo razorožitvena pogajanja in odgodilo svetovno gospodarsko konferenco, ki se bo mogla sestati šele meseca aprila, ko bo Roosevelt prevzel svoje posle.
Zbliževanje Francije in Italije
*°MENTARJI LONDONSKIH POLITIČNIH KROGOV. ODGOVOR ITALIJANSKEGA TISKA.
.J-ONDON, 9. novembra. Diplotnat-sotrudnik »Dallv Telegrapha« le Jedei v Zvezi s Herriotoviml izia-o odnošaiih Francije napram da so londonski diplomatski °iti sprejeli te izjave posebno po-‘°rno. V njih se vidi možnost spre-v konstelaciji evropskih od-
^Šajev. Herriot in njegovi svetoval-
ci
so nedvomno prepričani, da je ne-
lijoče še nadalje voditi odporno polt.'"O proti sleherni italijanski želji, tu.r. bi se sicer Italija in Nemčija mo-C združiti proti Franciji. Angleški L?.1?! toplo pozdravljajo francosko-dj!-lansko zbllžanje. ne morejo pa raz Pariških vesti o zopetni vzpo-L^tvi »sredozemskega pakta« med 'io, Francijo. Špansko in Italijo. Ua ‘M, 9. novembra. Fašistični tisk «*i<50ša važnost Herriotovih izjav
£rancosko-italiianskih
Avstrija se hoče oborožiti
ODKRITA IZJAVA GENERALA SCHIEBLA. - DRUŠTVO NARODOV AVSTRIJSKI ZAHTEVI NI NENAKLONJENO?
kakor se zdi, ne brez uspeha. Odio*
DUNAJ, 9. novembra. Pehotni general Artur Schiebel je dal časnikarjem izjavo, v kateri pravi, da se v Avstriji dela z vso paro za spremembo onega dela mirovne pogodbe, ki govori o avstrijski vojski. Avstrija hoče na vsak način doseči pravico, da bo smela znova uvesti nabore in redno obvezno kadrsko službo vseh za to sposobnih 21 let starih mladeničev. V tem smislu se je sondiral teren tudi že pri Društvu narodov, in
čitev je seveda odvisna od razoro-žitvene konference. Po sedanjih načrtih bi vojaki službovali 9 mesecev, podčastniki pa več časa. Sedanja najemniška varnostna vojska bi se postopoma razpustila. Za enkrat se število vojaštva bistveno ne bi zvišalo, izžrebala pa bi se velika rezerva. Za popolno izvedbo teh načrtov bo seveda treba več let dela.
odnošajev in zagotovitve francoske ga nevmešavanja v notranje zadeve tujih držav. S tem je Herriot postavil gornje vprašanje na prvo mesto francoske politike. Pogajanja med francosko in italijansko vlado glede teh dolgoletnih neurejenih vprašanj sicer Še niso v teku pričakuje pa se. da se bo to kmalu in z uspehom zgodilo. Atmosfera, ki je bila težka in neznosna, se je s Herrlotovimi izjavami olajšala. Tudi v Italiji je za zbllžanje dobra volja. Pogoj vsega pa ie, da se nihče ne vmešava v italijanske notranje razmere. V času, ko se bosta pogajali francoska in italijanska vlada, se moralo preprečiti vse protifašistične žaljive In klevetniške akcije italijanske politične emigracije, ki ima svoj sedež v Parizu in k! hoče ves svet nahujskati proti Itaiijl-
Važne naloge francoskega parlamenta
PARIZ, 9. novembra. Politični dogodki, katerih središče je bilo pretekle dni v Toulousu, so bili včeraj zopet koncentrirani v prestolnici. Po volitvah, ki so bile v maju, se je parlament včerai sestal k svoji najvažnejši seji. Rešiti ie treba dol* go vrsto važnih vprašanj, med drugimi razorožitev, leteče dolgove, proračunsko ravnotežje in znižanje uradniških prejemkov. Včeraj so bile najprej na dnevnem redu interpelacije In nadaljevanje debate o poljedelski krizi.
PAPEN BO SEL?
BERLIN, 9. novembra. Dnevni tisk, izvzemši liste nemških nacionalistov, je prepričan. da so Papenovi dnevi že šteti in da je rekonstrukcija državne vlade že na vidiku. Na čem to mnenje temelji, ni mogoče ugotoviti.
NOVO TURŠKO POSOJILO V ITALIJI.
CARIGRAD. 9. novembra. Turški ministrski svet je sklenil najeti v Italiji novo posojilo v višini 30 milijonov turških funtov. Posojilo bo vr-nljivo v 20 letih in se bo obrestovalo po 7.5%. Polovica se bo porabila za
pokritje turških zasebnih dolgov v Italiji, druga polovica pa za notranje ■posle.
Anglija bo plačala Ameriki
LONDON, 9. novembra. V političnih krosih se govori, da bo položila Anglija vsoto, ki jo je dolžna plačati Ameriki na račun vojnih dolgov, dne 15. decembra pri Mednarodni reparacijski banki v Ba-zlu. Obstoja pa nevarnost, da bi moglo tako veliko izplačilo v dolarjih škodljivo vplivati na tečaj funta. Anglija sicer ne bo zahtevala popolnega moratorija, temveč samo transfernega, položena vsota pa bo obležala pri Mednarodni reparacijski banki tako dolgo, dokler ne bo jasno, če severnoameriške Združene države tudi še nadalje zahtevajo Izplačilo dolga.
MEHIŠKE RUDE.
MEXICO, 9. novembra. Mehiška vlada je objavila odlok državnega predsednika, s katerim se odreja nacionalizacija, vseh podzemskih zakladov, kakor zlata, bakra, antimona, premoga itd. Zemski zakladi se smatrajo za narodne rezerve. NAŠ UVOZ NEMŠKEGA PREMOGA
BERLIN, 9. novembra. Po podatkih uradne statistike jc izvoz nemškega črnega premoga v Jugoslavijo silno padel. V mesecu septembru letos je kupila Jugoslavija le 3145 ton črnega premoga, dočim ga je lani v istem času 70.118 ton. Prav tako Je padel tudi nakup koksa, ki je znašal septembra samo še 7.314 ton napram 83.561 tonam v septembru 1931-
sram"?
Dnevne vesti
Razstave Mariborske jeseni
SADNA RAZSTAVA.
RiaribTFršKI »V E C E R NI K« Jflfta
Vciik in jasen "dokaz gospodarske, ka-Kor tudi nacionalne dozorelosti Maribora in njegovega ožjega in širšega zaledja, je podala druga letošnja, v velikem slogu zasnovana prireditev agilnega odbora »Mariborskega tedna«. Kakor je bila celotedenske svečanost v začetku avgusta vsestransko skrbno in z najve* čjo pazljivostjo organizirana, so se opazile vendar še nekatere, vsekakor o= prosti ji ve začetniške napake in pomanjkljivosti. Cvet vsega tedna pa so bile tedaj razne zanimive razstave, kakor gospodinjska, zgodovinska, konjerejska, zlasti pa najvzornejše urejena gozdarska. Kakor pa bi človek mislil, da bi bilo težko še najti kaj zanimivega v našem Podravju, da bi pokazali rojakom iz o-stalih delov banovine in države, tako nas je res presenetila v celotni organizaciji idealno, v vseh podrobnostih dovršeno izvedena jesenska prireditev »Ma riborskega tedna«, ki je trajala preteklo soboto, nedeljo in ponedeljek. Vsa prireditev je bila koncentrirana na enem prostoru, kar je vsem udeležencem brez razlike nad vse ugajalo. Središče ogromnega navala in zanimanja desettisočglavih množic je bila velika dvorana »Uniona«, njeni stranski prostori in pa obsežna veranda, kjer so pozdravili goste najlepši pridelki umnega štajerskega gospodarstva.
V okviru prireditve »Mariborske jese* ni«, ki naj bo nekak tovariš »Ljubljane v ieseni«, da ga izpopolni v pogledu onih tisočev našega ljudstva, ki jim je onemogočeno pohiteti v belo Ljubljano in si tamkaj ogledati plod naše zemlje in kmetove pridnosti, so bile organizirane štiri razstave: sadna, perutninska, vrtnarska in vinska.
Takoj pri vhodu na slavnostno okrašeno verando je bila na tretjini razstavnega prostora nameščena sadna razstava, ki jo je organiziralo Združenje sadnih eksporterjev in sadnih trgovcev za dravsko banovino v Mariboru pod predsedstvom veleizvoznika g. Srečka Kranjca s Pesnice. Pri vstopu na razstavišče je razstavila Sadjarska in vrtnarska podružnica od Sv. Petra pri Mariboru. Krasni pridelki njenih cca. 20 članov kažejo vzorno negovanje sadnega drevja ;n pa pridnost ter zanimanje za vse novosti v umnem gojenju sadnega drevja. Podružnični člani so razstavili prvovrstno sadje v originalnih amerikanskih zabojih, ki so se jih poslužili tudi ostali razstavljala. Poleg Šentpetcrčanov se je itaboril predsednik združenja g. Krajnc, <\ je s svojimi tremi, na tračnicah stoje3 čitni originalnimi miniaturnimi vagoni pokazal, kako se pravilno tovorijo vago-
ni za izvoz v Švico, Nemčijo in Nizozemsko, ki so poleg ostalih evropskih in drugih držav glavne kupovalke našega sadja. Razen tega je razstavil g. Krajnc okrog 80 amerikanskih zabojev različnega žlahtnega sadja, imel pa je še tudi dve skupini zabojev originalnega pakovanja za izvoz v Francijo. G. Krajnc je imel zasedeni dve tretjimi sadne razstave, o-ostalo pa so zasedli naslednji razstavljala: Juro Fokter, trgovec iz Maribora, Karel Pugel in Karolina Mal!y-Pugel, veleposestnika iz Gornje Kungote, graščina Lamgental (Petrovič) iz Gornje Kungote, Josip Videmšek, trgovec iz Maribora ter banovinska Vinarska in sadjarska šola v Mariboru.
Razstavljeni pa so bili tudi vsi moderni pripomočki za umno gojitev sadja, ki sta jih razstavili trgovski tvrdki Josip Videmšek im Pinter & Lenard iz Maribora. Tvornica za dušik v Rušah je pa razstavila vsa v poštev prihajajoča umetna gnojila ter pokazala veliko razliko med gojenim in negojenim sadjem na nazornih slikah. Celi sadni razstavi pa je pripomogla do sijajnega zunanjega izgleda razkošna dekoracija vrtnarskega podjetja g. Ivana Jemca iz Maribora, ki je razstavil krasote svojega vrta v najpestrejših niansah še v posebnem oddelku.
Simfonija bregov
krasen planinski in tpoitni film danes v
kinu Union
Razs’tava je bia tako popolna in poučna, kakor je še nismo imeli prilike vi* deti. Marsikdo ni imel pojma, koliko in kakšnih vrst sadja se prideljuje pri nas, posebno v Slovenskih goricah. Odkrito presenečeni, da ne rečemo resnično navdušeni, so bili nad celotno razstavo mnogoštevilni tuji kupci iz Nemčije, Švice, Madžarske, Francije in Nizozemske, ki so izjavili, da so že prisostvovali raznim razstavam velikega sloga po evropskih mestih, da pa kaj enakega v lepoti in zdravju sadja še niso videli.
Razstavljene so' bile naslednje vrste sadja: štajerski mošancelj, boskoopski kosmač, londonski peping, rumeni belle-fleur, Baumannova reneta, šampanjska reneta, kaselska reneta, blenheimska reneta, landsberška reneta, datnaconski kosmač, gdanski robač, porenski krivo-pecelj, bobovec, ontario, kanadka, jona-than, zlata parmena carjevič, pisani kardinal, pogačar, rdeči kalvil in ananaska.
Zaradi velikega zanimanja tujih kupcev je bilo vse razstavljeno sadje en bloc prodano enemu kupcu, med tem ko so ostali naročili enako sadje pri razstav-Ijalcih direktno.
Iz profesorske službe. Na tukajšnjo realno gimnazijo sta premeščena dr. Rudolf Perhavec, profesor učiteljišča, in Milan Grošelj, profesor klasične gimnazije.
V upravni svet Mestne hranilnice je bil
namesto pokojnega msgr. dr. Jerovška izvoljen zadružni nadrevizor g. Vladimir Pušenjak.
Poslovilni večer carinskega inšpektorja Stevana Rafajloviča. Sinoči so se pošlo* vili pri »Orlu« številni prijatelji in uradni-Ki od svojega šefa, carinskega inšpektorja g. Stevana Rafajloviča, ki odhaja na novo službeno mesto. Prisrčne napitnice in skrene besede, ki so bile izgovorjene ob tej priliki, so dokza, kako priljubljen in tako čislan je bil vsepovsod. Poslovalne-?a večera se je udeležil tudi obmejni policijski komisar g. Krajnovič na čigar predlog so nabrali znesek 350 Din za siromašno deco. Od odhajajočega šefa so se poslovili carinski kontrolorji gg. Mitič, Kovačevič, Peric, carinik Rožek in skladiščnik Djordjevič.
Pedagoški teden. Drevi predava v kazinski dvorani urednik »Popotnika« g. M. Senkovič o praktični vzgoji s posebnim ozirom na težko vzgojljive otroke.
Iz »Nanosa«. V petek 11. t. m. ob 20. uri bo predaval v društvenih prostorih v Grajski ul. 5 polkovnik g. Božo Putni-kovič o strelskih družinah. Predavanje je obvezno za vse članstvo, vabljeni pa so tud’ prijatelji društva.
Iz mestnega sveta. Mestni svet je na sinočnji svoji seji med drugim ugodno rešil prošnjo oskrbništva grofa Franja Schonborna iz Slivnice za postavitev stoj nice za divjačino na Glavnem trgu, dovoli! pa je tudi postavitev stojnice za južno sadje Francu Goričanu. Nadalje je podelil gradbena dovoljenja: Mariborski mehanični tkalnici in apreturi Doctor in drug za gradnjo pritlične lesene stanovanjske hiše v Tvorniški ulici, Leopoldu Benčini za nadzidavo drugega nadstropja pri enonadstropni hiši v Mlinski ulici in Jeri Pobežnikovi za postavitev odprte lesene lope za skladišče kuriva v Gregorčičevi ulici. Uporabno in gradbeno dovoljenje je dobil Ivan Šušteršič za gradnjo in adaptacijo dvoriščnega poslopja v Gregorčičevi ulici. Uporabna dovoljenja so dobili: Rudolf Vodeb za ograjeno vi-sokopritlično stanovanjsko hišo v Kamniški ulici. Jaroslav Kašper za zgrajeno enonadstropno stanovanjsko hišo v Mag-dalenski ulici, Friderik in Berta Klar za enonadstropno stanovanjsko hišo v Delavski ulici, Rezidenca družbe Jezusove za prezidano hišno kapelico in adaptacijo hiše v Levstikovi ulici ter Friderik Ceh za preurejene trgovske lokale v Gornji Gosposki ulici. Tudi je mestni svet odobril mestnemu gradbenemu uradu nabavo posebne naprave za čiščenje kanalov. Po končani seji ie imel svojo sejo upravni odbor in je obema sejama predsedoval mestni župan g. dr. Lipold.
Izigravanje naših odredb. Z ozirom na to našo včerajšnjo notico nam sporoča tukajšnja podružnica dunajskega podjetja farmacevtičnih potrebščin H. Weitzen-blum &. Co., da je šlo v omenjenem primeru le za reekspedicijo naročene pošil-jatve, zato je bila originalna dunajska faktura izstavljena v tuji valuti in v nemškem jeziku. Sicer pa so vsi uslužbenci podružnice zavedni Slovenci. Priobčujemo to obvestilo, ker nočemo nikomur delati krivice in ker smo prepričani, da se bodo v bodoče slovenskim odjemalcem pošiljali samo slovenski dopisi!
Ljudska univerza v Mariboru. Danes v sredo 9. novembra ob 20.15 je prekrasen večer planincev in ljubiteljev divje - romantične narave! Znameniti drzni planinec H. Slezak z Dunaja vas popelje v spremstvu 120 skioptičnih slik v neznane gorske pokrajine Kavkaza, kjer se še najdejo mnogi ponosni deviški vrhovi okoli 5000 m višine. G. Slezak kot vodja drzne ekspedicije je nekaterim orjakom prvič zagospodoval! — V soboto 19. novembra t. 1. igra slavni belgijski kvartet »Quator de Bruxelles«. Prodaja vstopnic od četrtka 17. novembra dalje.
Dne 1. decembra bo letos v Mariboru v znamenju 25-letnice Sokola Maribor-ma-tica, ki priredi v proslavo tega dogodka 30. novembra zvečer v unionski dvorani telovadno akademijo, po akademiji prijateljski se,stanek pri »Orlu«, 1. decembra dopoldne pa svečano jubilejno proslavo v Narodnem domu.
Sokolsko društvo Studenci pri Mariboru vprizori v soboto 12. in v nedeljo 13. t. m. v Sokolskem domu opereto »Potepuhi«, delo C. M. Ziehrerja. Opereta je tako po vsebini kakor po ljubki glasbi zelo posrečena ter nudi poslušalcem obilo zabave. Nastopi ves studenški ansambl, zbor in balet; preko 30 oseb. Igra domači pomnoženi orkester. Scenerija je popolnoma nova, originalno delo g. Mlakarja. Orkester vodi g. Kavčič, režijo g. Lintner. Opereta se pozneje ne bo več ponavljala. Začetek točno ob 20. uri.
Simfonija brestov
krasen planinski in športni film danes v
kinu Union
Krajevni odbor Rdečega križa v Krčevini vprizori v nedeljo, 13. nov. ob 16.
uri v krčevinski šoli gledališko igro »V Ljubljano jo dajmo!«, ki je minulo nedeljo prisotno občinstvo vsestransko zadovoljila. Ker bodo nastopale pri ponovitvi iste os-ebe, bo udeležencem dana prilika, da občudujejo tipičnost kmeta Gašperja (Eferl), izkušenost matere Doroteje (Fiirstova), gibčnost dekle Neže (Švarčeva), zdrav humor in neugasljivo žejo hlapca Pavla (Crnobori) in srčne bolečine lepe neveste Marice (Zlatka), prav dobro pa se bodo odrezali tudi oni, ki imajo krajše vloge (Hvalec, Šajna, Tovornik). G. Horvat bo topot napeljal radio na močan zvočnik in bo kar konkuriral z igralci. — Vstopnina bo enaka kakor v nedeljo 6. t. m. — Čisti dohodek prireditve sc bo porabil v namen Rdečega križa, t. j. za nakup obleke in obuvala ubogi šolski deci, ki že sedaj trpi pomanjkanje. Z ozirom na dobrodelnost pričakuje odbor v nedeljo prav številno udeležbo. »Odpri srce, odpri roke, sirotam olajšuj gorje!«
Martinovanje pri Mariborski koči. Najlepši praznik naših planincev je prav gotovo tradicionalno praznovanje goda sv. Martina, ki ga bodo tudi letos proslavili v soboto in nedejo 12. in 13. t. m. pri Mariborski koči. Kakor pa poročajo listi, se pripravljajo na to tradicionalno martinovanje tudi »Sljemenaši« iz Zagreba. Zato pozivamo vse planince, da pohite na ta dan k Mariborski koči v Čim večjem številu.
Oddaja zgradbe municijskega skladišča v Slovenski Bistrici bo potom ofert-ne licitacije 17. novembra t. 1. pri inže-njerskem oddelku poveljstva Dravske divizijske oblasti v Ljubljani. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani, pogoji pa pri istem oddelku).
Zbor brivskih pomočnikov mariborske brivske zadruge bo jutri ob 20. uri v Delavski zbornici. Na zboru bodo razpravljali o otvoritvi brivske in lasni-čarske strokovne šole.
Franc-Jožefova grenčica poveča moč umstvenemu in fizičnemu delu.
Narodno gledališče
Repertoar.
Sreda, 9. novembra ob 20. uri: »Celjski grofje«. Red B.
Četrtek, 10. novembra: Zaprto.
Petek, 1.. novembra: Zaprto. (Gostovanje v Celju).
Sobota, 12. novembra ob 20. uri: »Gospa ministrovka«. Prvič.
Iz gledališča. V najkrajšem času se ponovi izvrstna, in silno zabavna Nušičeva šaloigra »Gospa ministrovka«, najpri* vlačnejša predstava predlanske sezone-Zasedba z malenkostnimi spremembami ista kot svojčas. V naslovni ulogi ga. Dra-guitinovičeva. Režira režiser J. Kovič. — Prva letošnja popoldanska predstava bo v nedeljo, 13. t. m. ob 15. uri. Uprizori se Golarjeva veseloigra iz življenja gorenjskih kmetov »Dve nevesti«. S to predstavo bo ustreženo zlasti občinstvu, ki sl želi neprisiljenega smeha in ki med tednom ne unore v gledališče.
Poln želodec, neredna vrenja v debelem črevesu, odebelost jeter, zastajanje žolča, bodljaje, tesnobo v prvih, močno srčno utripanje, odpravi naravna »Franc Jože* fova« grenčica in zmanjša tudi naval krvi na možgane, oči, pljuča in srce. Zdravniška mnenja navajajo uprav presenetljive rezultate, ki so jih dosegli pri ljudeh, ki morajo mnogo sedeti, z »Franc Jožefo* vo« vodo. »Franc Jožefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in spe* cerijskih trgovinah.	________
„SLAGERa nas razveseljuje, po dinar plošče posoju/eJ LJUBLJANA CELJE MARIB°*
GledaliSka 4	ASkerčeva	3 Sloven»k»
V petek: 11. se ponovi Svengalii^ humoristični večer, s popolnoma novi® sporedom v »Veliki kavarni«.
Strelska družina Sv. Marjeta na Dra ' polju, priredi v nedeljo 13. t. m. ob U; v dvorani Finžgar gledališko igro »0"' karji«. Ker si je družba nabavila Us . oder, prosi, da se jo radi tega podpre' vabi vse prijatelje nacijonaliste k ob n udeležbi!	_ .
Zahvala. O priliki odkritja spomin^ plošče pokojnemu šolskemu ravnatelji" uredniku »Popotnika«, g. M. J.,Neratu s darovali: senator g. dr. Miroslav Fl°U uboge učence 100 Din, g. Miroslav F*’ Čelik pevskemu društva »Luna« 100 D"1' g. Matko Janžekovič pa Sokolskem« dr«* štvu Maribor III 20 Din. Vsem prisrc« hvala!___________________________________^
Simfonija bregov
športni tilm danes v kinu Union
S kropom se je opekla danes dopold«®
v Braunovi tovarni zaposlena 251etna lavka Ana Herzogova, stanujoča v K seskega ulici. Hude opekline je dobi a 1 levi nogi in levi roki. Z rešilnim aV so jo prepeljali v bolnišnico.	.
Drobna policijska kronika. Včeraj P® po’dne in davi je policija aretirala j °s be, in sicer nekega Sabana Ramiča 1 . radi splošnega suma, neko Katarinco •' ker je spolno okužila nekega moškega dva berača Ernesta in Ivana zaradi p povedanega beračenja. Prijav'jeni pa bili Avguštin J., ker je pretepel svoje kle, Erih G. zaradi grdega vedenja «a 1 ci, Maks P. radi žalitve varnostnega gama v javnem lokalu, nadalje Jože Friderik C. in Anton R., ker so koles« brez luči ter Ivan R. zaradi razgraja"1* nedostojnega obnašanja na ulici. F°« ,| no pa je bil zaslišan danes dopoldne David Sch., in ne Adolf Sch. kakor pomotoma r>oročali v predvčerajšnji ^ ^ vilki, ker je pokradel več krožnikov , skodelic iz jedilnih voz, kamor je do« ^ kuretino. David je tatvino po daljše* klevanju priznal in je bil izročen s-* -
Današnji trg je bil srednje založen. . zna pa se že pozna jesen. Kmetje so peljali 7 voz zeljnih glav, čebule m « pirja in 9 voz sadja. Okoličani so pr ^ okrog 600 glav perutnine. Cene m dvigajo, dočim so ostale drugim ' -e„e, zlasti zelenjavi in sočivju, nesprei ^ deloma pa so še padle. Prav P0f® jaVe le na današnjem trgu gobe. ze . cra,n so prodajali po 1.50—2 P‘n’.	2
krompirja po 0.75—1.25, ceb n „a vo 4 kostanje liter po 1 Din, Pe« jzdel-do 5 Din. Cena mleku in tn.e^ ’enlSnila-kom se izza zadnje sobote m.
Reševanje vinogradništva in sadjarstva
ZA VEČJO POTROŠNJO
V naši državi se že več let poskuša gagati vinogradnikom in sadjarjem.
. osebna pazljivost se posveča onim kra-!em> ki živijo od vinogradništva in sad-J^rstva. Saj je skoro vsa Jugoslavija primerna za to vrsto kmetovalske proizvodnje. Razumljivo je torej, da ie ta vrla kmetovalstva pri nas zelo razširjena, ovršina, ki je zasajena z vinsko trto, ,°seže 176—180.000 hkt., a sadnih stebel jmamo v naši državi kakšnih 70—80 mi-'Jonov. Naši vinogradi dajejo na leto 7 0 8 milijonov stotov grozdja, a letni Ot|os sadja se ceni na 10—12 milijonov s otov. Največji del grozdja in sadja se Preminja pri nas v alkoholne pijače, vi-0 — okoli 4—41X> milijonov hektolitrov *er razne vrste žganja. Samo liudstvo e malo o drugih načinih predelovanja, 3 merodajni krogi še niso poskusili, da bi navedli na nekaj novega in boljšega, otovo so se vsi ukrepi za pomoč vino-mciuištva doslej gibali po starih utrtih, °da maio uspešnih potih. V glavnem se °svečuje pažnja samo alkoholnim pro* ^jom. Mnogo truda se polaga na to,
,a bi ce izhnliSaln ona rumrinkciia ki
bil
se izboljšala ona produkcija, ki es nikjer na svetu ni posebno renta-j!Una- Uvedene so olajšave in nagrade za Poskušala se je na vse mogoče j^citie povečati domača potrošnja vina. fclalo se je mnogo. Ali težke razmere QS|b vinogradnikov se niso spremenile, ijv%e nam sedaj samo eno, namreč, da sl Pttl° novih poti — stare so pokazale j, " UsPeh, ali so ostale celo brez uspe-j • Ena takšnih novih noti. no katerih že
dav:
je J.10 hodijo napredne evropske države, in Clni. večia potrošnja svežega grozdja ^ sadia ter brezalkoholno predelovanje, va ta način se oživljata dva cilja. Povejva se potrošnja vinogradniških in sad-rskih proizvodov ter se tako pomaga godnemu gospodarstvu, a na drugi stra 1 se čuva in daje prilika, da se poboljša Podovo zdravje.
. Grozdje in sadje je odlična hrana, ki j? človeško telo lahko in hitro izkorišča.
ohiv1 *ega irnanlc> v grozdju v primerni
hki mn0ge tvarine, ki so za življenje
pr?.°bocino potrebne: to so vitamini. S
[j letnim okusom in vonjem tvorijo ved-
Privlačno točko mladih in starih. Zna-
s/ie že zdavnaj ugotovila hranljivo in
osno zdravstveno vrednost grozdja in sadi;
rajo
.Ja- Uživanje alkoholnih pijač pa ovi-
moderni način življenja in omejitve.
2::
p 0 ie vsak pritisk, da se naj poveča ^tToŠnja alkoholnih pijač, že vnaprej sojen na neuspeh, ali pa samo na zača-uspeh.
Ustane nam torei praktična in koristna - Va Pot, t. j. povečanja potrošnja sve-
brnH groz^a 'n sadja ter brezalkoholnih Ij uduktov, ki nudijo nespremenjene vse s uljlve in okusne sestavine grozdja in
Liudstvo naprednih evropskih dr-2 ’ ie sprejelo te proizvode z velikim ^voljstvom, ter se že zdavnaj dobro jj.°dajo. Uvidevši vse to, so vinogradni-2,.ln sadjorejci v mnogih evropskih dr-pr'ah na pr. v Švici, v Nemčiji, Italiji, ^ ?ciii, do neke meje tudi v naši državi p Ze deloma prešli na brezalkoholno (ip ^lavo grozdja in sadja. V Švici pro* j Clfajo nekatera vinogradniška gospo-'/5rstva do */» brezalkoholnega, a samo ^alkoholnega prevrelega grozdnega so-p ’ h i. vina. V Švici imamo že velika jp5Jetia, ki producirajo na leto 1—2 milici3 litrov brezalkoholnega grozdnega staj5' ^ Nemčiji je delovalo lani 160 po-ip 2a brezalkoholno predelavo grozdja litfSadja, nekatere s kapaciteto 200.000 ie °V na ^eto >n več- Skupna proizvodnja pj^buSala okoli 20 milijonov litrov. Za-Uaj ,v° je, da vsa ta velika proizvodnja ^ tudi kupcev. Danes ima v Švici in vsaka boljša trgovina brezalko-jp	grozdne in sadne sokove. Začetek
len shromen z majhnimi sredstvi. Tudi danSr,ehi so se pojavljali v začetku. Ali jpt es se Švica in Nemčija lahko pona-Sp: f lepo razvito proizvodnjo in potro-^ brezalkoholnih grozdnih in sadnih lfir0v- Ti sokovi se pripravljajo ali s fil-trjhat1j?m svežega mošta v azbestnih fil-* ul ne propuščajo glivice vrenia, ali it]p>. Pasteriziranjem, L j. s segrevanjem <HV' na 60—70° C; pri tej temperaturi ^lce poginejo, a sok se ne spremeni, eri' -r*ran' Pasterizirani sokovi ni-' brezalkoholni proizvodi, ki jih
GROZDJA IN SADJA.
dobivamo iz grozdja in sadja. V Franciji in Italiii pripravljajo v veliki meri zgoščeni grozdni in sadni sok. Tak zgoščeni sok ima v sebi vse prirodne sestavine grozdja in sadja, ima to prednost, da za* vzema malo prostora ter ga zaraditega lahko ceneno pakiramo in prenašamo, a veliki procent sladkorja v njem mu brani, da ne vre; s tem omogoča, da se lahko po malem rabi. Zgoščeni sokovi se pripravljajo največ s segrevanjem v, posebnih posodah z nizkim tlakom, kjer voda hitro izhiapeva. Na sličen način se proizvaja tudi grozdna marmelada. Ti načini predelave grozdja in sadja zahtevajo pri-lično pripravljenost in je spočetka tudi nekaj stroškov za nove instalacije ter za aparate. Toda enkratne investicije se izplačajo, kar najbolj dokazuje primer Švice in Nemčije. Tudi pri nas mnogi prehajajo počasi na brezalkoholno predela-! vo. Ali zaradi pomanjkanja kapitala, ki ! je potreben pri večjih investicijah ter pri | današnjih težkih razmerah, ta predelava | še nima posebnega pomena, ter se bo mo i gla šele počasi razviti.
Imamo pa ceneno in lahko pot, da povečamo konzum naših vinogradniških in sadjarskih proizvodov: to je premišljena propaganda za čim večjo potrošnjo svežega grozdja in sadja. Veliko naših ljudi misli, da je grozdje in sadje le slaščica, ne ceni pa dosti njegovih hranilnih in zdravstvenih vrednosti — ter ga zato tudi po malem kupuje. Pri nas n. pr. kon-zumirajo delavci okoli 5 in polkrat mani sadja nego delavci v Nemčiji, kjer je sad* je dosti dražje. Isto tako sami vinogradniki in sadjerejci niso dovolj poučeni o vrednosti svežega in posušenega grozdia in sadja ter o načinih pakiranja, sušenja in transporta. Tudi tu je že nekaj narejenega, ali še vedno morajo v tej zadevi še mnogo storiti razne poljedelske šole in organizacije, zadrugarstvo, narodno prosvetno delo, tisk in treznostih pokret. V zunanjem svetu je naše grozdje in sadje, sveže in posušeno, na dobrem glasu. Lani smo izvozili okoli 6.600 vagonov grozdja, sadja in sadnih proizvodov. Ali kon zum v državi je še vedno premajhen. Tudi za nas velja ono, kar je Leon Douar-che, predsednik internacionalnega vinskega biroja v Parizu, rekel Francozom: »Ako bi vsak Francoz pojedel na leto 30 kg grozdja, kar nikakor ne predstavlja pretirane količine, bi bilo francoskemu vinogradniku takoj pomagano.« Država je podprla vinogradnike s tem, da je v armado vpeljala vino. Še bolj bi pomagala vinogradništvu in sadjarstvu, ako bi u-vedla grozdje in sadje v vojsko, državne vzgojne ustanove, kaznilnice, bolnišnice itd.
Razne naše organizacije so se zato odločile, da s primernimi sredstvi razvijajo propagando za naše grozdje in sadje. Ta propaganda se bo vodila pred vsem s prirejanjem predavanj o zdravstveni koristi grozdja in sadja v šolah in med ljudstvom s prirejanjem vzornih grozdnih in sadnih razstav. Podvzeli se bodo pri* merni koraki, da se v državi sami pripravi za naše grozdje in sadje čim širši krog konzumentov ter da prodre zavest o važnosti sadja kot dnevna hrana v najširje narodne sloje. Smatramo za ©nega najvažnejših ciljev te akcije, da se uvede sadje v armado, v bolnišnice in vzgojne ustanove kot redna hrana. Poskušalo se bo tudi, da se osigurajo svežemu grozdju in sadju ter brezalkoholnim sadnim proizvodom v pogledu prevoza, prodaje, notranje trgovine in izvoza v tujino naive-čje olajšave. Pričakujemo zato, da bodo to akcijo podprli posebno zdravniki, duhovniki, učitelji, vinogradniki in vse vinogradniške organizacije, ki jim je na srcu, da na moderni osnovi reorganizirano vinogradništvo in sadjarstvo na novo o-živi — v korist onih krajev, ki žive od te proizvodnje in na korist celotnega našega gospodarstva in narodnega zdravja.
Uspeli vlom.
V Payerbachu v Avstriji so te dni obiskali vlomilci neko skladišče blizu kolodvora. Iz skladišča so odnesli okrog 200 kilogramov težko blagajno in jo zavlekli v bližnji gozd. Tam so jo s težavo odprli, a niso našli v njej niti beliča. Blagajna je bila na srečo prazna
Pred britjem in sicer pred namiljenjem se morate vedno natreti z
NIVEA ■
'NI VIA'
Pa tudi izbritje vratu pri ženskih frizurah bo postalo z uporabo Nivea kreme ugodneje.
ne premočno, ker preprečuje ustvarjanje pene! Natrete se lahko že zvečer. Koža bo postala voljna, brada se bo omehčala in več ne boste trpeli zaradi rdečih razpoklin na licu.
Jngosl. P.Beiersdorf & Go. d.zo. z. Maribor, Gregorčičeva ulica 24
Sokolstvo
Iz gibanja jugoslovanskega Sokolstva
Naše Sokolstvo in dvajsetletnica balkanske vojne. Prosvetni odbor SKJ. je povodom dvajsetletnice balkanske vojne poslal vsem sokolskim edinicam proglas, v katerem naglašuje med drugim: »Letos je poteklo dvajset let, odkar so združeni balkanski narodi šli v krvavi boj nad sovražnika in ga premagali. Kuma-novska bitka je bila ena izmed najslavnejših zmag ne samo v zgodovini srbskega naroda, ampak vsega jugosloven-skega naroda, maščevano je bilo Kosovo in za vedno je bila strta moč turškega imperija. S to zmago je bila poživljena vera v lastno moč, prerojena je bila na-da v integralno osvobojenje in zedinjenje vseh Južnih Slovanov, zlasti onih, ki so težko dihali pod avstrijsko-madjarskim jarmom. Ves jugoslovanski narod se je z ljubeznijo spomnil teh slavnih dni preteklosti in njemu se priključuje tudi jugoslovansko Sokolstvo, ki iz dna svoje duše zajema hvaležnost padlim junakom, ki so prelili kri za našo svobodo in zažiga kadilo pred oltarjem, prežeto z ljubeznijo in spoštovanjem. Velika sokolska razstava v Beogradu, ki bo otvorjena v nedeljo 13. novembra, je posvečena dvajsetletnici balkanske vojne. Posetnikom razstave je dovoljena polovična vožnja od 10. do 31. t. m., tudi takim, ki niso pripadniki sokolske organizacije. Legitimacije za polovično vožnjo izdajajo vsa sokolska društva.
Sestanek načelnikov slavonskega Sokolstva. Namestnik načelnika »Slaven-skega Sokolstva« Agaton Heller je skli-
cal sestanek vseh zveznih načelnikov za 11. t. m. v Tyrševem domu v Pragi. Načelstvo SKJ. bo zastopal na sestanku br. Miroslav Ambrožič.
Narodnoobrambno delo Sokolstva. Pod okriljem zveze SKJ se je osnoval poseben narodnoobrambni odsek, ki bo s sokolskim delom uplival na nacionalno, socialno, ekonomsko in kulturno krepitev našega naroda, da bi se na ta način v državi in izven nje ohranila narodna individualnost napram drugim narodom. Odsek bo razširil svoje delo zlasti v obmejnih župah. V to svrho bo v Beogradu v soboto 12. t. m. sestanek referentov narodnoobrambnega odseka sokolskih žup iz vse države.
Sestanek sokolskih urednikov. Po sklepu izvršilnega odbora SKJ bo 14. t. m. v Beogradu važen sestanek vseh sokolskih urednikov in poročevalcev. Na sestanku bodo razpravljali o sokolskem tisku v pogledu vsebine in oblike z ozirom na vsa sokolska in javna vprašanja v naši državi in na slovanskem svetu.
Plavalni odsek Sokola matice.
Za danes napovedani plavalni trening odpade in bo prva vaja v petek ob 18.30 Točen razpored vadbe in navodila bomo objaviH jutri, na kar opozarjamo vse plavalce.
Sestanek prednjakov(čic) Sokolskega društva Maribor-matica
se vrši jutri v četrtek, dne 10. novembra 1.1. ob 6. uri zvečer v društveni so»bi. — Zdravo!
Šport
Načrti letošnje zimskošportne sezone
Iz poslovanja M. Z. S. P.
Ko je nova uprava M. Z. S. P. letos poleti definitivno prevzela poslovanje, se je takoj pobrigala v prvi vrsti za za-siguranje mednarodnega prvenstva Jugoslavije za Maribor. Pogoj, stavljen od zveze je bil, da se skakalnica v toliko izpopolni, da dovoljuje skoke do 40 m. V to svrho je bil poslan potom zveze inž. Hansenu profil sedanje skakalnice, da ga ta znani strokovnjak izpopolni. Po preteku 6 tednov smo dobili nepopravljeni profil nazaj, ker je inž. Hansen odsoten v Španiji. Nato je bil poslan sedanji profil znova zvezi, da ga ljubljanski strokovnjaki predelajo. Pred dobrim tedr.om smo prejeli od te strani novo začrtani profil, ki dovoljuje skoke do 50 m, ki bi pa veljal v izvedbi najmanj 30.000 Din, a te vsote pri današnjih razmerah ni mogoče investirati. Sedaj je g. inž. Rungaldier na podlagi lokalnega ogleda s predsednikom podzveze in g. Juritschem izdelal preureditveni načrt, ki bo povzročil izdatkov okoli 6000 Din, in dovoljeval skoke vsaj 40 m po dobrih skakalcih. S tem bi bila zahteva zveze izpolnjena.
Vkljub prizadevanju MZSP, da dobi Maribor letošnjo Izvedbo mednarodnega prvenstva, pa je padla že začetkom prejšnjega meseca v zvezi odločitev, da se prvenstvo izvede na Gorenjskem v Bohinju ali na Bledu in je naznanila zveza mariborski podzvezi, da ne more dobiti prvenstva tudi če skakalnico primerno popravi, ker jo bo letos treba preizkusiti in prihodnjo leto event. še enkrat popraviti. Brez dvoma je, da tukaj ni kriva skakalnica, ki se je lani prav dobro abnosla. tatnveč, da so prevladali
zopet interesi Gorenjske na škodo Maribora. Kot nadomestilo za prireditev mednarodnega prvenstva namerava pod-zveza sedaj organizirati v dobi od 15. do 25. februarja smučarski teden z vztrajnostno tekmo na dolgi progi, kombinirano tekmovanje na 16 km progi in skakanje in po možnosti veliko patrulno tekmovanje, V presledkih oziroma med tednom bodo organizirane krmarske vožnje po Pohorju za goste iz domovine in tujine. Ta prireditev smučarskega tedna bo mednarodnega značaja in bomo skušali pridobiti za ta tekmovanja tudi tekmovalce, ki se bodo vračali s tekem FIS-e, k: bodo pred tem v Inomostu na A-kem.
V ostalem se sedaj pripravlja splošni zimsko-sportni program vseh članov MZSP, ki ga je treba predložiti do konca tega meseca zvezi v odobritev. Po dosedanjih prijavah določitev zveze in podzvez bodo važnejše prireditve ob sledečih terminih, in sicer ISSK Maribor bo izvedel sankaško tekmo predvidoma 6. januarja od Ruške koče do Ruš, 8. januarja bo splošno klubsko tekmovanje, 28. in 29. januarja mednarodno državno prvenstvo v Bohinju ali na Bledu. Za 5. februarja je zveza ponudila 30 km vztrajnostno tekmo za prvenstvo države zagrebški podzvezi. Ta termin ni ugoden, ker že preje odide mnogo naših tekmovalcev, in to najboljših, na Tirolsko k svetovnim tekmovanjem. Ni še znano, če je Zagreb to ponudbo sprejel. Od 7. do 13. sebruarja bodo FIS-ina tekmovanja v Inomostu. 12. februarja bo državno prvenstvo juniorjev v izvedbi ljubljanske podzveze; kraj še ni znan,
y<\rr\ povem,
Tiska Mariborsko tiskat ra J d medsta
StFST?
"V ? Ma rW8JTm K XI.' M
JUeue tod:	i
£otiiewženUev
Homan	44
Mlada dekleta so še vedno sedela okoli mene in njihovi venci, s katerimi so bile okrašene, so širili naokoli omamen vonj; vse so bile mirne, negibne, z obrazi obrnjene proti gozdu in grupirane tako, kakor da bi tvorile obrambno četo proti temi, ki je vedno bolj osvajala ves otok in proti gozdu in samoti, ki je bila nenavadna, divja in grozotna.
Veter je tulil vedno močneje — bilo je hladno in bila je noč...
XXI.
Zelo malo sem se poslužil jedil, ki so mi jih bili pripravili, in ker mi je Tehar prepustil svojo posteljo, sem se zleknil po njej, po belih asurah in skušal zaspati in pomiriti svojo razbolelo glavo.
Tehar je sklenil bedeti do zore, da ne bi zamudili ugodnega trenutka za vrnitev na Tahiti, če bi se vihar polegel in morje pomirilo.
Družina je povečerjala in vsi so šli spat v svoje postelje, zaviti v mračne paree, podobni misirskim mumijam. Jaz sem jih v mrzlici, ki mi ni dala zaspati, videl samo kakor v sanjah.
Veter je kmalu ugasnil luč s kokosovim oljem in nastala je gosta tema.
XXII.
Pričela se je nenavadna noč, polna strašnih in fantastičnih vizij.
Zavese iz drevesnega lubja so se zibale okoli mene in prhutale kakor krila netopirja, in strašni morski veter me je gladil po laseh in vročičnem obrazu. Pod svojim pareom sem ves drhtel od mraza. Občutil sem vso grozo in strah v samoti puščenega otroka ...
Kako bi se mogle najti v francoščini besede, ki bi vam mogle vsaj približno opisati utise te polinezijske noči, tega žalostnega šumenja narave, teh velikih zvočnih gora, te osamelosti ob gladini neskončnega Tihega oceana, teh šumov polnih daljav in čudnih mrmranj, teh slutenih duhov, Tapapahujev iz oceanijskih pravljic, ki se žalostno tuleč pode po bregovih, modrih, nabreklih obrazov, zob šklepetajočih in las razpuščenih in razkuštranih?...
Okoli polnoči sem zaslišal zunaj človeške glasove, ki so mi preganjali samoto in vročični nemir, nato sem pa nenadoma začutil neko roko, ki se je rahlo dotaknila moje.
Bil je Tehar, ki se je hotel prepričati, če imam še vedno mrzlico.
Povedal sem, da mi ni dobro, da imam nenavadne privide in bolečine v glavi ter ga prosil, naj ostane pri meni. Maori so vajeni takih stvari, zato se jim ne čudijo. Tehar je obdržal mojo roko v svoji in njegova prisotnost me je polagoma pomirila.
Mrzlica se je razvijala dalje, zeblo me ni več tako kakor prej, in polagoma sem zaspal.
XXIII.
Ob treh zjutraj me je Tehar prebudil. V tistem trenutku se mr je zazdelo, da sem tam V Brightburryju, da ležim v svoji otroški sobi pod blagoslovljeno streho stare rodbinske hiše. Zdelo se mi je, da slišim kako šume na dvorišču pod mojim oknom z mahom porasle veje starih lip, da slišim znani šum potoka pod topolami...
V resnici so pa bile to velike kokosove palme, ki so se trle druga ob drugo in morje, ki je žalostno šumelo, butajoč ob koralne čeri,
Tehar me je prebudil zato, da bi odpotovala; vreme se je izboljšalo in barka se je odpravljala na pot.
Ko sem prišel iz koče, mi je bilo bolje, a mrzlico sem vendarle še čutil in tudi v glavi se ml je pomalem vrtelo.
Maori so hodili sem ter tja po obali in prinašali po mraku vesla, jadra in vrvi.
Truden sem legel v barko in — odpluli smo.
XXIV.
Noč je bila brez meseca, toda ob slabi svetlobi južnih zvezd so se vendarle čisto razločno razpoznavale krone kokosovih palm nad našimi glavami in tudi njihova vitka debla v goščavi, ki se je polagoma oddaljevala z obrežjem. Veter, ki je bil še vedno precej močan, je gnal barko z nevarno brzino preko ko-
ralnih plitvin, katerih so se domačini bali in komaj čakali, da bi prišli na odprto, globoko morje.
Kljub vsej previdnosti je barka nekajkrat zadela ob koralne razrastke. Nevarne bele veje so opraskale njeno dno in boke, a pri tem so se polomile in srečno smo prebrodili koralne sipine.
Na odprtem morju se je veter pomiril in naenkrat je nastala popolna tišina. Zibali smo se na velikih valovih v temn noči in nismo prišli nikamor naprej; treba je bilo seči po veslih.
Mrzlica je ponehala, tako da sem mogel vstati in vzeti v roke krmilo. — tedaj sem opazil, da leži na dnu barke neka stara ženska: — bila je Hapoto, je potovala z nami na Tahiti, da govor s Taimaho.	d
Ko sta se. veter in morje pomirila, s* je pričelo daniti.
Kmalu smo opazili prvo žarenje jutranje zore, in visoke vrhove Mooreje, k so se že oddaljevali, je obsijala ran rumena luč.
Starka je ležala nepremično pri mojih nogah, kakor da bi bila brez zavesti, toda potniki na barki so spoštovali nje sen, podoben smrti; govorili so tiho, je no bi prebudili.
Vsi smo se neslišno umili z osvežujo o morsko vodo, nato smo si pa zvi .' prižgali pandanusove cigarete ter čak * 11 na solnčni vzhod.
19. februarja mednarodna vztrajnostna tekma na 50 km v okviru mariborskega smučarskega tedna; prireditelj M. S. K. Ostale prireditve v tem tednu izvede MZSP sama.
Točnejši program te prireditve se bo določil na prihodnji seji MZSP odbora v petek. Ko bodo vsi klubi prijavili še nameravane zimske športne prireditve, jih bomo predložili zvezi v odobritev ter objavili.
Podzvezina prvenstva MZSP bodo izvedena v okviru smučarskega tedna.
Skakalnice na teritoriju MZSP.
Mariborska se bo izboljšala in izpopolnila. Orade pa se skakalnice na Pesku, v Št. Lovrencu na Pohorju in v Celju. Izzidava one pri Rimskem vrelcu še ni zasigurana.
Posebna smučarska pota.
Na hvalevredno inicijativo g. prof. dr. Jeharta in po naklonjenosti g. grofa Za-
bea izdeluje odbor MZSP novo smučarsko pot s Klopnega vrha preko Smolnika v Lobnico do Ruš. Ta pot je postala radi popolnoma pokvarjene dosedanje poti Klopni vrh—Smolnik neobhodno potrebna. Uporabna bo samo za smučarje, bo primerno markirana ter bo nudila silno prijeten sestop s Klopnega vrha do Ruš, ker bo padec jako zmeren in ta pot ne bo imela hib, kakor jih imajo druge kolovozne poti. Le med Smolnikom in Lobnice bo treba iti okoli 200 m peš, ker ni mogoče najti zmernega padca v ta-mošnji veliki strmini. V ostalem pa bo ta smučarska pot idealna. Oficielna otvoritev bo predvidoma o Božiču ali Novem letu.
Izdatke za pot nosi po večini MZSP, pa tudi SPD Maribor, je prispevalo vsoto 500 Din vkljub veliki denarni potrebi, ki jo ima podružnica letos z ureditvijo Seniorjevega doma.
Podružnica SPD Ruše izpeljuje v last-
ni režiji posebno smučarsko pot od Ruške koče preko Glažute proti Rušam, in bo tudi ta pot postala vsem smučarjem zelo priljubljena.
Medklubski odbor LNP, službeno.
Razpored tekem v nedeljo 13. t. m.: V Mariboru: ob 13. prijateljska tekma SK Železničar rezerva :SK Rapid rezerva in ob 14.30 prvenstvena tekma SK Ilirija (Ljub]jana):SK Železničar. Obe tekmi bosta na igrišču ISSK Maribora. Službujoči odbornik g. Amon. V Čakovcu: na igrišču Čakovečkega SK ob 14.30: prvenstvena tekma Pustakovečki SSK:SK Svoboda (Maribor). Službujoči odbornik g. dr. Franekovič. V Murski Soboti: na igrišču SK Mure ob 14.30: prvenstvena tekma SK Mura:Čakovečki SK, Službujoči odbornik g. Peterka.
Ker je Čakovečki SK uvrščen v II. razredu, se vrstni red prvenstvenih tekem v
<4
drugem razredu razpredell tako-le:	'
novembra: SK Mura : Čakovečki SK Murski Soboti: 20. novembra: čakove SK:Pustakovečki SSK v Čakovcu: 27-0 vembra:SK Svoboda (Maribor) :Cakov * čki SK v Mariboru.
Redni občni zbor Jugoslovanske nos0* metne zveze
bo 18. decembra. Na dnevnem redu 0 čnega zbora bo tudi razprava o ijP^
membi in dopolnitvi pravil, ki jo je
lal upravni odbor. Kakor se doznava-na občnem zboru precejšnja oPo:
bo
zicija
. -	  .--..	.	rjO
proti dosedanjemu načinu tekmovanja državno prvenstvo.
Pravilnik poškodbeuega fonda LNP' ^
ki je bil sprejet na 8. redni seji dPraVlJ^ ga odbora LNP dne 26. oktobra t-objavljen v današnji številki Pravilnik stopi v veljavo 1. jan- * ko se ukine pravno veljavno pogodb3 zavarovalnico.
Šestošolec inštruira nižješolca	J	Čedno opremljeno
v vseh gimnazijskih predmetih. Odgo-	solnčno in snažno sobo s vhodom
vor na upravo »Večertrika« pod (šifro)	stopnic oddam.'boljšemu gpsppdu. Pre-
»Latinščina, francoščina«.	3712’ šernova ul. 19,	3729
iz
Davna licitacija
l sod bencina 132 kg, 1 sod jedilnega oija 69 kg, 3 zaboji pralnega mila 114 kg in 22 kg vrbovega šibja se bo prodalo na javni dražbi v tovornem skladišču: Maribor, glavni kolodvor, dne 11. novembra ob 10. uri.	3720
Žarnice lestence likalnike kubinjska aparate izolirana lite motorje elekliamileriiii zvonce st-telefone radioaparate kupite poceni v novi elektrotehnični trgovini
Karol Florjančič
Maribor, Glavni trg 23
IUNURam
Učenca sprejme
proti primerni napitnini, kotlar Lovro Tomažič, Maribor, Sodna ulica 24. _____________________________________ 3715
Restavracija Senica,
Tattenbachova 5, je na novo preurejena. Točijo se le prvovrstna vina. Vinski mošt iz kovaškega wha (Schmitz-berger), liter 6, stara 8 in 10 Din. Abonenti se sprejmejo na dobro domačo hrano po znižani ceni.	3660
Za mesarje!
Prodam po nizki ceni dva stroja znamke »Wolf«, eden na motorski pogon, premer plošče 130 mm, drugi na ročni pogon, premer plošče 98 mm. Vprašati Magdalenska ulica 13. pritličje.	3661
2 sobi In kuhinjo	^
oddam v najem v Trubarjevi 7.
Kovčeke,
dokolenice, nahrbtnike v po nizkih cenah priporoča vos, Maribor, Aleksandrova
Oddam manjše stanovanje.
Betmavska c. 39.
Engllsh Lessons,	lS/rj.
Miss Edith Oxley, Krekova ul.
Oddam lepo, solnčno sobico	Na.
solidnemu gospodu ali gospodični-slov v upravi »Večernika«.
, Zahvala
Vsem, ki so ob smrti naše iskreno ljubljene sestre, ozir. svakinje in tete, gospodične
Ema Bunc
izkazali sočutje, naša najlskrenejša zahvala. Osobito se zahvaljujemo čast, duhovščini magdalenske župnije, gg. zdravnikom in čast. sestram splošne bolnice, pevskemu društvu »Jadran«, vsem darovalcem cvetja in vencev ter vsem prijateljem in znancem, ki so jo spremljali na njeni zadnji poti.
Žalujoče rodbine:
Dr. Bunc, Sancin, Mlakar, Lukša 3723	in Furlan.
Kupujte svoje po-trebUlnoprlnailh Inserentih l
Zahvala
Za mnoge dokaze iskrenega sočutja in sožalja ob težki izgubi našega nepozabnega pokojnika
Petra Krebelia
za poklonjeno cvetje, za številno spremstvo na njegovi zadnji poti, prisrčna zahvala.
Osobito se zahvaljujemo pevcem društva »Jadran* za krasno petje ob krsti našega blagega pokojnika, ki ni dočakal povratka v svojo solnčno Gorico. Prisrčno se zahvaljujemo za lep in pomemben govor ob odprtem grobu.
MARIBOR, dne 6. novembra 1932.
ŽaluJoil P*,ali
Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik izdajatelja in urednik: RAD1VOJ REHAR v Mariboru
8XANK.Q, nETFJji » Msjihnm