381
Knigarnja Naukovoho Tovarištva im. Sev-čenka. Minila je doba, v kateri je bilo mogoče malo-rusko književnost „na tački zabrati". Maloruska književnost je   že   tako   velika,   da je  bilo  treba  pred nedavnim v Lvovu ustanoviti bukvarno pod zgornjim naslovom.   Knjigarnja  je  moderno  urejena  in  njen izkušeni vodja, g. Dermalj jo vodi zelo spretno. Knigarnja ima v zalogi vse maloruske knjige, brošure in časnike, dalje književne novosti poljske, ruske, francoske, nemške in dr. Nahaja   se   v   Lvovu, Teatralna ulica  št. 1. Usoda lista „No-vyj   Kraj"   v   Port Arturju.    Preden   je Port Artur  padel,  je izhajal tam   ruski  list „Novyj   Kraj".   Kako se je temu listu godilo v zadnjem   času,  poročajo  sedaj „S. Pet. Ved."  —  Uredništvo je bilo nastanjeno pri luki, v kraju, ki je bil
najbolj izpostavljen obstreljavanju sovražnika. Uredništvo je opravljalo  svoj posel
doslovno pod točo bomb in šrapnelov. V uredništvo padajoče bombe so večkrat poškodovale tiskarske stroje in list ni mogel pravilno izhajati. Nazadnje je bila uredniška hiša tako razstre-ljena, da ni ostal kamen na kamnu; nekoliko stavcev je bilo ubitih in vsi stroji pokvarjeni. Po čudnem naključju je ostal cel samo en majhen amerikanski tiskarski stroj. List je začel za nekoliko dni po tej nesreči zopet izhajati. Uredništvo se  je preselilo Spomenik carja Aleksandra II. Osvoboditelja za Sofijo
V   nOVO   hiŠO,   kamor                                            (°b vznožju kipar Zocchi.)
so prenesli omenjeni
amerikanski stroj, in list je izhajal v obliki listovnega papirja. Ko je zmanjkalo belega papirja, so tiskali „Novyj Kraj" na rumenem, rdečem ali zelenem papirju, v kakršnega se zavija blago. Sotrudniki lista so bili častniki, bravci so bili častniki, vojaki in prebivalstvo,   kar  ga  je  ostalo v Port Arturju.   Ker ni
bilo namreč poročil iz zunanjega sveta, se je vsebina lista skrčila na najmanjši obseg. „Novyj Kraj" je prinašal poročila o vojski, opise bitk, kratke povestice po večini iz vojaškega življenja in veliko število ne-krologov. Med inserati so zavzemala največ mest naznanila o dražbi zapuščin ubitih častnikov. Zgodilo se je, da so kitajske džunke včasih pripeljale stare japonske in kitajske časnike; njih vsebino so preveli in tako list napolnili s poročili o dogodkih,
ki so  se  vršili  izven zidov portarturskih nekoliko mesecev prej. List je izhajal do konca dni Port Arturja in je
prenehal izhajati s padcem trdnjave.
„ Stat ji po slav-Ijanovedeniju". Pod uredništvom V. I. La-manskega je začel izhajati ruski znanstveni časopis, ki se hoče ba-viti s splošno slavi-stiko in pozivlje k sodelovanju tudi izven-ruske slovanske in zapadno- evropske učenjake. Lamanskij hoče, da bi imeli Slovani v svojih jezikih list,   ki  bi   se   mogel
kosati z Jagicevim „Archivom fiir slavi-sche Philologie", ki je pisan v  nemškem jeziku. A neče usiljevati
ruskega jezika za splošni književni jezik,
ampak sprejema članke v vseh slovanskih  narečjih  in  tudi v zapadno-evropskih jezikih.
K Schillerjevi stoletnici.
Z velikim hruščem so   praznovali   prošli mesec   Nemci stoletnico Schillerjeve smrti. Povsod slavnosti, predavanja, spomeniki, proslavljanje nemškega veleuma . . .
Če se ne oziramo na očitne stranske namene pri teh prireditvah, nam pa razkrivajo te Schillerjeve slavnosti jako interesanten pogled v duševni razvoj nemškega naroda samega. Tudi pred 46 leti so Schil-