r=- ClTATELJl! Prosimo, poglejte na številke poleg naslova za dan, ko Vaša naročnina poteče. V teh časih splošnega povišanja cen, potrebuje list Vaše sodelovanje. Skušajte imeti naročnino vnaprej plačano. GLAS NARODA M Bee—< CtoM Hatter List slovenskih delavcev y Ameriki ttttt It4t it Um Faat Office a* New firk. N- .. ....... 111 i........ SA NEKAJ VEČ ROT na dan dobivate;.. 'C 'GLAS NAHODA" po poŠti naravnost na dom. (Imemti sobot, nedelj la pnunikev No. 173. — fc^t. 173. Act mi Cmpmi mi March M. 1(7». CITAJTE, KAR VAS ZANIMA (Telephone: CHelrca 3-1242) NEW YORK, TUESDAY. SEPTEMBER 1. 1942 — TOREK, 1. SEPTEMBRA, 1942 VOLUME L. — LETNIK I> PREDSEDNIK HVALI MORNARICO VCEEAJ JE PREDSEDNIK ROOSEVELT V BETHESDA, MD., POSVETIL NOVO MORNARIŠKO BOL NlSNICO, KI NAJ BI BILA ZNAK NASE ODLOČNOSTI, DA BOMO DELALI IN SE BORILI PROTI NE KATERIM NEČLOVEŠKIM TIRANOM—NEMŠKIM, ITALJANSKIM IN JAPONSKIM—KI ŽE ČUTIJO VSO TEŽO RASTOČE MORNARICE Delavske vesti Bolnišnica je bila otvorjena ob 100. obletnibi Navy's Bureau of Medicine and Surgery ter je ob te priložnosti po-( hvalil mornarico za njene uspehe v boiih, odkar so Ja-j Gozdarj1 zastavkali ponci zahrbtno napadli Pearl Harbor. I . f*1 tia<* ff^rjev v gozdo- , „ . .... ______ i vih Pennsyivanije, West V'irgi. \ mesecih, ki so sledili ^ » nije in Marj-landa, je pred par Pearl Halborju, "je rekel pred- zenih državah ubitih 40,000 dnevi oklicalo stilvko \n zal;te. sodnik, '' v mesecih brez zmag, ljuui in 1,500,000 ranjenih, pri vaIo povišanje plač ko je u- nesrečah v industriji pa je bilo rad oPA Mvrgei gozdarsko so nas sovražniki dražili z vprašanjem: "Kje pa je ameriška mornarica? Danes* sovražniki poznajo pričetek odgovora na to vprašanje. Naučili <40 se na Atlantiku, naučili so se na Koralnem morju, naučili so se pri M id wayu in uče se se- ikoro ubitih 19,200 delav<-ev in 2/KX),lKK> poškodovanih. 'Med onimi, ki so bili ubiti tor Car Co. mnogo ženskih delavk. V Ohrvslerjevi tovarni, kjer, delajo moški in ženske, je nastavljena zdra vn i ca, Margaret K. Nelson, ki odslovi vsako I nosečo delavko štiri mesece ki bi mogle pomagati graditi aeroplane, tanke, ladje in to-daj, ko se skladajo zopet pola- pove, ki bi mogle |>omagati pri. stiti onega, kar jim je bilo od- civilni obrambi, ali pa v kaki vzeto na Salonunonovih otokih/drug važn služb. Samo vsled "Kje je ameriška mornari- industrijskili nesreč je izguil>-ca? ljeni Čas lansko leto dosegel "Tam je, kjer je bila vedno. skoro neverjetno število 42 mi-Tam je in se bori. Izv ršuje po- Ijanov delovnih dni." velje, da vdari na našega so-! Posvetitev bolnišnice je bila vražnika in ga zopet vdari,' nekaj vec za predsednika, kjerkoli in kadarkoli ga naj-j kot pa samo uraden čin, kajti predsednik >e je takoj spočet- zahtevo, da 6e poviša cena o pomikom z a premogorove. I Pred P°rodom in je ne sprejme Prevažali lesa za rudniške' UBZaj \v de,° nista i'*>- ali poškodovani/' je nadalje- potrebe so lakoj prt?nehaii z tekla dva meseca po porodil. "so bili moški in ženske, dostavljanjem lesne zaloge'du- Pravnica seveda zdravni- rudnikom pod zahtevo, da se *ko Prei^e tu*n mo*ke delav" jim dovoli 33 in 1 {>oviška kl menda radi tp" pri plači. j «a m® godrnjati, ker je — voj- Kpor ^iede povišfka plače je, na* bil p ret dozen War Labo-! Pri Hudsonovi tovarni >rj za de." Predsednikov govor je bil poslan po kratkovalnem radio in njegov glas je prišel qo boL iiiškili postali- v ie»elk,i*ihMMu- cah po »vetu in so ga poslušali vojaki \ Severni Irski, v Panami in v Pearl Harbor ju. Slovesnosti je vodil admiral Ros«-* T. M-Tntire, mornariški generalni zdravnik in predsednikov telesni zdravnik. Predsednik je hvalil moma. riški zdravstveni 2bor ter rekel, da armada in mornarica potrebujeta vedno več zdravniške postrezlbe za lečenje ran. Ob tej priliki je tudi pripomnil, da je bilo lansko leto pri avtomobilskih nesečah v Zdrn-' signal ni odgovoril. ka osebno zanimal za bolnišnico ter pri njenem načrtu sam sodeloval ter je stavba po svoji arhitekturi podudcta državnemu Kapitoln v Lincoln. Neb. Bolnišnica stoji na griču nad Kockville Pike in njen stolp se dviga 27 čevljev visoko. Predno je pričel predsednik govoriti, je admiral Mclntire po radio poklical kapitana B. P. Pavisa v Severni Trski, kapitana .1 Boardu že sredi avgusta, ko &oj izdelovanje orožja za moma- gozdarji zagrozili s stavko, a rieo- J*e ua stražl nilaoiieijo in sme ra- rovih. Gozdarji so M. McMullina v Pearl j "New York TfaWbor ju in kapitana Ho^rar- zalagajo newyorsko velemetro- Mine "Workers unije, v oO. dis_ triktu. ,». . .. ■-• • —« * Lep izkupiček od mleka od mesta New Yorka V mes€»ou juliju je bil dosežen rekord pri mlečnem Izkupičku, katerega so prošli teden porazdelili med st?boj farmarji šestih držfiv, ki so nazvane Milkshed", ker Hitler opozarja na zimo Adolf Hitler je letošnjo kampanjo za zimsko pomoč otvoril s tem, da je izdal razglas, v katerem opazaria nemški narod, da bo moral prinesti se večje žrtve, češ, da nemški vojak, ki se nahaja v največji borbi vseh časov, trpi pomanjkanje, ki si ga je komaj mogoče predstavljati. j ~ v svoji izjavi, ki je biia' |Vf*rrir»i hli7ii VaIitp prebrana ta, ki pravi, da na si o tis oče' nasilno pobiranje prispekov. .fu^slovanov je ostalo brez: N« žalos*t pa ni niti en dinar strehe, brez 'kruha in dela, ko1 nabranega denarja bil uporab-so bili prisiljeni, da za pus te j I jen za potrobe beguncev. Xa-svoje domove in svoje rojstne| sprotno, oblasti so pahnile be-kraje. Nezaslišano je njihovo gutiee v še večjo bedo. trpljenje, na milost in nemilosti V Kragujeveu, Kruševeu in so prepuščeni svoji usodi 'brez drugih okrajih so oblasti pred' ue v avtomobilski industriji in sedstev za življenje in umirajo kratkim zaprle vse javne ku-'te so izredno spretne v svojem Čezdalje več žensk v detroitskih tovarnah Medtem, ko se v Detroitu odigravajo ostri spori zaradi linijskih zadev in zahtev, se v tovarnah z vsakim dnem veča število ženskih delavk. Mnoge delavke so že prej 'bile uposlje na tisoče. V begunskih taiborih pod milim neboi)i besne ponekod različne bolezni. Nedičev iist Novo Vreme priznava, da v Xe-gotinu živi na tisoče beguncev po ulicah. Na tisoče otrok je o_ Vtalo brez staršev; iščejo si hrane brskaje po smetiščih, in prosjačijo. Vse kar «o Nediče-ve oblasti so sedaj storile, da pomagajo begunec m v njilio- VSI ne moremo iti na bojišče se vojskovati proti sovražniku osebne svobode; — VSAK pa lahko po maga pobiti sovražnika, ako kupuje WAR BONDS in ZNAMKE redno. biti orožje. Po unijski naredbi ozir. kou-traTčlu, mora drnž&a vposlje- vati najprej take delavke, ki so že kedaj delale v družbinih tovarnah. To dela družbam preglavice, ker bi pač rade u-pos'lile le mlade in čvrste delavke. Univerza Yale poslala 500 študentov na farme Prvič v zgodovini Vale vseučilišča v New Haven, Conn., je bilo vpisan ill za delo na farmah 500 članov-študentov te stare ameriške izobraževalne institucije. Radi pomanjkanja delavskih moči je univerza sklenila, da odpomore farmarjem s tem, da kooperira z državno vpos-Ijevalno službo in vpiše svoje štndente ze delo na farmah. Farmerji iz Connection ta so prišli in sami izbrali delavce izmed priglašenih študentov, ter jih vzeli seboj, da se tako nemudoma prične z obiranjem sadja in s pospravljanjem poljskih pridelkov, ki bi er'4i avgusta so dobivali le po 200 gramov kruha na oseibo. 6. avgusta je izvršila v Beo-jfradu radflnna Kraljevič, oče, mati in eeKtero dece, skupen samomor. Za skorjo kruha in malo vode, ki jo krste zajugo. delajo »begunski otroci po cele dneve. SU lil ruuu BUl cinr . ,. - , u ter se tudi hitro prilagode za "P^J*vanje delovnih mo«'. rim strojem ali novem« na-' ^ olj pa' odziv študentov samih, ki soj priskočili farmarjem na po-j moč baš v času. ko ie treba po-! praviti najvatžnejŠe pridelke! in sadje in to je v dobi med koncem poletja in začetkom oktobra. Država Connecticut ima 21 tisoč, farm in pridela za 22 milijonov dolarjev ^vrednosti poljskih pridelkov in sadja. Cenjeni naročniki! — Poleg vašega imena na naslovnici so tri številke. Prva označi mesec, druga dan in tretja leto, ko va&a naročnina na list poteče. — Poglejte na slovnico in ako je vam naročnina že potekla oziroma bo vkratkem potekla, bi nam dosti pomagali ako bi poslali za nadaljno naročnino, ne da bi čakali za opomin po pošti.. Skušajte to storitf še danes! Žide, apostole boljševizma in pluta rh i je- ct Ameriški in angleški agen-tje." je nadaljeval, "danes o- znanjajo. da želijo in hočejo postaviti boljši svet, kot pa je bil njihov stari svet, svet. v katerem bi mogel vsakdo delati in se oblačiti in živeti. Ako je temu res tako potem ni bilo treba napasti Nemčije, posebno še, ker je narodni soeijafizem že davno rešil mnogo teh problemov ali pa je bil na tem, da jih reši." "Njih namen je zasužnjiti evropske narode, pod kakorš-niTii suženstvoin jv trpela Indija tako dol^ro.'' Dalje pravi Hitler, da so te-korji letošnjega leta oslški narodi razširili življenjski prostor, da evropskih narodov sedaj ne morejo več izstradati taki dobrotniki človeštva kot so Roosevelt. Churchill in Sta. lin. "Dolžnost vojakov na fronti in delovnega nemškega naroda zadej je za vedno uničiti to upanje mednarodnih hijen in boljše viški h zverin in jim pokazati, da more biti ta vojna končana samo z odločilno zmag« narodov, ki nimajo nič, nad narodi, ki imajo vse. Zato se zana-^am na narod, da bo izvršil svojo dolžnost v eetrtem letnem vojnem nabiranju za zdravje pozimi." • G-oebbels pripravi ia Nemce ! in "prnatelie" na še eno I zimo v Rusi ji Overseas New< Aicencv po roča. da ie propagandni 'mini-; tenm mor*.i° kjer ster Go*hbel>- povedal turškim P^1'"10^ od njih omaga in po-časnikarjem, ki so prišli v ^^ na kot žival- Straže Berlin na obisk, da Nemčija bo-l>a ne Pliste tovarišem blnz^i skoro gotovo morala biti pri J "^^rečnika. ki je podlegel pravi j ena na še eno zimo v Ru-j vtra;nim razmeram, ampak siji. ter da bo vojna najbrž. mora tru»^o ležati obeesti.do traiala še prihodnje leto. To poročilo, ki je ibilo povzeto po španskem radiju iz Va-lenciie. prido«la.Ta. da je dr. (roebbels dejal, da je bila pro-šla zima za Nemce velika in težka prerakušnja. toda letos ne bodo imeli Nemci posebnih tezkoc v tem ozirn. ker je so- je nesreča pripetila. Naciji ponujajo tudi Francozom alkohol Agencija ONA poroča preko Londona, da je po nacijih kontroliran radijo v Parizu naznanil, da začenši 4. septembrom bodo nemške zased ne oblasti dale en liter vina 'prosto" za vsakih sedem unč bakra, kositra ali brona izročenega. Francozi sami 'so o tem molčali. zdaj pa «so naciji javno raaglasilf- zadevo, ki kaže, da rabijo povsod isto taktiko sistematičnega uničevanja na.ro-da na vse načine, da bi si na ta način zares oskrbeli topih sužnjev, ki bi ne imeli v sebi volje ne moči za kakšen odpor. S pijačo skušajo ubijati napol sestradan poljski narod in v zasedenih ozemljih Rusiie širijo prodajo opojnih pijač. Pogon na Žide povzroča samomore Po poročilu iz Londona ki je Strašne razmere v taborišču za jugoslovanske in češke internirance Agencija ONA poroča preko Stockliolma, da se nahaja v kraju Moiraua. na Norveškem koncentracijsko taborišče, vi katerem je okrog 400 Jugoslovanov in Cehov, ki so primo-•rani delati na cestah, katere grade >'kazi močvirja, v kate-! došlo preko Lizbone, je stori-rih se kote roji komarjev, ki! 1« samomor tristo Židov, ko je mučijo siromake pri delu. v Franciji na ukaz vlade Neki podtalni list opi.uje\ T* ^r .razmere, ki jih je našel v se oogodili v teku dveh ^rišču norveški patri jot. ki je' V 111 taborišče obiskal Internirai-' ^ ^ ^ ' ,t>. v i ui- • • I tacije z.dne 3, avgusta. CI so strašno oslabljeni in mno- T i • ». -- j gi kažejo znake jetike. vkljub' - ^.^kr'^mes" pu.e da 4 ,je Vmhvska vlada i?dala ukaz za masne aretacije Židov zato. ker ni bi!'o pravega odziva od utirani francoskih delavcev za delo v Nemčiji. Pogon na židovsko prebivalstvo ie izzval zgražanje po vsej Franciji in posebno je še ljudstvo razkačeno nad dejstvom. da »o Naciji vrnili Franciji za adrave del a vee same pohabljene, bolne rn jetičjne vojne ujetnike. To je tudi vzrok, — nadaljuje pcočilo ONA. — da se fra*» ^ M delavci nočejo več prig':*šati za delo v Nemčiji. ^ imujJ kler ni delovnik končan, šele ^notem zmučeni jetniki pobero truplo tovariša in ga z muko odnesejo s seboj, da ga pokopljejo. vražnik že precej izčrpan in o-slalbljen in ga ni ve<" smatrati nevarnega Nemčiji. *BHI NABOD A" New M TUESDAY, SEPTEMBER 1, 1942 V9U1IOVUDI 18»» GLAS NARODA (rorei op m rtftpxi) 99 Owned and Published by Slovenic Publishing Company, (A Corporation) Frank Sakser. President; Igcac Hade, Treasurer; Joseph Lupsha, Sec. Place of busin«*B of the oorporattrvrr imd -addresses of above officers: 210 WEST 18th STREET, NEW YORK. N. Y. 49th Year "Gla* Naroda" is issued every day exempt* Saturdays, Saadaya and Holidays. .. . - Subscription Yearly |6. Advertisement on Agreement Za celo leto velja Hat ft« Ameriko in Kanado 16.— ; *a. pot leta $3.— i za Set* leta $1.50.. — Zm New York sa ceto leto $7.— ; ca pol leta $8JiO. Za inoaematvo ta calo leto $7.— ; za pol leta »3.50. "Glas Naroda'* izhaja vsaki dan^ lzvzemSl sobot, nedelj in praznikov. "GLAS NARODA" 216 WEST 18th STREET, CHelsea 3—1942 NEW YORK, N. Y. Rdeči Kri^ objavlja pravila o prostovoljnem sodelovanju Nedržavljani, ki stanujejo v nega javnega .m ni znano, toda tisti čas je šla govorica po naši de-čeii, da se je mikado Hirohito, ko mu je dvorni minister Izročil, da je njegova vlada v Washington poslala prost, nasmehnil in ničesar'rekel, predsedniku Rooseveltu e poslal pismo, v kateretmu mu je rekel, da se xie čuti žaljenega vsled pisanja ameriškega časopisja ter je celo ;uvedel Kristusove besede: "OJigasti jim, saj ne vedo, ;aj delajo.'* _ Seveda za resničnost te govorice ne jamčimo. JNekaj T-esnice pa je le v njej. Važne jše kot ta japonsko-ameriški "spor" je pa naslednje in to še bolj, ker je re^ničn-o: Ko je leta 1869 papež Pij IX. sklical v Rim koncil, ki naj bi sprejel dogmo o nezmotljivosti papeža, je bilo med škofi mnogo takih, ki so odločno zanikavali, da bi 5>il papež nezmotljiv. Največja nasprotnika te dogme sta biči monakovski učeni prelat Ignaz von Doellinger in dja-kovski škof vladika Josip Jura j Strossruayer. Poleg tega, da je bil Strossmaver v vsakem oziru noreli škof, kar je papeška stolica visoko cenila, je bil, kot znano, tudi eden prvih, ki je širil jugoslovansko idejo. In Strossmayer,' ki je nastopil proti dogmi o nezmotljivosti papeža, je prejel pozneje od papeža pallium, znak nadškofijske časti, četudi je bil samo škof. In ravno tu :e ono veliko vprašanje: ali je dobil to visoko odlikovanje od papeža za svoje jugoslovansko delovanje, aH pa zato, že, - Bili smo Mr.V ----*—t^.---- - r «r- v j i ? r ,». in pozivali nase ljudi, nai "- i ^ i vseh drugih inozemcev, ki spa-j so prepričani, da kandidatje so 'v dajo med stedeoe skupine: | resnično lojalni napram "naiši deželi v sedanjem spopad«, in ako njihova služba je potrebna. malo omejitev, aH drugače je c) inozeimci ki so bili nastaii- , _ ..^ni v Združenih državah ne- prostovoljna služba z M«™ ^ ^ q Križem odprta tudi vsem ne- ^ ^ ^ ^ kdaj ^ Jy državljanom, k, utegnejo po-: izvimo doinovino tekom zad- magati in o resnični lojalnosti;^ ^^ let katerih ni nikakega dvomu. i\ • . i. - j mozemlci, ki so se poro- Načelnik Rdečega Križa čili z osdbami, katere za časa Xorman H. Davis je ob tej ot>- poroke so bili državljani Zdru- javi opozoril na dejstvo, da ve- ženih držav, in ki so bili na- like množice nedržavljanov v s tan jeni v Zdmženlh di-žavah Združenih državah, katerih po- od leta 1934 naprej, ne da bi stene namnee in lojalnost na-|se bili kdaj povrnili v izvirno pram našim idealom nikdo ne domovino tekom zadnjih dese- dvemi, bi rade ponujale svojo tih let. SLUŽBA BOŽJA O PRILIKI službo, kakorkoli naj bo. To velja tudi v pogledu mnogih, ki jih formalno smatramo kot sovražne inazemce. Poudarjalo se je, da odjemati takim ljudem priložnost, da bi prispevali k blagm človeštva potom Ameriškega Rdečega Križa, bi bila nepravična diskriminacija in nezasiužena krivica. . . (Vredno m prav •vredno" v pomenu, ne odgovarja popolnoma besedi \hgnuin" ) — Pa bi nazadnje mogoče vendarle na kakem pristojnem mestu vložil svoj protest. Prepričani pa smo, da bi, če bi mu bilo predloženo "Odprto pismo", vzkliknil: "Ridiculus mus!" (Smešna miškaf) Ali pa po naše: "Prazno slamo mlatijo." Naš "famozni uvodnik" — kot pravi P. Bernard, — e lopnil po papeževi osebi, zlasti pa po njegovi službi. To odločno zanikamo? Nismo lopnili po njegovi osebi, ne po njegovi službi, ke po njegovem dostojanstvu. Pokazali smo samo in opozorili, da papež proti divjanju Lahov po slovenskih in ju-;je štaba toliko narod- j slnžibe. ako Akrobat ranjen v podzemski železnici Matthew Mallahan, 20 let "tari akrobat, se raeume na vsakojake fizične spretnosti, katerim se navadni zemljani livijo in čudijo, ko ga opazujejo v gledališču, klji4> temu jo j© dobil po glavi na način, kaietenra se zna izogniti vsak dobro orijentiran Newyorcan 6e je peljal v potteemski /ehsenici, se je neprevidno nekaj stegoval proti "stropu vlaka ki ni poselbno viaok^ in pri tem ga je čopnila po glavi vetrnica—»daj se akrobat zdravi v bolnišnici. V gornjem delu države Sew York ie tudi na deta FBI. E. L. Oken, posebni agent FBI., v Albanp, N. Y., je obe lodanil, da se je tekom zadnjih dni zaseglo v Port Henry-ju in v Tioonderogi večjo količino o rožja, nmnidje, kamer, daljnogledov, lovsfkih, nožev, kratkovalovnih radijskih aparatov, smodnika, itd. Aretiran ni bil nihče, a devet nemških tujerodcev je dobilo ukaz, da se priglasi pri pomožnemu državnemu prav-dniku za zasHiaoje. Najboljši prijatelj v nesreči vam je: SLOVENSKA NAR0DN PODPORNA JEDN0TA BRATSKA, DELAVSKA PODPORNA USTANOVA Sprejema možke in- ženske v letih od 16. do 50. in otroke cjo 16. leta starosti. ČLANSTVO: 60,000 PREMOŽENJE: $ 10,000,000.00 Za ožje informacije glede zavarovanja vprašajte lokalnega tajnika društva SNPJ j Glavni stan: 2657-59 S Lawcdale Ave., Chicago, HI, vsi so na delu, da činrprej zbe rejo zadostne vsote za res izdatno pomoč. Bes, mi nimamo med seboj bogatašev, konjih imajo Grki ali Poljaki in-Čehi, itd. Toda v pohode, pri katerih ne( ji je dana naloga,] tvegajo ničesar. Če živi neobo- ______j rožen narod med težko oboro- jženimi sosedi, to zapelje časti-' hlepneže, da si naberejo lahkih lavGrik in brezvestne vlade, da zapletejo svoje podanike v voj- . , ^ .j no"- (Budolf Hess y Koeni^ ^^J^fll^t ^ bergu 9. julija 1934^ 1 .. ' Xje je njihova premoč? — Xaša naloga je, da «r za vse čase zavarujemo letalsko premoč, ki si jo je Nemčija pridobila nad vsemi državami. — (Herman Goering, 1. marca 1934.) DRŽAVLJANSKI PRIROČNIK ' Izšla je nova knjifiča Id daje poljudna, nsvodlla, lok* postati ameriški državljan. Poleg rpr*Sai]J, ki Jih naradoo sodniki stari jo prt izpitu za dr-Javljaj«tvo, vsebuje knjižica Se ▼ H. dela nekaj vainih letnic la Kgodorine Zod in jenih drŽav, ▼ ILL dela pod naslovom Razno, pa Proglas neodvisnosti. Ustava Zedi-njenih držav, Lin čolnov govor v Gattysburgn. Predsedniki Zedinje-aik držav m Poedlne države. Cena knJHtd Je samo 50 centov, ln se doM pri ': 0LOVBNIC PUBLISHING CO. tlf Wmt 1Mb at, NMr Vwfc epevajo, kolikor morejo in leer je teh največ, eo njih doprine-ski največji v «knpni vsoti. Delavci >mo. -to je pribito,1 večina izmed nas si služi svoj križi z delom svojih rok, a kljub temu nam v tej' dežeVi hi nič hudega in pretežna večina od nas si lahko pritrga dolar ali dva brez kake postne žrtve. Se pa prihrani drugod. Na sto načinov se da prihraniti in nikar mi ne ugovarjajte, ter prvič se ženski sploh ne sme ngo-varjati, in dmgic imam v tem oziru velike izkušnje in me ne bodete zlepa polbili ie argumenti, ako jib rtri^iete. A šalo na stran, rojaki in rojakinje, ker oasi so resni in naš narod, kot ni trpel še nikdar v svoj godovi ni. Premnogi od vas ste bili tako sre čni dozdaj, da vojnega gorja še niste okusili, a tisti, ki adaj dajete sinove za oferamfbo nase nove domovinfe, že imate pojem, kaj se pravi žrtvovati najdražje v vojni. Ne ibo vam težko si pfe3oČtti bolesti na vse vetrove raaftepen?h družin našega malega naroda. In dockn naj se mladi ljudje, trije pod 30 let in petega je bilo treba reševati iz ujetništva, starine pa j.-vzela vojna — O! tiste zim*- ne pozabim nikoli! Pa pri na« -o zime kratke in mile in vendar smo toliko prestali. Ko je pjl-šel čas setve *«nobili vljtfl) mladosti nekako brez moči, ker nismo imeli tekom zime dovo : hrane. Seme, tako se spominjam, sem zaklenila in kiju."; izročila sosedi, da je bilo ta>ro gotovo, da bodemo imeli ta j položiti v zemljo, ko bo prt!a spomlad. To je bilo v letu 191 -—19, ko jo bilo lconec zadnje »vojne. A za premnoge od nas se je pričelo tedaj še hujše trpijo. nje, kot ga je prineslo vojna sama. — Kas danes- sem predla pismo od matere mojega moža, ki skoro obžaluje, da .i** doživela še to drugo svetovno morijo, ko je toliko pretrpr]n v prvi—na stara leta jo boli • r-pljenje nagega nasrečn^a ljudstva in na stara leta bo znabiti ponovno morala dar j svoja sinova za vojno — f i ■ je že še! —i tako vidite =Tiin mnogi imied nas priprav1 i' : že drugič na žrtve, a kiju t. -mu gojimo upe za bodoč- - -t našega Človeka in verujem v našo zmago. Zmago pa moramo pozdraviti s tem, da bomo priprav!.: -ni nemudoma priskočiti na pomoč našim ljudem, ki bodr. še ostali živi po tej grozni katastrofi, da ne bodo gladni in raztrgani ter bolni od. vse^a. hudega tavali okrog svojih r._ ropanih in jKJŽgamb domov i ii vasi. Predstavljajmo si nji'i položaj in odtrgajmo si dolar ali več pri čemerkoli takoj ~ naš sklad za pomoč bra ton. i a sestram v domovini mora poskočiti na stotisoč dolarjev : Kaj prarite rojaki in rojakinje, če začnemo takoj z deja nji—Jaz se zavežem, da de t $25.— kotmarsikdo izmed va-, jili ne dam lahko, za seboj -mam težke čase velike amer'-Ške krize, bolezni in kaj še vse, toda vkljub vseniu, se mi zmirom godi tisočkrat bo]>»\ kpt se godi našim ^nesrečnim žastižijean ljudetn' dama. Našla bom sto načinov, da prihranim ta izdatek, kjer je volja, pravi Američan, tam se najde pot. ^Storite;. rojaki im.rojakin ie, tudi vi tako, dajte, če ne morete več ^>ai»o eei dolar, a dajte ga in ne mislite, da je vsota premajhna. Pošljite ga mags-ri meni na naslov lista, ali ga izročite društvenemu tajniku" ali odborom poverjenim za nabiranje prispevkov, glavno j*, da vaš prispevek aktualno gre v sklad, katerega moramo,.na vsak način moramo povečat', ali pa nas bo sram dokler bomo živi! *■ • "i - — TISOČ HILJONOV PRIJATELJEV "War Information urad v Washingtonu jo ob priliki tretje obletnice nemškega v j . : na Poljsko objavil plainiflet p -d imenom "The Thousand'Mi:-lion", ki pre^edao kaže vojaško silo in politično ozadjo Zdmženih narodov. Ta knjižica hoče pokazali, da imajo Zadružen e države v /veil z Združenimi narodi tiso' niS- smo tiikaj na varnem v svojih ljanov prijateljev ter oba-avna- domovih, so oni brezdomci in —---^ —----: so vrh tega preganjani *in nra-rčeni tn giadni ter raztrgani. Kaj se pravi se vrniti na Ifcrarzno, sem samft izkusila v Washington, I>. C. va vsako državo posebej. T* pamflet dobite brezplačno, ako pišete ponj na:' Office of War Inforpaatior, "OLAf RAIODA'm Mr M TUESDAY, SEPTOMBER 1, 1942 TSTANOTUW UM Domača fronta VLADO KLE»£EN«ClC: ANINA NEDELJA 1914 V Zagorski vasi je danes ne- enakopravnost v gospodarstvu, navadno živahno. . Vrhu ko- Ne prosimo več, ampak zahtevate lipe sredi vasi vihra veli- vamo! In če mačehovska Av-ka slovenska zastav^. P*»d li- strija našim željam ne ugodi, Oni, ki so se le malo brigali za svarila takih oseb, kot sta Leon Henderson in Donald M. Nelson, eee, naj se civilno prebivalstvo pripravlja na dolgo in trdo ddbo pomanjkanja, doživijo v bodočih mesecih nekoliko prav toridkih sunkov.. V-AMERIKI Obalna straža išče dodatno oselbje za svojo jadmiško pa-trolo ža delo izven obrežja. Sestanek se 1k> aranžiral po spre-. jeniu psmene prošnje na Coast , . ... Grtard Bailing _VesseI ^mil^^V JUGQ!f^pYANSKI JPOMOŽOT ODBOR £ v E N S Ji A m » m m a J: tiči J a m m -a u račun velikifa zalog blaga, na-od ust do ust. Ljudje prepla- kopioeaih tekom velike indu-seni strfnc v veliki plakat. Mo-istrijalne aktivnosti leta 1941 žem in fantom, ki bodo morAli1 in začetkom tekočega leta. odriniti še danes s prvim via-1 je program konvertiranja in po in okrog nje pa vrvi ljud- potem vemo, kam gre naša kom. se zasvetijo lica. ženam dustrije pritisnil s končno od stva od blizu in daleč. Ju je pot. Oitali ste, kako je malajin dekletom privro v oči solze. ločnostjo. Ratzun kar se tiče iz smrečja in drugega zelenca a junaška Srbija v zadnji bal- Atftteusa se raahaja. Kmalu je. primanjkljajev gumija, slad-napravljen oder, na katerem k'amki vojhi premagala svoje Ifrrdetor \>6d lipo prazen, Ve-Jkorja in gasolina, ki so posle-bodo igrali "Divjega lovca." stoletne zatiralce Turke in o-'liki plakat na steni pa, kakor^diea lahko razumljivih pre- T-. 1 1 - 1-1 ___1 l-1 _ ___■ _ 1___i. »n^i^t; V.; rviuv»il nATTitli trav r»Ai-np«»ni ftivilist Pred odrom se je razmestila svol>odila evoje brate sužnjoetu skupina godcev. Njihova pi- Še milijoni Slovanov ječe pod hala se bleščijo v soncu. L ju- tujim jarmom, med nj-iihi je ladje so že posedli ob dolgih mi- di naš slovenski milijon. Ma-zah. Otroci se gnetejo k odru,'lo nas .ie, a z brati Srt>i in Hr-da bi bolje videli, nekateri so'vati nas je deset miHjonov in splezali celo na lipo. Krdmar'z dtujrimi Slovani 150 milijo-je kar na trati nastavil sodček ;nov. Prišel ho čae, ko se bo tu-vina in pridno streže z njim'di ošabni Nemec tresel pred to gostom. . |silo/' ' 6e dalje govori dijak Stan- Dijak ©tanko ima danes naj več «krt>i. On je naučil igralce 44Divjega lovca,'* jim pre-skilbel oflt^eke, naslikal kulise, napravil lepake. Zdaj daje še zadnja navodila igralcem in godcem, pozdravlja ljudi, posebno tiste, ki po prišli od da-leč. . IZdajci udari godba koračnico "Naprej!". To je začetek. Zavesa se odgme. Na odru če prikažejo pevci in zapojejo "Od Urala do TriglavaKo izzveni pesem, stopi na oder dijak Stanko in spregovori: "Dragi narod slovenski! I® srca se veselim, ko vidim, da j-te zbrani na naši slavnosti v tolikem številun. Vem. da ljubite našo milo slovensko besedo' bi pretil. Mrači se že. V dalji zateglo in otožno poje gruča fantov: •"O, zdaj gremo, nazaj nas ve«č ne ibo . . ;*' JUGOSLOVANSKE RADIO ODDAJE. Opozaijamo znova na jugoslovanske radio oddaje Columbia Broadcasting System* ko, oči se mu iekre od notran- akrat ^^ ^ Jugoslavijo jega ognja. Navdusienje «e po- \ lašča mmožicc, tu in tam se sli- olb naslednjih urah: voznih težav, povprečni civilist ni kot konasument še jako .hudo dbčutil pritisk vojne. Veliki pritisk ie le pričenja. Znaki za to $e pojavljajo vsak dan. Hva taka znaka sta se pojavila v odredbah WPB, ki mečejo dolgo senco asa bodočnost. Ena taka odredba je označila vse jeklo, ve« cink in mnoge vrste lesa ter razne druge materiale kot "nezadostne za nujne potrebe." Draga odred-. ba je zaustavila dela na grad- Zirttp m«>frvo "V V Predt*dn"t: Vincent Calnkar, 26SU «. Lawndale Ave., CM«.go, IU. SNPJ muiee, care OI xv. I. Iacmt Podpredsednica: Josephine Erjavec, 527 N. Chicago St Jottet IIL 8ŽZ Clwb, 37 West 44th St. I Tajnik: Joseph ZaUr. 351 N. Chicago St, Joiiet, Illinois KSKJ Dežela je do sedaj živela na* Možje, ki so kvalificirani, bo- BlagaJnlk: Ijeo Juri°Tec. 1840 w- 22nd Place, Chicago, Illinois z$z ».»iM; „ Jolui Go™111' W08 CWr Ave., develuid, Ohio SDZ do sprejeti spofamm vojaškimi| Johu ^^ 7:!9 w NaUonaI Av,„ wise. .spzs pravicami, vstev«l redno plačo Frank J. Wodlc, 301 Lin« Street, Juliet. Illinois DSD Josephine Zakrajnek.,- 76**3 Cornelia Ave., Cleveland, Ohio PS Charlie Beoevol, 1Q007 Hollmes Ave., Cleveland, Ohio SMZ ofbrežne straže za one, ki vsto-' pijo v patrolo na redni ali in-terminentni podlagi.. Dieekt.jr puhlici tete: AuAn'N. Rogelj. 6308 Schade Ave.. Cleveland, O. LOKALNI ODBORI JPO, SS. ABZ ValU l9:6'|njafc85 javnih in privatnih al\ Z™ elektrarn. Sirom dežele, valu 25.3, ali 11.830 kilociklov. Ob 3.30 P1M, na valu 19.6, all 15.270 kilociklov — in na valu 31.3, ali 9.590 kilociklov Prihranjanje snovi je nujno potrelbno. Skrbno in vestno prihranjanje je bilo eno izmed sredstev, kako je Osišce držalo v oforatu svojo vojno mašino. Takojšnje potrebe Amerike — kot arsenala Združenih narodov — so tako velike, da moremo pospeševati zmago le potom skupne kampanje za prihranjanje sirom naroda. Nafod potrebuje staro železo. baker, med. cink, aluminij, svinec, grujnij, kuhinjske mašti cunje, manila vrvi, Stofe za Sak|je — da navedemo le nekoliko nujno potrebnih materialov, ki jih treba prihraniti. Potrebuje jih da nadomesti svoje nezadostne zaloge surovin", šijo vzkliki: "Tako je! Pravice hočemo!" Ko preneha, ploska v^a nsnožižca Zdfcj naj bi začeli Z igro. Pa se zablisk^ita izza ogla dva bajoneta. dva orožnika stopita med ljudstvo, ki se odmika ' vaTvasa'Trivano^č. TKakrTt' prav ™ xa c5vihl° sirovim gumijem, ti sami Kaj pomenia vse to? Prva ki so življenjsko potrebne zd odredba pomenja, da ie od onih vojno produkcijo. Potrebuje j ^nezadostnih" materialov od vse te stvari za ponovno rabo au v^y JLUUC1^i"v' _ J ped a j naprej ne bo dovoljevalo za mešanje s svežo kovino in tfovornik je amen. Jugosio-i nriir riiA m p.irilnn iiMlnstrilO. cnrnrim irnmiwm. Iti Rami fft , A , . J ,, . , 1 pa naj bodo njeni produkti še Fabi ne zadostujejo za popolne tedensko, v torek ,n• četrtek. ob q ^^ ^ redjl0 ciri!n0 tMjbe industrije. 3.30 popoldne se olj, kakor ril sieni resnico." jzdrnženih narodov, in da druž- \>e na svetu. {Slovenski narod' "Vsi smo slišali," odgovori ba za te oddaje ne prejema ni-je za<^l ceniti a^nega setoe.,stražnicjister. wVi držite s tis-'kake sobvencije od katerekoli Zavedati se je začel svoje moči timi, ki so umorili prestolona-. vlade. . in zahtevati svoje pravice. 55e slednika." —- od nekdaj prebiva na tej zem- ' JE lji slovensko ljudstvo, jo db-deluje in moči s svojim znojem. brani sovražnikov. Do sedaj pa1 ster s povzdignjenim glasom, je moralo to ljudstvo le trpeti,i^se razidite vsi! Prepovedane Okovi zarence. ukleneta dijaka. '"In zdaj/* zakliče stražmoj 'NEŽA orožnika 8TRjno«ti..^>rotvornim ustanovam. Glav----' na svrba je, da se ta stara ko- Amerikanci so podvojili evo-Ivina, ki je drugače brez potre- . ■ . , i ^ 5 v'• __________i u ie nakupe vojnih hondov nad lanskim letom, jzaostajejp pa ee vedno za kvotami federalne zakladnine in vladni ekonomisti trdijo, da treba mnogo boljšega prizadevanja, ako se hočemo izogniti inflaciji. KM 1. januarja so prodaje vojnih hranilnih znairfk znaJ šale /približno $5,400,000,000. be, spravi na svojo pot do livarn in rafinerij, kjer pride nazaj v dobro služIjo. . SLOVKNUK1 KAROBNI MUZEJ OHP»T ZA JAVNOST. V petek, 4. septembra se odpre prva razstava zbranih stvari v Slovenskem narodnem nmzejn Slov. Nar. Doma, 6411 St. Clair Ave., v Cleveland, O. Lokalni odbor it. 1, Joliet. 111. — Predsednik Jok. Zular. 351-3 N. CM-mgo SL; tajnik; Jofcn Adamicb, 1120 Highland Are. in blagajnik: Louis Kosmerl 754 N. Hickory St. Lokalni odbor SL 2. Cleveland, O. Predsednik: John Gornik. «403 St. Clair Are.; tajnik: Jotei PewiWz, 14904 Pepper Ave. in blagajničarka Frances Rnppert. Ift303 Shawnee Ave. Lokalni odbor St. 3, Chisbohn, Minn. Predsednik: Prank Knel, 415-Srd St., ». W.; tajnik: John Komidar, 320 -5th St. S.- W. in Masajnlk: John La-*uth, 26-3rd SL 8. W. Pododsek t CoOinwoodn: Predsednik: Joseph F. Terbiian. 14707 Bale Ave., tajnik: Joseph Dura, 15605 Waterloo Bd., In John Leskovec. 041 East 250 St, Euclid, Ohio. Lokalni odbor M. 4, Sbebo> pan, Wis*. Predsednica: Marie Prisliind. 1034 DilUnghajn Are.: . tajnica: Johanna M obar, 113S DilUngham Are. in blagajnik: Martin Jelanc, 102T S. Sth St. Lokalni sdbsr it t, Milwaukee, Wkc. Predsednik: John Shlak. 215 W. Walker St.; tajnik: Ber. D. M. Setnlcar, 1210 So. 61rst St. In blagajnik Rev. Anton Schlffter, 823 W. Mineral St. LritnM odbor it. (. Ely. Minn. — Predsednik Anton ZbtusnU, AFU Building; tajnik: Ivan TauxeU, Ely. Minn. la blagajnik: Louis Champs. Sr, Ely, MHm. Lokalni odbor tt. 1. 8t. Louis. Mo. — Predsednik: Geo Kovacevich. 2U03 So. Jefferson SL. tajnik; Eosello RnlČ^ 401 E. Maroeati Str. in blagajnik: John MaruSl.% 2751 Park Ave. Lskaiai odbor št. S. Chieaco. 111. — Predsednik: Anton Krnpeoc. U836 Wert 21rst PVace; tajnik: John .' GottUeb. 1S46 West Oermak Bd. in blagajnik: Le« Jn rjoveč ^r.. L840 West 22nd PL LsfcsM odbor St- ». Wadfcegatt. HI. — Predsednik: Anton KobaL 1015 Com-monwmltb Are. North Chicago. TU.; tajnik: Joseph Zore, 1045 Wadswortbi Are^ North Chicago, HL- m Wagaj-nik: Frank Kagode. »13 McAlister 8L, Wankegan, IIL Lokalni o*sr «. H. LJoyd««, Pn. — Predsednik: Joseph MatiHf; tajnik: Joseph Arhar. *P. O. Box 13». in his-eajnlk: John Jereb. Lokalni odbor St. 11. Butte, Mont. —, Predsednik: Charles Propp. U44 East Second SL: tajnik: Ignacij Oraiem,] 202» Walnut SL in blagajnik: Charles Larsen. 201 East Park St. Lokalni odbor št. 12, Pittsburgh. Pa-Predsednik: F. J. Kress. 21^57th St;) tajnik: John Dečman in blaeajnik: Nick PovSe. Lokalni odbor St. 13, FarreU. Fa. — Prediiednik; Frank Kramar, P. O. Box 241; tajnica: France« Gorjance, «25 Cedar Ave.. Sharon, Pa. in blagajnik : John Garm, Sr., 887 Cedar Are.. Sharon, Pa. SL 14, Lorain. Ohio. — Predsednica: Miss Mary E. Polutnlk, 1711 East 30th St.: tajnica: Matilda Ostanek. 1S48 East 34th St. in ttta-gajoldarka: Hermiaa Zortz. Lokalni odbor St. 15, CKmUm. lad. — Predsednik: Anton Jirc, B. E. 2; tajnik: Frank Bregar. 1150 Anderson St. in blagajnik • Frank Praunlkar, RR 2. Lcfcalni odbor fit. K, SaHda, Colo. — Predsednik Fnutk L'snik. SFD 72; tajnica : Katherioe Probr.ik, 421 East 2nd St. in blagajnik: Louis Skull. RT Box Lokalni odbor U. 17. Rock fipHngK, Wyo. — Predsednik: Anton 8tannan, 1216 - 10th SL: tajnik: Joeepb Gosar. 417 Tlsdel in blapijnik: John Jenko. Jr.. 1118 Clark St. Lokali odb*r St. 18. BartMrtsn. Ohio. Predsednik: Jooeph Lek^n. 196-22nd St. N. W.; tajnik: Josephine Porok, 20-10th St. N. W. in blagjnlk; Loula Arko, 1222 W- Wooster Bd. Lokalni odbor fit. 1», Aspen, Colo. — Predsednik: John L^rahin. Box 2KI. Aspen, Colo. brafje in sestre. ZagTehško ravnat«!jetvo javne varnosti, ki 3« dobilo povelje, d? nredi taft>ore za iriternirance, odločalo v pogledu mterniracja posameznikov in dobe njihove • i'____i*'. T„i+ro Vstopnina je določena 25 cen ^111111111011 UIllilTUllimUDfl]UlUtll tov za osebo. Eaostave se udeleži fedi Mr. Matija Pogorele vz Minnesote, ki je prvi častni meseca avgusta padajo pod j stava ibo odprta do 9. ure. ali! član Slovenskega nar. muzeja kvoto že za tretji zaporedni] delj, če bodo obiskovalca. V j in je tudi kot poeameznpcjiaj-1 dT^avljanstvo dBenem z "^o I>ržavni blagajnik Henry Mor- svojo rodbino. Za Člane rodbi- g>enthau je razodel, da prodaje in sicer ob 6. uri zvečer. Haz-ii^ veljajo; žena, otroci, 6taT#i,, ' _ - Ji j ' * " 6L n. PoflMo. Cota, - Predsednik: John Germ. 817 E C SL; tajnik: Frank Psvbnlk, 1232 Eller Are. In blagajnik: Frartk Brajda, B. 1, Box X Lokalni odbor it 2L, Denver. €olo. — Predsednik: Anthony Jerrtn, 4825 Washington St.: tajnik: Frank Okoren. 4750 Pearl St in blagajnik: Geo. Pavlakorieh, 4R73 Peart SL Lokalni odbor M JSZ, La Salle. 111. — Predsednik: Leo Zevnik, Lincoln Ave.; tajnik; Frank Kobilsek, Garfield Ave. in blagajnlčarka: Emma Shimkos. 717-3th St Lokalni odbor št. 23, Johnstown, Pa.— Predsednik: Andrew Vidrieh, 706 Forest Are.: tajnik: John Longerbolf, Jr„ 5JC Linden Ave. in blagajnik olt-enem. Lokalni odbor fit. 24. Trinidad. Colo. Predsednik: Math Karckfe, 1011 Lincoln Ave.; tajnik: John Lipec, P. O. Box 26. Bon Carbo, Colo, in blagajnik: Frank Tomailn, 1802 Linden Ave. Lokalni odbor fit 25, Oaridge, Pa. — Tajnik: Jurij Pwuric, White Valley, Pa mesec. Iz stalSča inflacije je važno; od kod prihaja denar. Vladni ekonomisti naglasajo, da, ako kupite vojni bond od $100 z de- interna^ije. Internacija bo tra narjem, ki 'ste ga prihranili na jala od 6 mesecev do 3 let. PodJ^a^ drug način, ne pomagate tp uredbo spadajo tudi rodbiiie ^ič v borl>i proti inflaciji. Po-cetnlkov, ki se ne bi vrnili v (rvoje domove.v roku, 14 dni.. soboto 5. septenibra pa bo raz- j več stvari poslal v muzej. Kdor stava odprta že ob 2.- uri po- se zanima seznaniti se z Mr. poldne in do tire Bveoer. V nedeljo 6. sept, in na Delavski dan 7. sept. pa bo muzej odprt od 10. ure dopoldne do 9. ure srveSer, da Ibo vsakemu <^ana prilika, ki lioce, da si labko sameznik vihti udareo v tej p ogleda ranstavo. Razstava se bo ribi le tedaj, ako denar, ki1^bo po"tem nadaljevala do 20. gre v vojne bonde, predstavlja. Znižanje njegovih stroškov za koiJzumentrra Wapaj - »• * •• - • rncsnimn^ amebibo sept. iri sicer olb petfkib, sobotah in nedeljah zvečer od 6. ure naprej. Brooklyn, Oowanda, Ki .Little Palla. Imperial, Vence Palcieh Johoatovn, Ma Marts Kntrn, Ant TamfteU • Luoenie. Frank BaBneb Midway. Jouo £ast wtsbnegh in oknun. pmhn S tee! ton. A. Hid T in tie Greek, FT, Scfctf ror West Newton. Jc*Ni Joraa ».; J , w i\. . fi - » WIBOONBtN. Milvankoe, West Ania, Ft. Mob Sheboygan, Jooopb IsM WTOMDCQ : Bock SpHnga. Lonto Tsi^n ''V^rtU M. ' klTVJTB ' CMTED STATES VMt fiAi bond6 in 8UMP8 KUHARSKA KNJIGA: . s sf All ations.M (V angleškem RECEPTI VSEH HARODOV Stane samo S^Knjigi je trdo vezana in ima 82 J «trani~^3i bo aapisa&i ▼ angleškem jwflra; poaikod ps so* % jeziku narodA, ki mn |e kaka jed posebno v navadil - knjiga je »ekaj posebnega xa one, ki ae*anin(ajo za in a« hočejo ▼ njem čimbolj isveibati in< \ 0hn>! tU IU^kUII CfGCO How York, H« T Pogoreleem, naj pride v Slov. nar. muzej, kjer bo sprejemal goste ob navedenih urah Mnogo je bilo dela in priprav, da se je p riredilo to razstavo v teh ftiurnih časih, ko Be nahajamo v vojni in ko je skoro sleherni zaposlen z delom v tpvgjni ali kje drugje, tako da je res težko dobiti polno« za izpeljavo načrtov razstave. . Medtem ko sovražniki rušijo vasi in mesta v starem kraju, ko sežigajo slovenske knjige in uničujejo vse kulturne pridobitve, pa se tukaj na tej strani oceana odpira nova ustanova, Slovenski Narodni " Muzej, ki, bo skrajšal vršiti važne naloge ameriških! Slovencev jn ohraniti pridoibifve iz zgodovine. On?iščite>'Slovenski narodni muzej in tfjplo vam bo pri grča, ker to je nekaj našega — slovenskega v Ameriki. Na razstavi je preko 200 slik vsake vrste in v 12 razstavnili omarah! mnogo zanimivosti in dragocenih predmetov. Slovenski narodni mttt^j je , vaš, je last Ysqh ameriških Slovencev, zato pridite in si oglejte prvo razstavo, M je sicer skromna, ampak preoej zaninfiva. '.Iffa svidenje! ! i I Erazem Gorshe^ tajnik.' Note P I A N O -HARMONIKO tli KLAVIR BREEZES O iS gPRIKd TIME OF BLOSSOM (Cretni čas) SLOVENSKI FANTJE VSE BOM PRODALA SLOVENIAN DANCE VANDA POLKA TO JEZEBU KOLO OBJO VALLEY- SYLVIA POLKA_ TAM NA OKEDl MABIBORi. "WADT8 SPA VAJ MlT.EA MOJA ORPHAN WALTZ DEKLE NA VRTU OJ ŽIDANA HA PEGLJAJ •^atssvmta^on Jk (polka) VESELI BRATCI -(magnrka> BARČlCA ■ MLADI KAPBTANE_ GREMO tf A .ŠTAJERSKO fiTAJEBlfi _ HAPPY POLKA Cb na tujem 35 Q^ntov k'omad s .3 za g MOJA DEKLn JS t» MLADA = Po Mol Nirotttc prt KNJIGARNI SLOVENK! PUBLISHING CO. ^mmmmtw^ mwm ■G t A S K j I O D A" u WNr M TUESDAY, SEPTEMBER 1; 1942 WIA1I0TLJSN 1W TRUE RODOVI POLOŽAJ NA HRVAŠKEM Dogodki iz nekdanjih dni. — Spisal: ENGEIjBERT GANGL f'<» dneve je preb l v mlinu in gledal, kako t>e vrte Kameni, kako drobe in meljejo nasipauo žito. Tako nas /.nu lje in razdrobi življenje, je mislil. Pride z viharjem in s težkimi udarci, iu človek omaga in podleže. Preko njega zavihra valovje, hiti napu j, kakor da »e ni nič zgodilo in človeka ni vco. S«-del je na žagi in gledal, kako bezajo brušeni železni zobje globlje in globlje v les. ("lovek komaj dobro pogleda, in že je en del odločen, odtrgan od skupnosti. Nobene sile ni več, da bi ira še kdaj združila z njo v eno, nerazrušno, popolno celoto. Iu glej, ,tiiko pride smrt in udari po skupnem življenju. Eden člen te skupnosti odpade od celote, se odtrga i»d nje, omahne v grob, in nobene sile ni več, da bi ga še kdaj združila z njo v eno, nerazrušno popolno celoto. . \a žagi je delal zdaj Maikov sin. Tudi njega je moč življenjskega viharja odtrgala ud očeta. Ali ne razmišlja tndi on Zavinščaku enako, kadar gleda, kako mu celoto trga v ko«e žaga. ki jo ravna njegova roka? Vforda pa mu je postalo delo tako vsakdanje, tako brez-ipjtmembno, nobene misli zbujajoče, da ga opravlja iz gole na-\ ade, ne da bi njega uepel« in učinek prispodabljat razmeram in okolnostim svojega življenja. Če je tako, i»otem je to najbolje. . Tega si želi tudi Za vinjak. Želi si, da bi se mu, odtrgale misli in pit udarja, »In bi se dvignile, prepojile .s pozornostjo. -\li inrn kaj koristi, da *e mu vedno in vedno potapljajo v p'retokle čase in razmišljajo, kako bi bilo, če bi se to ne zgodilo, nV dunes sanjajo, kako bi bilo zdaj, ako se bi prej razmere in o.iiifšaji zasukali tako in tako, a ne tako, kakor so ge? Tako bega nje misli v preteklost, tako sanjavo p reu stvar j an je sedan-Jt ira položaja z namišljenim razvoje inpreteklosti je popolnoma brezpomembno. Človek živi v sedanjosti in mora ra-i una t i 7. ramerami, ki v resnici obstoje. Kima sicer moči, da bi si iz t-edanjih ruzmei ustvaril popolnoma tako bodočnost, kakršno si želi njeg>va duša. a toliko stori lahko, da računa. - sedanjostjo, da *i gradi na pcdlagi resničnih odnosajev bodočnost. Zmeraj je bolje, da si obeta manj nego več. /očaranje pride tako rado, in to .je tem manjše in tudi tem manj boli, ako niso bili načrti ptesmeli. Razvoj življenja ne pozna t' snih mej, kamor bi ga nklepal človeški duh. in si ga utvar-. al po h veji volji. Obratno! Življenje gre svojo pot, svo-1 odno kakor nihče drug, ono uklene človeka v spone, raz- (JXC.) JL>irekcija za informativno službo objavlja v svojem vestniku od 18. avgusta sledeče: Izvleček iz nekega pisma podpredsedniku kraljeve vlade dr. J. Krnjeviču. — Videti je, da se vstaši boje izida vojne. AHnogi. izmed njih se čimdalje bolj redko kanejo v svojib vstaškib uniformah. Poglavnik nima na vstaje nobenega \-pliva. V vstaštvo so se javili samo najbolj zločinski značaji. V Bosni so organizirali neke vstaške "črne srajce**, ki štejejo baje okoli 1.500 in no prave zverine, izučene za pokole. Pred njimi .-e zdaj tresejo celo njihovi gospodarji in jih pošiljajo v kraje, kjer je položaj posebno nevaren, v upanju, da *e jih bodo na ta način najlažje iznebili. . Muslimani imajo na poglav-nika kar največji vpliv. Ni-kdo jim ne more ničesar. Tudi ako mohamedanee težko greši proti zakonu, ga ne motijo. Vendar pa so niohaniedanci v zadnjem času in v gotovih krajih začeli prehajati k partiza num. . V šolali vlada nesramna pro-tekcija. Na povelje Paveliče-ve vlade dobivajo izpričevala o dovršenih šolah ljudje, ki šolo sploh nikdar videli niso. Najbolj se je odlikovala gim-muzija v Go^piču, dokler je bil Budak minister. l>rugod zopet prihajajo učenci na izpite oblečeni v vstaško uniformo in oče pa fan tast. Zanimivo je, da sta maršalova mati in žena Židinje. Poglavnik in Kvaternik sta slepa hlapca Nenvoev in Italijanov, ker upata na ta način obdržati svojo oblast. Najlepše ulice nosijo nemška in laška imena. Gospodarsko so popolnoma podredili tujcem, ki so zdaj posestniki vseh velikih hrvaških podjetij (Našice, Rabit«, različni rudniki itd.) ZADNJI POZIV IN POJASNILO. Kakor je bilo zadnji teden poročano v Hstu, da odbor tukajšnje podružnice "Vseslo-vanskega kongresa'* prireja demonstracijo za otvoritev dni ge frente, z raznimi govorniki ter kazanjem govoročega filma ki razkrinkuje kruta postopanja današnjih barbarjev nazi-fa.-istov. lian je bil oglašen 4. septembra, ali petek večer. 'Ker smo bili pa zadnje dneve obveščeni od potovalne ose-l>e, ki ta film lastuje, da je ne namenoma bil v njegovem seznamu ta dan pregledan, in da mu je nemogoče biti na dan 4. septembra v Gowandi. ker film je bil aianžiran za ta dan v Endicottu, N. Y., apeliral je na nas, da dan prireditve preložimo za v solx)to dne 5, sep-tenibra. Odbor je bil malo v zadregi in to iz razloga, ker smo oglašali že po raznih listih in v predprodaji vstopninskih tike-Ra- .proferej" peHolani in adni5ki aJ)a" sovražnika ljubeče svobode, ne konja, ki mu vozita kočije. Kaj si misli hlapec? AJi misli rat }€> »promen in neokreten. samo med drugimi narodi, ne-na irospodinjo. ki -sta jo prevažala konja in ki je zdaj ni več! °benem pa ~ tudl v vitaskl11 £-o tudi nad vašimi dragimi v Hlapec vrleda, kako v*»k konj sklanja v.at, kako namaka predel,h ~ popolnoma korup- Sloveniji.. ^obec v vodo, kako pije. a na gospodinjo ne misli, i »a vidi k< nja, vidi kočijo in vidi Lenko. Ako Zavinščak ten. I Pokaži se, če je mogoče, na ..................................-hi ne hila: ve!ika ie nezadovoljnost dan 5. s'-ptemibra v Slovenskem i Kil na, ako Ibi ^e ne z god iT, zadnji dogodki, potem bi živela še nw'd narodom VRnško in je odšel na lov v gozd mobrancem na (torjance. Pozoj je š« I z njini. Kolikokrat ga je gladila v Rtran Lenka! Kolikokrat se ji je laskal, mahal z repom in se spen-jul k nji! Še nekaj dni pred smrtjo je pritekel k nji, ko se ie grela na vrtu. A zdaj ni več tiste suhe roke, ki je gladila dobr» ara, zvestega Pozoja. O, srečni pes. ki si bil glajen od njene roke! Šumelo je vejevje, se sklanjalo med seboj in se pogovarjalo v tajinstvenih, človeškemu sluhu nerazumljivih glasovih. v stran in celo med ranjenci ki leže v isti bolnišnici.' postelja ob postelii, dobivajo vstaši Trtnosro boljšo hrano in1 oskrbo, kakor domobranci. John Matekovieh. <"Vlo med starimi frankovei *f» širi nezadovoljnost, tako da nočeio imeti nikakih 7rvez z Tudi fienka je hodila tod pod zeleno streho senčnatega;v?tasi. \finta. dr. Lenčarič drevja. Poslušala je to ta.jin-tveno šepetanje, ta človeškemu sluhu nerazumljivi razgovor šuštečega vejevja. A zdaj stopa po tem čudokrasnem domu Jože sani, zakaj Lenkini koraki s o se ustavili, njena ]v>t se je iztekla v grcnb. , .S ceste .se je oglasilo vopotanje voza. . Ozil se je Jože ija. »Skozi listje in debla in grmovje se je belila ce^ta. Tako so ropotala kolesa tudi tedaj, ko se je peljal tod .leže z Lenko. Natančno še ve, kako je gledala tedaj, ko se je prvič peljala z njim v te kraje. Voz je švignil niimo UK-a človeka sta .sedela na njem. Moški in ženska. A Lenke ni bilo. Nikoli več se ne bo vozila }m> Gorjancih, zakaj težak kamenit križ stoji na njeni gomili. Med listjem, ležečim po tleh. je nekaj zašumelo. /flbudila se je v Za vin očaku lovska strast. Puško je snel z rame, napel petelina in mirno čakal plena. 'Zagledal je zajca. Vohal je z gohekem po tleh. Zavinščak je držal Pozoja za vrat. Ta je drgetal od veselja in nemira. Spenjal se je, skočiti je hotel za zajcem. Zavinščak je izpustil Pozoja. Hitro, kakor misel je šinil za dolgo-uhim beguncem. Zavinščak je nastavil puško, pomeril. Že -emu je skrčil ka%at»c. da sproži petelina. A v istem hipu jmi je odpovedala roka, puška se je pObesila. , t4Nai živi!*' je rekel Zavinščak in vrgel puško na ramo. Smrt je tako stra«na! Zabrlizgal je na piščalko. Tenak, oster pisk je odmeval po gosdu. Zapokala je preperela siihljad, zašumelo listje. Pozoj je tekel h gospodarju, ki ga je poklical. .Jezik mu je visel rz gobca. Začudeno je gledal gospodarja, češ. zakaj me kličeš nazaj, ko sem bil že tako blizu plena. . Zavinščak je umel njegov pogled. Potrepljal ga je po vratu in ga pritekal k sf^bi ob visoki škorenj. (Nadatjevsčnje prihodnjič.) Milohar in drus^ se pritožujejo da so vstaši oskrunili stranko Na i več ia nesreča za Hrvaško =ta oba Kvatemika. Oba.sta nenormalna. Sin je manijak. ZDR. DRŽAVE VEŽBAJO VOJSKO, FLOVEČO PO ZSAKU. Cfeneral Henry H. Arnold, poveljnik zračnil sil, je obja- NOVA IZDAJA Dobri Atlas je nujno potreben ...Fn ravno v HAMMONDOVEM NOVEM Svetovnem Atlasu NAJDETE ZEMLJEVIDE, KI SO TAKO POTREBNI, DA MORETE SLEDITI DANAŠNJIM POROČILOM Zbirka nanovo in lepo tiskanih zemljevidov v 7 barvah, kaže svet, kakoršen je danes in vam pomaga razumeti zgodovinsko važno delovanje diktatorskih in demokratskih vlad. NEKAJ POSEBNIH VAŽNOSTI Sestav sveta—abecedni seznam dežel, provinc—navaja površino, prebivalstvo, glavna mesta in kraj na zemljevidu. Seznam mest in trgov—navaja ime kraja, okraj, in državo, prebivalstvo in kraj na zemljevidu. Zastave vodilnih držav—v polnih barvah, vsega skupaj 56; cela vrsta narodnih barv. ILUSTRACIJE—45 skrbno izbranih resničnih fotografij iz vseh krajev sveta. NOVO LJUDSKO ŠTETJE—Uradne številke glavnih mest in trgov v Združenih državah in kaže primerjavo s starim štetjem. VSEBINA ATLASA Zenljeptaii svetovalni edbof j« Ubral Izmed tri Um« »lik sam* nmjb^e barvane slike—, ta iblrka je tako popolna, da Je sa vsakega ne-obhodno potrebna tekom njoe in po vojni. Vključeni so naoaslednjf zemljevidi: — svek Evropa (dane«), osrednja Evropa (ob Izbruhu vojne). Angleško ototja, Francija, Ne»-Nja. Italija, Švica, Holandska, Belgija, Švedska. Norve&ka, Danska, Unija sovjetskih soeja-llstitnifa republik, Bolcarska, Hamanaka, Jog®, ■lavija. Urtka, Albanija. Azija, Turtija. Sirija. I^banon. Arabija. Vzhodno Indijsko otočje ln Malajski polotok. Indija. Burma, Kitajska, Ja~ pon*ka. Pacifik Južna Amerika (severni del). Juirim Amerika (Join! del), Afrika. Severna Amerika, Kanada Zdruiene države. Mehika, O-»retlnja Amerika ia Zapadna Indija. Svet pripada ljudem, katerih radovednost nima obzorja Ta atlas, ki nam m-be [^opravlja, ima namen reAlti marsikatera nasprotujoča al vprašanja, ki naataneju r raznih razgovorih. Strani so skladi**? svetovnega znanja ln podajajo raj- setnoot zemlje, prvine sončnega sestava, pokra-Jhie in glohoCino oceanov in j?zer. dolgost naj-daljšili rek in prekopov, povrttno poglavitnih ctoknr in vl«r>ko*t svetovulb gora. Tu so odgovori na mnoga danaunja vprafiaoja. SEDAJ 40 centor PO POSTI V URADU — 35 CENTOV ■MEgHaSBMMBw ^. ■i*;«' .; • -S^. .JT- 48 VELIKIH STRANI Naročite pri: Slovenic Publishing Company 216 WEST 18th STREET NEW YORK, N. Y. dn^trije je neka obširna tovarna, ki je takorekoč.e^z noč nastala sredi koruznili njiv ameriškega Srdenjega zapada. Ta ogTcamia tovarna je vzraetla t. tal v času 80 dni. Ena je izmed treh veletovara, ki so sedaj pripravljene za gradnjo orjaških gliderjev. Ta produkcija grliderjev v vil. kako se hitro razvijajo sku-jveiikill masah nam dftje ^^ pine bo.i m h čet, ki za prevoz b važliem razvoju bodoče ofen 7ive amerKŠkih oboroženih sil. raibijo brwanotorna letala ali 7 Pitcti glider.« in bojne čete, p,lkar > V*?™ K™}e P?.kaza! prihajajoče po zraku, bodo na.k*J m1f!foc® stontl z ^'derji, prvi fronti napadov" je rekel i "0 ^ v1ellke brezmotorne zrao sreneral. "Vaižnoet teli hitro harV(> P^ale predmet r^ i G I A S U I T F. V "GLAS NARODA Najnovejša izdaja splošno znane slovenske koračnice SOLDIERS ON PARADE (MLADI VOJAKI) Priredil za PIANO HARMONIKO Jerry W. Koprivšek Cena 40 centov • e • NaroČila lahko pošljite na Slovenic Publishing Co. 216 W. 18th St., N. Y. C. premikajočih se bojnih čet je neprecenljiva. Iste bodo tvorile samostojno silo, katere vojaki, oprenie in zaloge se bodo prevažale po zraku. Spodobna in iaveabana bo, da udari na sovražnika, kje bo on najmanj pripravljen za to. '"Tlasi je treba držati tajnost 0 natančnem obsegu, sestavi, taktiki, namenih in kje in kdaj udari, se že sedaj lahko toliko pove, da. kar se tiče obsega o-gromne in ognjene sile, bo ameriška, po zraku ploveča vojska končno presegala vse, kar je j svet kaj takega videl. Mi 1 imamo bogastvo, material, kurivo, industrijalne priložnosti ter mehanično in borilno feurje jnost. da moremo ustvariti na-.padalno silo, plovečo po zraku, daleč večjo, kot kar zmore ■ Osišee." ^fosovna proizvodnja a-lider-j(*v je najnovejša fasza totalne taraicne vojne Amerike. Značilna za hitri razvoj te nove lu- ne ga proučevanja s etrani vo-javkili oblasti. Začetek masovne produkcije gliderjev s strani teh velepodjetij ie nadaljen dokaz, da se Amerika pripravlja za ofenzivo na vsej črti. lGradnja glide rje v je razmeroma lahka in poceni. Ta okol-nost ima dodaten pomen, ako se pomi-li, da gre «a kcmtrakte mnogih milijonov dolarjev, kar pomenja, da Stric Sam hoče imeti znatno stevrilo gliderjev. S pomočjo znatnega števila teh zračnih draal bodo ti s oči ne ameriških vojakov v stanu povzdigniti se v zrak, da pridejo na razna mesta po svetu, kjer patrioti*1 mnogih dežel jih bodo pričakovali. Tam bodo letala, ki vlečejo drsala, odvezala se od njih in gliderji se bodo brer: suma -puščali dol daleč za oibreanmi trdnjavami sovražnika, kjer prijateljske Čete bodo pripravljene, da se k njim pridružijo v horhi proti tiranstvu. Molitveniki ▼ krasni vezavi importirane iz starega kraja.. Slovenski molitveniki: KVIŠKU SRCE — (It. 355) 2% x 3% inčev — 224 atrani v belem celolidu Cena 75 centov KVIŠKU SRCE—Stv. 415 * 8* ln«eT — 224 atrani Ona IS cent«? RAJSKI GLASOVI —