378 O klirinških nakaznicah.
O klirinških nakaznicah.
Dr. Leo Pretner.
Na podlagi § 63 finančnega zakona za leto 1934/35, podaljšanega z zadnjim zakonom o budžetskih dvanajstinah je izdal ministrski svet na predlog finančnega ministra uredbo o klirinških nakaznicah z dne 5. oktobra 1935 (Služb. Nov. št. 237—LVIII), s katero se ustvarja našemu trgovskemu prometu doslej neznano kreditno sredstvo v obliki tako-zvanih klirinških nakaznic.
I. Gospodarski značaj klirinških nakaznic.
Klirinške nakaznice so se rodile iz potrebe, da se pospeši in razmahne naša zunanja trgovina in to s tem, da se našemu izvozniškemu trgovskemu svetu nudi možnost, da realizira takoj iz izvoza domačega blaga izvirajoče terjatve, ki so zaradi veljavnih deviznih predpisov in prepovedi več ali manj »zamrznjene«.
Kakor je znano, je zaradi omenjenih deviznih predpisov v današnjih prilikah vsako neposredno nakazovanje ali pošiljanje gotovine iz naše države v tujo državo in obratno skoro popolnoma onemogočeno ter se vsa plačila vršijo le preko takozvanega oficijalnega kliringa. To pomeni:
Naši trgovci, ki so uvozili blago na pr. iz Nemčije, plačujejo to blago na ta način, da polože pri Narodni banki v Beogradu dolgovano vsoto v dinarjih na poseben zbirni račun. Enako položijo, da ostanemo pri našem primeru, tudi nemški trgovci, ki so uvozili blago iz naše države, dolgovano vsoto v nemških markah na poseben zbirni račun, ki ga vodi nemška Državna Banka v Berlinu. Na ta način se na omenjenih zbirnih računih nabirajo vsote, ki si jih naša in nemška banka medsebojno odobravata in s katerimi se plačujejo pri nas terjatve naših izvoznikov v Nemčijo, v N emči j i pa terjatve nemških trgovcev, ki izvažajo blago k nam. Z drugimi besedami, da bi naš trgovec prišel do plačila svoje terjatve, ne zadošča samo to, da je njegov dolžnik v Nemčiji položil pri nemški Državni banki gotov znesek v markah, ampak je poleg tega tudi še to potrebno, da je bilo pri nas pri naši Narodni banki v medčasju nabranih toliko dinarskih vplačil s strani naših uvoznikov-dolžni-kov, da je z njimi moči poplačati terjatve naših izvoznikov, preračunane na domačo valuto po dnevnem tečaju.
Ker pa naša država v nekatere tuje države več izvaža kot pa uvaža, terjatve naših trgovcev napram tem drža-
o klirinšikih nakaznicah. 379
vam hitreje rastejo kot pa dolgovi onih naših trgovcev, ki iz teh držav uvažajo. Dinarska vplačila se zaradi tega pri naši Narodni banki počasneje nabirajo kot rastejo terjatve naših izvoznikov. Posledica tega je pa seveda ta, da morajo naši izvozniki ponekod čakati mesece in mesece, preden pridejo do plačila in s tem do gotovine, ki je kri v žilah narodnega gospodarstva.
Ta zakasnitev ne pomeni samo znatne izgube na času, ampak tudi na obrestih, ki jih Narodna banka za klirinška vplačila niti ne obračuna niti ne izplačuje.
Edina olajšava za naše trgovce je bila doslej ta, da so na podlagi pismenega obvestila Narodne banke, da je njihov dolžnik v inozemstvu položil v njihovo korist izvestno vsoto inozemske valute, zaprosili Narodno banko bodisi za pred-jem ali pa za odkup njihovih terjatev. Narodna banka je sicer dajala take predjeme ali pa odkupovala te terjatve, toda le po odbitku eskonta, ki je prav občuten. Tako na primer so se odkupovale terjatve napram Nemčiji z 11% eskontom. Če pomislimo, da se te terjatve po trenutnem stanju nemškega kliringa izplačujejo z zamudo 6 mesecev,
5omeni to, da znaša ta eskont, preračunan na 1 leto, nič manj
cot 22%, tedaj več kot ^/^ cele terjatve.
Naši izvozniki so mogli sicer tudi pri zasebnih zavodih prositi za posojilo, toda v tem primeru so jim morali radi garancije odstopiti svoje terjatve in ta odstop je bil mogoč le na ta način, da so izstavili posebno cesijsko listino, ki je — zaradi predpisov Narodne banke — morala imeti overjene podpise, Narodna banka je dalje morala biti o tej cesiji obveščena in je morala dati svoj pristanek in o tem obvestiti ce-sijonarja. Skratka, postopek ni bil samo skrajno zamuden, ampak tudi zvezan z obširno korespondenco in s — stroški, zlasti kadar je bila ena in ista terjatev prenesena zaporedoma na več oseb.
II. Oblika in pravna ureditev klirinških nakaznic.
Da bi se vsi pod I. opisani nedostatki odpravili ali vsaj omejili, je izdal ministrski svet uvodoma citirano uredbo o klirinških nakaznicah, s katerimi se uvaja pri nas doslej še nepoznan lik vrednostnih papirjev.
Te nakaznice, ki se izdajejo za vse države, s katerimi izkazuje naša klirinška bilanca prebitek v našo korist, izgledajo takole (primer klirinške nakaznice za Nemčijo):
380 O klirinških nakaznicah.
Rajhsmarka.................... Broj
KLIRINŠKA U PUT N I C A Na sumu od Rajhsmaraka.......................................
koja je uplačena kod NE MAČKE OBRAČUNSKE KASE, Berlin, na zbirni račun Narodne banke Kraljevine Jugoslavije u korist............................................................
a koje če se protiv-vrednost u dinarima isplatiti kronološkim redom iz uplata u Beogradu saobrazno sporazumu o kliringu sa Nemačkom, po dnevnom tečaju na dan isplate odnosno obračuna.
Broj ove uputnice u isto vreme je i redni broj za isplatu odnosno obračun.
Beograd,....................................................  193...... god.
NARODNA BANKA KR. JUGOSLAVIJE
Ta nakaznica je po določbi čl. 3 klirinške uredbe podvržena vsem predpisom meničnega zakona, čigar določila se analogno uporabljajo tudi nanjo.
To pomeni praktično, da se prenaša z indosamentom, da veljajo zanjo predpisi o regresu, da se njeno izplačilo lahko avalira itd.
Ako čitamo to nakaznico, pade v oči, da ni naznačen dan dospelosti oziroma dan izplačila, odnosno, da je ta sicer omenjen, ne pa fiksiran. To je povse razumljivo. Ker ni moči predvideti v naprej, kakšno bo stanje naše klirinške bilance s posameznimi državami — saj se ista dnevno menja — v nakaznici rok izplačila tudi ni bilo moči naznačiti na običajni koledarski način. Pač pa je iz nakaznice razvidno, da nosi posebno redno številko in da je v njej rečeno, da je ta številka merodajna za vrstni red izplačila. To pomeni: vse nakaznice se izplačujejo po redu; kdor ima nižjo številko pride prej na vrsto; katere številke pa se izplačujejo, bo pa naznanjeno v dnevnih časopisih, na sličen način, kot se objavljajo številke, ki so izžrebane pri državni loteriji. Rok izplačila bo v glavnem seveda zavisel od hitrosti, s katero se bodo pri Narodni banki nabirala plačilna sredstva, ki jih
jolože naši uvozniki dolžniki. Čim več bo takih vplačil, tem
litreje bo nakaznica izplačana.
Prama orgamizacija, koroškega pletoiscita. 381
Formalno legitimirani posestnik nakaznice se bo, čim bo v časopisih objavljena številka njegove nakaznice, javil pri Narodni banki za izplačilo in prejel v nakaznici naznačeno vsoto, preračunano na domačo dinarsko veljavo.
Praktičen pomen teh klirinških nakaznic bo tedaj v tem, da se bodo iste brez posebnih zamudnih formalnosti z enostavnim indosamentom prenašale od osebe na osebo, da se bodo z lahkoto eskontirale pri raznih zasebnih denarnih zavodih in pa, da bodo postale kot vsako drugo blago predmet trgovskega in borznega prometa.
Končno bodi še omenjeno, da je le malo verjetno, da bi posestniki teh nakaznic prišli kdaj v položaj, posluževati se pravice regresa in da imajo predpisi meničnega zakona o zavarovanju menične terjatve zanje le prav malo pomena, ker je pač jasno, da bo Narodna banka v nakaznici naznačeno vsoto izplačevala točno in brez zamude.
I