Kranjsko - Slovenska Katoliška Jednota je prva in najttarejia slovenska bratska podporna organizacija v Ameriki Posluje že 52. leto SODELUJTE (( V SEDANJI NASI "D. U.M KAMPANJI! Entered a« 8«etnd Chi Matter Decembw lžth IMS, »t th« Net O Mm at Cleveland. Obi* Dn4«>r th* 4et of IMh 1*11 4 f*r M*IH«r •« »-b^W? vl»\» ef **» fwIM far ta S*«tto» 1IM. 4«t *f October frd lil7. 4*thortoed on May ttnd l»ll NO. 52 — STEV. 52 CLEVELAND, 0., 26. DECEMBRA (DECEMBER), 1945 VOLUME XXXI — LETO XXXI Papež imenoval 32 novih kardinalov Vatican City. 23. dec. — Ker se je zadnja let.a vsled smrti število kardinalov skrčilo, je sv. oče Pij XII. imenoval 32 novih, tako bo število kolegija istih po daljšem presledku zopet popolno s 70 kardinali. Med novoimenevanimi cerkvenimi princi so tudi štirje iz Združenih držav ameriških in sicer: nadškof Francis J. Spellman iz New Yorka, nadškof Samuel A. Stritch iz Chi-caga, nadškof John Glennon iz St. Louisa, Mo., in nadškof Edward Moonev iz Detrcita, Mich. Na ta način bodo Združene države Amerike prvič zakopane s petimi člani kardi-nalskega kolegija vštevši kardinala Dennis Doughertija iz Filadelfije. Tudi Kanada je pridobila enega novega kardinala za angleško govoreče province, doslej je imela same e-rega v Quebec, kjer govori ljudstvo francoščino. Latinska Amerika (Južna) bo štela sedaj namesto enega, šest kardi-'halov*. Tudi Azija bo imela po sedanjem imenovanju enega kardinala, rodom Kitaica. Td-ko je sv. oce imenoval tudi za Osretfnji Iztok kardinala za armensko cerkev, česar doslej ta cerkev še ni nikdar imela, novi kardinal je putrijarh Gregorij Peter iz Turške Armenije. Nemčija je pridobila tudi tri nove kardinale, Francija pa enega. Kardinalski kolegij, ki se bo sestal na zborovanju dne 18. febr. 1946 bo štel 28 kardinalov italijanske narodnosti in 42 kardinalov drugih narodnosti. Tukaj prevladuje mnenje, da bo nadškof Speli man iz New Yorka imenovan za papeževega državnega tajnika. -o- NA 1. JAN. BO KONEC RAC I ON I RAN J A KOLES Washington. — John Small, administrator za produkcijo av-tnih koles, je rekel, da bo konec rcaioniranja koles 1. januarja ali kmalu zatem. Uradniki kavčukaste indivstri-je pa trdijo, da bo konec racio-niranja že 31. decembra in da so to zvedeli iz zanesljivih virov. Gen. Patton umrl Heidelberg, Nemčija. — Truplo ameriškega generala Geo. S. Pattona, ki je 21. dec. podlegel poškodbam, ki jih je dobil v avtni nezgodi, leži na mrtvaškem odru v starodavni vili v Reiner v tem mestu. Truplo tega najbolj slikovitega ameriškega generala bo položeno k večnemu počitku nocoj, na sveti večer, na ameriškem vo- če je to želja njih sorodnikov Prevoz trupel ameriških vojakov Washington. — Vojni oddelek naznanja, da bodo začela prva trupla ameriških vojakov, 'ki so padli na tujih frontah, i prihajati domov prihodnjega I junija. To je urad izjavil ta-j koj, ko je splošanska zbornica ' odebrila predlog, da se poveri vojnemu tajniku naloga prepeljati trupla vojakov domov jaškem pokopališču v Hamm, kneževina Luxembourg. Tako bo general počival v zemlji, ki je pila kri tisočev ameriških vojakov, ki so s svojim priljubljeninr generalom pomagali osvoboditi Vojni oddelek misli, da bo v teku dveh let prepeljal večinoma vsa trupla domov, vendar bo to delo lahko vzelo tudi 4 do 5 let. Pričakuje se. da bo ta predlog odobrila tudi senatna zbornica to in druge zemlje nemškega ti- enkrat v januarja. In 60 dni za-ranstva, tem bo že začel vojni oddelek po- izvedovati pri sorodnikih padle-Jeklena krsta je pokrita z za- gU vojaka, če ga želijo dobiti dostavami 3., 7. in 15. armade.' mov ali ne. Prostrana soba je natrpana sve-j Kakor so načrti zdaj bodo za-žih cvetlic, ki so jih dopeljala le- čeli najprej voziti domov one vo-tala iz Francije. Petdeset mož'jake, ki so padli v Afriki. Po- tem bodo šli pa povrsti, kakor so se vršili boji. Enako bodo delali tudi na Pacifiku. Vojni oddelek sodi, da bo prepeljal domov kakih 300,000 pa- vojaške| policije je prideljenih za častno stražo ob mrtvaškem odru, po 10 naenkrat. Tretja in sedma armada, ka- teri je gen. Patton vodil do tako I dlTh" vojakov. Predlog ukazuje slavnih zmag bosta imeli v oskr- v]adi ipeljati dom0v trupla tubi pogrebne obrede. di onih civilistov, ki so umrli v Od vseh koncev sveta prihajajo izrazi sožalja nad smrtjo tega največjega ameriškega generala. Vse ameriške posadke v Evropi so znižale zastave na pol-drog. Mrs. Patton, ki se je pripelja- la z letalom k bolniški postelji b^o'^ določmsorodnTki. -— moža zadnji teden, je tujini v službi vojne. Vojni oddelek bo napravil 79 novih pokopališč, v vsaki državi po enega ali dva. Ta predlog je že odobril senat in je zdaj v poslanski zbornici. Tam bodo pokopani oni veterani, za katere V ČOLNU SO SE PREPELJALI CEZ ATLANTIK Norfolk, Va.—Sem se je pripeljalo iz Evrope 16 Estoncev, 7 moških, 5 žensk in 4 otroci. Ves Atlantik so prevozili v čolnu, ki je dolg komaj 33 čevljev. Naselniške oblasti zdaj ugib-ljejo. če naj jih pridrže tukaj, ali pošljejo domov, ker sem 30 prišli Estcnci brez potnih listov. Vožnja- jih je vzela 129 dri vsega skupaj. Na Atlantiku jih je premetavalo 57 dni, toda vsi so pri najboljšem zdravju. Iz Estonije so bežali na Švedsko pred Nemci. Po vojni jim je švedska vlada rekla, da morajo zdaj demov. Toda ker niso hoteli pod Ruse. so se odpravili na dolgo pot v Ameriko. --o- Ne jutri, ampak danes te od-točite za pristop v naAo Jed svojega odredila, naj njen soprog počiva v zemlji, za katere osvoboditev je toliko pripomogel. Ob 8 zjutraj bodo vojaki in civilisti izkazovali pokojnemu generalu zadnjo čast ob mrtvaškem odru. To se bo vršilo vse do 3 popoldne, ko se bodo pričeli mrtvaški obredi v starodavni cerkvi v Heidelbergu. Za častne po-grebce je določenih 600 ameriških vojakov, ki so se borili pod Pattonom. Ti vojaki so bili izbrani iz 4. oklepne divizi je, ki je tako briljantno drla preko Francije v začetku invazije ter peša-ki od 1. in 9. divizije, ki so se borili pod njim v Afriki in Siciliji. Truplo bodo pod častnim spremstvom prepeljali na postajo v Heidelbergu. Poseben vlak bo odpeljal pokojnega generala v Luxembourg. K pogrebu se pričakuje svetske diplomate in vojaške dostojanstvenike iz zavezniških prestolnic. Patton je zelo lepo umrl tekom spanja. Od 9. decembra, ko je bil v avtni nezgodi, pa do zadnjega četrtka se je čvrsto boril za življenje. Potem je pa priti Toda dozdaj je pisalo na vojni oddelek največ družin, ki so zahtevale, da se pokoplje padlega vojaka na domačem pokopališču v njih mestu. To se bo na njih željo tudi zgodilo in sicer bo vojni oddelek dopeljal truplo na domačo železniško postajo s častnim vojaškim spremstvom. Za tak pogreb bo dala vlad^$50, ostalo bodo morali plačati^rod-niki. Za pokop na skupnem vojaškem pokopališču bo pa plačala vse vlada. Vojni oddelek računa, da bo stalo vlado vsako truplo, ki ga bodo dopeljali domov, $700. Za pripravo trupel za prepeljavo ciomov bodo poslani preko morja ameriški licenzirani embalm-i erji. -o- Priznanje jugoslovanske republike Washington, 22. decembra.— Državni 'department je nocoj naznanil, da so Zedinjene države formalno priznale novo republiko Jugoslavije. Naznanilo je bilo objavljeno takoj za pre- jemom poročila, da je vlada nila pljučnica in življenje"sla- Velike Britanije tudi to storila. Doslej sta Amerika in Anglija administracijo maršala Ti ta priznavali le kot provizorič- vnega generala je ugasnilo --o- NEMCI IZT1KALI OCl RUSKIM OTROKOM I no vlado Jugoslavije Zedinjene države so v poseb-' ni noti, katero je izročil aktiv- 124. (lan KSKJ umr! v vojni službi Neki nemški vojaški zdrav-'ni državni tajnik Dean AChe-nik je pred ruskim sodiščem v(Son jugoslovanskemu ambasa-Smoljensku izpovedal, da so na-cijski vojaški zdravniki živim ruskim otrokom iztikali oči, katerih roženice so presajali na oči oslepelih nemških vojakov. Isti zdravnik je izpovedal, da so nemški zdravniki tudi nasil-!no jemali kri ruskim otrokom ter jo potom transfuzije dajali nemškim ranjencem. dorju Stanoju Simiču, izjavile, da ameriška vlada pričakuje, da nova Jugoslovanska republika bo prevzela vse mednarodne obveznosti Jugoslavije in spoštevala vse obstoječe pogodbe med obema narodoma. Aii imate ie kakega novega kandidata za prihodnjo aejo? Corp. Frank Anzur Milwaukee, Wis. — Žal, da tudi naše društvo je bilo v minuli svetovni vojni hudo prizadeto, kajti ista nam je ugrabila štiri mlade člane-vojake. Zadnja žrtev je bil naš bral Frank Anzur, ki je nosil vojaško suknjo nekaj nad tri leta; delal je večinoma v vojaških bolnišnicah. Ko je bilo pa premirje podpisano, so ga premestili k inženirjem in kot tak je bil poslan na Pacifik, na Okinawo, kjer je letos dne 2. decembra umrl vsled srčne hibe. Pokojnik je bil rojen v Milwaukee dne 16. marca 1912, torej je dočakal starost 33 let. Bil je član našega društva še izza otroških let. Zapušča očeta Jakoba in mater Mary Anzur, dva brata Josipa in Edwarda, zadnji je bil ravnokar odpuščen od vojakov, in sestro Marv Wehar. Dragi nam Frank! Počivaj v miru božjem v hladni tuj' zemlji. Naj bo sorodnikom \ imenu društva izraženo iskre no sožalje. . John Oblak, tajnik. -o- NOVA NABORNA POSTAVA Washington, 19. decembra. — Danes je bilo tukaj naznanjeno, da se od sedaj naprej očetov ne bo več klicalo v oborožene sile, obenem pa se je znižalo število službenih poin-tov, ki so potrebni za odpust iz armade in mornarice, na50. Znižanje službenih ppintov znači, da bo odpuščenih iz obo roženih sil nadaljnih 837,000 mož. Vse naborne komisije v deželi so dobile naročilo, da takoj nehajo novačiti očete in da se tudi za prostovoljno vojaško službo ne sprejme nobenih moških, ki imajo troje ali več otrok. Moški, ki so očetje enega ali dveh otrok, se bodo še nadalje sprejemali, ako se priglasijo prostovoljno. Ko se je končala vojna, je bilo odrejeno, da se kliče samo one očete, ki so manj kot 26 let stari, današnja odredba pa je ukinila tudi novačenje tega razreda. Vesti iz slovenskih naselbin Duluth, Minn.—Vlak je ubil Antona Okorna, ki je bival 40 let na Elyju in Tower ju. Semkaj je prišel za delom, našel pa je smrt. Bil je samski, star 60 let in doma iz Višnje gore na Dolenjskem. Bil je član društva Moose na Elyju in zapušča brata Franka na Evelethu. — V bolnišnici St. Mary's je bil operiran Jerry Zeleznikar. — V isti bolnišnici se še vedno nahaja J. Zobec iz Tovverja, veteran prve svetovne vojne. — Pri zadnjih občinskih volitvah na železnem okrožju je bilo v raznih mestih izvoljenih več Slovencev in Jugoslovanov v razne urade. — V Chisholmu, kjer županuje tukaj rojeni Slovenec Gornik, bo mesto prevzelo elektrarno in vodovod. Latrobe, Pa. — Dne 6. dec. je umrl Jakob Jakob Fabjančič. Star je bil 65 let in doma iz vasi Herpelje pri Kozini na Primorskem. Bolan je bil dve leti in pol radi mrtvouda. V Beaty-ju pri Latrobu. kjer je živel zadnja leta, zapušča dve hčeri — Angelo Kolinski in Josephine Fabjančič — in vnuka. Portland, Ore.—Dne 19. okt. sta bila v avtni nesreči ubita George Milkovič in njegova žena. V njun avlo se je zaletel neki 17-letni mladenič s tako silo, oa je oba zbil iz avta in sta bila takoj mrtva. Vodila sta trgovino in on se je tudi udejstvoval na društvenem polju. Zapuščata dve hčeri, sina in zeta. Willard, Wis.—Iz Evrope se je vrnil v civilno življenje Victor Musich, sir. družine John Musich. — Na 30-dnevnem dopustu se nahaja T 5 Edward Zorman, sin družine Louis Zor-rran. — Vile rojenice so se ustavile pri družini Lawrence Sche-verman in pustile hčerko. Duluth, Minn. — V Chisholmu so zadnje dni umrli: Joe Glo-bokar, star 66 let, doma iz fare St. Mihael pri Žužemberku na Dolenjskem. Zapušča ženo in več otrok — enega sina je izgubil v vojni, kar ga je zelo potr-lo. — Drugi je John Srgar, doma iz Rudnika na Dolenjskem; zapušča ženo in devet otrok (tri sinove v armadi). — Tretji je Frank Hren, star 68 let in doma od žužemberka na Dolenjskem, j Novi grobovi v Clevelandu Frank Kovačič 17. decembra popoldne je umrl v državni umobolnici Frank Kovačič, kjer je bil zadnjih 16 mesecev. Bil je samec in star 55 let. Doma je bil iz Žumberaka na Hrvatskem, odkoder je prišel v Ameriko pred 36 leti. Prej je stanoval pri družini Mike Podboy na 546 E. 152. St., ki je oskrbel njegov pogreb. Nad 33 let je delal pri NYC železnici. Jennie Valoveč Na pondeljek. 17. dec. je umrla Jennie Vatovec roj. Mrš-nik, po domače Faboučeva, stanujoča na 3745 E. 76. St. Bila je stara 53 let. Doma je bila iz Erjavče vasi na Notranjskem, odkoder je prišla sem pred 25 leti. Bila je članica društva Bled št. 20 SDZ. Poleg žalujočega soproga Johna zapušča hčere Dorothy Gustinčič, Jennie Pollock. Mary Jan, Mollie Manzo ter vnuke. Joseph Bajt Dne 15. dec. je bil odpeljan v bolnišnico, dva dni zatem je pa umrl Joseph Bajt, samski, star 44 let. stanujoč pri starših na 5602 Carry Ave. Rojen je bil v Clevelandu, kjer zapušča starše, Andrej in Ana Bajt roj. Meden, ter *brate in sestre: Frank. Anthony, John. Ana Je-, ierinac, Mary Beck. Louis jin; Jeanette Jezrinac. Louis Strekelj Po kratki in mučni bolezni je Umrl v Womans bolnišnici Louis Strekelj, star 64 let. stanujoč na 1439 E. 52. St. Tukaj zapušča žalujočo soprogo Hedwig in 5 otrok: Zella, Louis, Ana omož. Miller, Frances in Martha, dva vnuka in več sorodnikov. Rojen je bil na Virju pri Ljubljani, kjer zapušča več sorodnikov. Tukaj je bival 41 let ter je bil zaposlen pri mestu. Helena Mramor 23. dec. popoldne je umrla v bolnišnici v Elkins, W. Va., Helena Mramor, po domače Brinarjeva. doma iz Blok Njeno dekliško ime je bilo Šraj. Njen dom je v Davies, W. Va., kjer je svoje čase vodila gozdarske kempe. V Ameriki se je nahajala 42 let. šča več sorodnikov. -o- LIST "PRIMORSKI DNEVNIK" SUSPENDIRAN Rim. — Šest dni po formira- , . . . Tukaj zapušča sledeče otro- V Ameriki je bil 45 let m zapu-|ke. Mrs. Margie s0pr0- ga John E. Lokarja, osebnega tajnika guvernerja Lauscheta, sina Ernesta, ki služi pri ameriški mornarici in ki je ravno na potu domov na dopust, sina nju nove italijanske vlade, ka-j^firkota ter hčer Mildred. Vr-tere predsednik je Alcide de hu tega zapušča mnogo sorod-Gasperi, se je začelo zatiranjeInikov in prijateljev v Cleve-tiska, ki kritizira to vlado. ;landu in v starem kraju. Pred Policaji so zasegli kopije 20 leti je bil ubit v tovarni v dveh tednikov, ki sta prinesla Rarbertonu njen sin John. pred kartune in objavila članke z na- 15 leti pa sin Victor v premo-padom na vlado in prestolona-'gorovu. slednika Umberta. Uredniki rimskih in milanskih listov so ostro obsodili zatiranje tiska. V Julijski Krajini so komu- Alojzij Pirman 22. dec. popoldne je umrl Alojzij Pirman. stanujoč pri družini edinega sina Alojzija nisti in jugoslovanski elementi na 3739 E. 54. St. Star je bil oklicali generalno stavko v 78 let. Žena Mariji mu je znak protesta proti zavezniški (umrla že leta 1919. Doma jc vojaški vladi, ki je suspendira- la "Primorski dnevnik." List je bil suspendiran, ker ni hotel preklicati obdolžitve, da je zavezniška vojaška vlada imenovala znane fašiste za uradnike v Trstu. bil iz vasi Jukovic, fara Bo štanj ob Savi in v Ameriki sc je nahajal od 190' Frank Zore Po dolgi in mučni bolezni za rakom je umrl 22. dec. večer Frank Zore na svojem domu, Jugoslovanskim kvizlin-gom na sledu Belgrad, Jugoslavija. — Vlada republike Jugoslavije je pozvala angleško vlado, da naj ji izroči narodne izdajalce ali kvizlinge, kateri so pribežali iz Jugoslavije v varstvo angleških čet. in so zdaj na Koroškem in v Julijski Krajini. Jugoslavija pred vsem zahteva, da se ji v svrho kazni izroči pred vsem one izdajalce, ki so tekom nacijske in fašistične o-kupacije jugoslovanskih pokrajin sodelovali z Nemci in I-talijani in zakrivili, da je bilo na tisoče ljudi v Jugoslaviji u-morjenih. Poziv jugoslovanske vlade se nanaša na vse izdajalce in organizatorje belogardistov, ki so svojedobn j vprizo-rili moritve narodnega prebivalstva v Sloveniji, Hrvatski in Srbiji, in so potem bežali v inozemstvo, oziroma v začasno varstvo angleškega vojaštva. * Jugoslovanska vlada je vložila pri angleški vladi vse potrebne izročitvene listine na podlagi mednarodnega zakonika -za izročitev kvizlinškega ge nerala Mil. Nedia, nrvatskega "poglavnika," Ante Paveliča in slovenskega generala Leona Rupnika. kateri so tekom okupacije vprizarjali vsestranske moritve širom dežele. Belgrajska vlada je naznanila angleški vladi natančne naslove, oziroma hišne številke in ulice, kjer stanujejo imenovani lopovski begunci. Angleška vlada je namreč na tozadevni poziv, odgovorila, da nima naslovov imenovanih morilcev, na kar ji je jugoslovanska vlada poslala natančne naslove beguncev. -o- PRIČETE K KONFERENCE 1 MOSKVI V Moskvi se je pričela 18. dec. konferenca zunanjih ministrov Sovjetske Rusije, Velike Britanije in Zedinjenih držav. Poleg drugih važnih zadev, ki pridejo na dnevni red, bo glavni predmet atomska bomba, s katero razpolagajo zdaj Zedinjene države. V torek se je vrnil z 10-te-denskih počitnic v Moskvo premier Stalin, kar je nadalnje znamenje, koliko važnosti se polaga v Rusiji na potek in izid te konference. Konec vatikansko-japon-skih odnošajev Vrhovno zavezniško povel jstvo v Tokiju je dne 16. decembra ukazalo japonski vladi, da mora nemudoma odpoklicati svojega zastopnika pri Vatikanu. 1037 E. 70. St. Bil je star 50 let. Doma je bil iz vasi Vai-burga, fara Smlednik na Gorenjskem. V Ameriki se je nahajal 33 let. Tukaj zapušča soprogo Marijo roj. Bern i k, doma iz Hraš na Gorenjskem. Dva sinova, oba v službi Strica Sama, Cpl. Stanley je na potu cfomov s Filipinov, mornar Frank je pa nekje na Pacifiku. V stari domovini zapušča brata Janeza, ki je duhovnik 111 misijonar ter Alojzija in Mihaela; v Mariboru zapušča ;< » redovnico. DRUŠTVO SV. CIRILA IN METODA, ST. 8, JOUET, ILL. Tem potom se naznanja, da se je vršila naša glavna ali letna seja 16. decembra, na kateri je bilo še primeroma lepo število članov navzočih. Vse točke, ki so. bile na dnevnem redu, se je rešilo v splošnem soglasju. Izvoljen je bil tudi odbor za leto 1946 in so bili večinoma izvoljeni stari odborniki, kot sledeči: Frank Terlep, predsednik; Matjthew Vrane-sich, podpreds.; Matthew Buchar, tajnik; John Znidarsich, zapisnikar; John Barbie, blagajnik. Nadzorniki: Thomas D. Buchar. Frank Duša in Robert R. Buchar. Bolniški odbor: — Anton Kunstek, Sr., Louis Za-ietel in John Papesh. Reditelj: Frank Moskric in John Petric, umeščevalec odbora. Dr. Martin Ivec in dr. Joseph Zalar, društvena zdravnika. Sobratski pozdrav in veselo in srečno novo leto. Mattheu? Buchar, tajnik. DRUŠTVO SV. JANEZA KRSTNIKA ST. 11, AURORA, ILL. Naše društvo je imelo svojo glavno sejo 5. decembra. Odbor za leto 1946 je bil soglasno izvoljen ves stari, in sicer: Predsednik Elmer Lokar, podpreds. Mart. Zelensek, tajnik August C. Verbič. zapisnikar Anthony Collise, blagajnik Victor Jakosh; nadzorniki: — John Zagorce in Arthur Ober-man. Zdravnik dr. B. J. Pul-fer. Dalje ste prav prijazno vabljeni, da se udeležite prihodnje seje, katera se vrši prvo sredo v mesecu, to je 2. januarja 1946 ob 7:30 zvečer. Vsem našim članom in članicam voščim prav uspešno in srečno novo leto. ( S pozdravom, August c. Verbic, tajnik. re. Doma je bila 8 Koroškega, Četrti je bil brat Joseph Strukel, ki je padel za domovino v Nemčiji. Zapušča starše, dva brata in štiri sestre. Peti je bil brat Frank Luksich, ki je umrl v starosti 72 let dne 24. novembra 1945. Zapušča soprogo, 4 sinove in 10 hčera. — Zadnji ali šesti pa je bil brat Frank Anzur, ki je umrl dne 2. decembra 1945 v ameriški armadi na Okinawi, star 33 lt. Zapušča starše, dva brata in sestro. Bog jim daj večni mir in pokoj in večna luč naj jim .*veti! Prizadetim staršem in družinam pa izrekam v imenu društva globoko sožalje. Bratje in sestre, izgubili smo zopet pet članov in eno članico in treba jih bo nadomestiti z novimi člani in članicami tako, da bomo šli vedno naprej kljub temu. če jih umre po pet ali šest na leto. Jaz kot tajnik dobro vem, da je mnogo ljudi, ki bi radi pristopili v KSKJ, samo do njih je treba iti in jih kar. Vsemu našemu članstvu is* kreno želim xdravo in srečno novo loto. S pozdravom, Kaihertna Regina, tajnica. DRUŠTVO FRIDERIK BARAGA. ST. 93, CHISHOLM, MINN. Naznanjam članom našega društva, kateri se niso udeležili glavne letne seje dne 9. decembra, da je bil izvoljen sledeči odbor za leto 1946: Preds. John Blatnik, st., podpredsednik Fred Rausel, tajnik John Komidar, st., blagajnik Rudy Gazvoda, zapisnikar Fr. Tekautz; nadzorni odbor: John Znidarsich, Frank Govze, Ignac Zamernik. Duhovni vodja je Rev. John E. Schiffrer; zdravniki: dr. A. D. Klein, dr. P. H. Macfarlane in dr. C. Jacob-son. Društvene seje se vršijo vsako drugo nedeljo v mesecu ob desetih dopoldne v Slovenskem narodnem domu na 210 West La'ke St. ne stvari. , Kor so bliift leto svojemu koncu, oe ob toj priliki lepo zahvaljujem onim našim vrlim članicam, ki so prihajale tekom leta redno na sejo; saj smo imele po seji večkrat tudi kratek čas. Ne vem, čemu so nekatere članice tako zaspane, da jim ni društvo nič mar. Ali se ne zavedate, da vam nudi društvo v slučaju kake nesreče prvo pomoč? Torej vas še enkrat prosim, da pridete VSE yAB1L0 NA SILVESTRO- Za direktorje in uradnike so bili izvoljeni sledeči: Direktorski stoloravnatelj Louis Arko, predsednik John Gerbetz, podpredsednik Frank Smrdel, tajnik Vincent H. Lauter, pomožni tajnik Stanley Lauter, blagajničarka Jennie M. Penko, pomožna blagajničarka Mary Suštaršič; nadzornika Anton Pecnik in Frank Čič Jr. Frank Smrdel. na prihodnjo sejo. Končno želim vsemu gl. odboru, Jednotinemu članstvu, vsem mojim znancem in prija- VO VESELICO Denver, Colo. — Kakor običajno vsako leto, tako bo tudi teljem srečno in zdravo novoiletos Slovenski Dom v Denver leto. S pozdravom, D. Dermes, tapjnica. vi kmetje in posestniki dovolj živeža, ali upoštevati je treba dejstvo, da mestno prebivalstvo v neštetih slučajih dobi komaj eno polovico ali le eno tretjino količine živeža, ki ga použije povprečni ameriški človek. Na Holandskem ne dobi sedaj nihče več kot 1800 kalorij na dan, dočim dobi povprečni ameriški prebivalec vsak dan okrog 3100 kalorij na dan. V Franciji, Belgiji in na Norveškem vladajo j približno iste razmere z ozirom I na prehrano. Nekateri prede- j li v vzhodni Evropi pa so v tem pogledu še na slabšem. Nekatere dežele so v stanju! plačati za živež, ki ga morejo dobiti od zunaj. Toda dežele kot Jugoslavija, Poljska, Čelu:- ; slovaška, Grška, Italija ter Al-i » čane je slednjič cenejše, če so v tem pogledu humanitarni in voljni pomagati ter darežljivi, ker s tem bodo preprečili širjenje obupnosti, mržnje, lakomnosti in ponovno prelivanje krvi. FLIS. -o- Kupujte Victory bonde! ju priredil plesno veselico na starega leta večer, da bomo praznovali konec starega leta in začetek novega veselejšega. bani j a, se predvsem zanašajo V BLAG SPOMIN DRUŠTVO MARIJE POMAGAJ ST. 184, BROOKLYN, N. Y. Zato prosim v imenu slovenske' na UNRRA za dobavo živežnih naselbine vse člane in članice! zalog, kajti UNRRA je obveza- tret-ie obletnice smrti mojega KSKJ v Denverju in okolici, da I na zalagati opustošene dežele, blagopokojnega moža in naše-se tega plesa in veselice gotovo; ki ne morejo plačati, s potreb- nepozabnega očeta Na glavni seji, katera je bila ^^ ^ ^ Qdbor ge marJ nimi živilK JOSEPH SEDMAKA tako lepo obiskana, je bil so- iljivo trudi, da bo vsem izvrst-1 Iz gornjega je razvidno, da "i j katere bo i živež. Amerika in druge deže-Capuder, podpreds. Stefania j ZQ pet naredU sobrat Malovrh i ie bodo morale v tem oziru pri-Contarini, taj. Theresa Skrabe, in z okusno potico, katero zna- skočiti na pomoč, kajti sam ge-blaga j. Helen Beljan, zapisni- .Q speči edinole naše Slovenke.' neraL Eisenhower je dejal, da kar kriJe hladna zemlja» karica Frances Rupe, nadzor- poleg tega bomo pa imeli tudi! American Slovene Corporation. cijc Podatki, ki jih je spre-! Kapital nove organizacije bo ,eja Zg0raj imenovana organi-j znašal $75,000.00, to je 750 zacjja, kažejo, da je evropska delnic po $100 vsaka. Name- živežna produkcija padla za 14 rava se, da bo to čisto sloven-j milijonov ton predvojnega pri-ska korporacija. Dosedaj je, delka živil. Uvoz potrebnih ži-investiralo in podpisalo ob- j vil je kajpada istotako zelo pa-veznice že okrog 110 Slovencev v vsoti $48,000.00. Namen korporacije je zgraditi veliko gledišče in prostore za peodajalne. Poslopje bo ta korporacija zgradila na zemlji, katera je že kupljena. Ta zemlja leži na vogalu Wooster del. Vsega skupaj ima Evropa nekaj nad 23 milijonov ton ; deficita v živežu v primeri z mirnodobnimi živežnimi zalogami in uvozom. Kar je živeža na rokah, je v mnogih slučajih tako slabo porazdeljen, da pj-sebno velikomestno prebiva 1st- j Road in 21. ceste na zapadni j vo trpi silno pomanjkanje ži- DRUŠTVO VNEBOVZETE M ARI JE DEVICE ŠT. 181, STEELTON, PA. Cenjenemu članstvu našega društva naznanjam, da se bo vršila naša glavna letna seja v nedeljo, 30. decembra ob 2. uri popoldne. Ker so letne seje za vsakega člana in članico zelo važne, zato ste prošeni, da se te seje udeležite v velikem številu, vsaj tisti, ki se zanimate za društvo. Na tej seji bo volitev odbora za leto 1946 na dnevnem redu in še druge važ- strani Barbertona (Ohio State Route 5). Gledišče bo edino na West Barbertonu, v katerem delu mesta živi velika večina naših rojakov in je v bližini dvorane društva Domovina, slovenskega kegljišča in nedaleč od slovenske cerkve. Prebivalstvo West Barbertona šteje sedaj okrog 12,000 o-seb. (Gledališče bo imelo 750 .sedežev, kateri bodo najboljši in katere se mora nabaviti. Zraven gledišča bo na Woster Rd. strani dvoje prodajalen za v najem. Pod celim poslopjem bo klet (basement), v kateri se namerava pozneje narediti o-bočen hodnik (arcade) od Wooster Rd., do 21. ceste. Na obeh straneh hodnika se namerava postaviti majhne prodajalne po najem. V ozadju celega poslopja na 21. cesti bo 150 čevljev širok in 120 čevljev dolg prostor za parkanje avtomobilov. Poslopje je že v načrtih in se ga bo pričelo graditi po novem letu, gledališče se pa upa odpreti okrog 1. septembra 1946. vil. Poročilo UNRRA kaže, da; na Poljskem sploh ni mogoče dobiti mleka, razen v prav ma- 1 lih količinah za dojenčke ozir.! majhne otroke. Otroci stari preko dveh ali treh let sploh ni-j koli ne dobe mleka, niti-ne ve-j do, kaj je oranžni sok in raz- i lična druga jedila, ki so potreb- \ na za otrokov telesni razvoj in i rast. Govejo in drugo živino i so Nemci tako temeljito iztrebili na Poljskem, da je delegacija UNRRA videla tekom svojega potovanja po Poljski samo tri prašiče. Spričo tolikega pomanjkanja živine so bili ljudje prisiljeni orati in obdelovati zemljo brez tovorne živine. Posledica tega pa je seveda to, da je bilo po nekaterih predelih obdelane komaj 20 odstotkov plodne zemlje v tekočem letu. Ostaja pa možnost, da v nekaterih krajih ne bo mogoče spraviti pod streho več kot 60 odstotkov tega, kar se je posadilo in vsejalo. Razen Danske nima niti ena evropska dežela danes dovolj živeža. To velja za dežele, ki so bile direktno prizadete v vojni. Razume se, da imajo goto- V BLAG SPOMIN PRVE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA PRELJUBLJENEGA IN NIKDAR POZABLJENEGA SOPROGA IN DRAGEGA OČETA Frank Opeka Sr. ki ga je Bog poklical k Sebi dne 30. januarja 1S44. Eno leto že počivaš v grobu, dragi soprog in ljubljeni oče, nam je pa še vedno težko pri srcu ker Te več med nami ni. Počivaj v miru blaga duša in pri Bogu večno srečo uživaj. žalujoči ostali: MRS. GERTRUDE OPEKA, soproga in OTROCI. Noith Chicago, 111., 26. decembra, 1945. LIGA KATOLIŠKIH SLOVENCEV V AMERIKI IZVRŠEVALNI ODBOR Predsednik: Rev. M. J. Butala, 418 No. Chicago 8., Joliet, m. 1. podpredsednik: Irank Tushek, JoUet, I1L 2. podpredsednik: Josephine Master, Joliet, BI. 3. podpredsednik: John Mlakar, Chicago, BL Tajnik: Rev. Alojzij Madic, Lemont. IU-I Blagajnik: Joseph Zalar, 351 No. Chicago St, Joliet, 111. - SVETOVALNI ODBOR Predsednik: Rt. Rev. J. J. Oman, 3547 E. 80th St., Cleveland 5, Ohio. Člani: Rev. Matija Jager. Rev. Edward Gabrenja OFM. Rev. Aleksander Urankar. OFM. Rev. Frank Baraga. Rev. M. J. Hiti. Rev. Štefan Kassovic. John Gerni, Frank Wedic, Anton Grdina, Mary Polutnik, Catherine Roberts, Math Slana, Pauline Ožbolt, John Gottlieb. NADZORNI ODBOR Predsednik: George J. Brince. Eveleth, Minn, člani: John Terselich. John Denša, Frank Lokar, Jean Težak. ZA PUBLICITETO Albina Novak, John Jerich, James Debevec, Ivan Zupan, Rado Staut PISMA IZ STARE DOMOVINE PISMO IZ ZELENE ŠTAJERSKE Zahvala za sprejelo ohieko Sheboygan, H 'is. — Iz domovine sem prejela pismo dveh šestimi otroci v hiši (najstarejša hči je bila stara 16 let) in nato vse skupaj zažgali, da so živi zgoreli. To so strašne reči. In to niso naredili samo z čutil mnogo gorja, dvakrat je bil obsojen v zapor in enkrat je malo manjkalo, da ni padel kot talec. Zdaj po končani vojni se je ves izmučen vrnil na svoj dom. V teh krajih je bilo mnogo vojskovanja in veliko prebivalcev je izgubilo svoje življenje. Pismo se glasi; Straža, 10. sept. 1945. Dragi Frank in Jessie! Sporočim Ti veselo novico, da smo prejeli Tvoje nepričakovano pismo. Ne morem Ti popisati, s kakšnim veseljem smo ga prejeli po tolikih letih, in pa da ste še živi, hvalabogu! Tudi pri nas smo- še vsi. Naša družina šteje sedem članov, — namreč midva in pet otrek. I-mam tri dekleta in dva fanta. Starejša Pep i je stara 19 let. dru Eni iadenk, ki se javno zahvalju- eno družino! V nekaterih vaseh j J usti 17 let, Toni 16 let, Ana 13 let, Jože pa 6 let. So sedaj še vsi doma in pridno delajo. Jaz sem pa že kar stara in bo- ta za prej. deko, ce JPO->S tfeki sem i caterojso požgali vse hiše in pobili rno poslali od naše lokalne po- prebivalstvo. Polili so hiše z zadnjo zimo. bencinom in zažgali. Tako so •iiožila svdje naredili s Kermelovim v Kres- j leham. Anton pa tudi, ker je ni pa priča- niškem vrhu. Družino s,o prive- toliko prestal, pošiljka prispela zali na sredi hiše in vse skupaj >jega rojstiv. _ra 'zažgali, da so živi zgoreli. Takšne strašne stvari so se godile, Mane Pr island, j da se jih ne more popisati. Po- in ne n n na: slov k< >vAl. a, da bo t: tko blizu i m ki raja lj i mz, _■ naši ktobra 1915. lijaki Sloven- cih tu. sti je zopet prišel ltov izseljencev stirin letih suž-,am doma dana pa s iskri kiju! gori čeva tirih laših ■ ine. P je tudi st, da Vami,, tudi papir prenese naj-rjša čustva ljubezni, ki veliki daljavi še vedno i« d nami. Zato Vam ho-tem . pismom vsem sku Sedaj Ti moram popisati, kako je tukaj pri nas bilo med vojno. Ko so prišli Lahi k nam so veliko ljudi postreliii, veli- žgal i so tudi Gornji Prekr, da-; ko domov požgali in ljudi za-1 je Spodnji hrib in vse otale i prli ter jih v internacijo posla-vasi v okolici, dočim so nekaj.!'i- Pri nas je še poslopje celo. ljudi pobili, nekaj zažgali, ota-! Prišla je večkrat skozi vo.jsky le pa izselili v tujino. Pri nas smo imeli razne stranke, najhuši pa so bili domain pokranilja- j mol,-ranči. Zaradi teh domačih sic-.-r ne ustmeno, ! izdajalcev je bilo največ ljudi pobitih in vrženih v ogenj. Mo-g ee teste mislili, da to ni resnica, a na žalost je gola resnica. Aii smo bili vedno za partizane, zato so nas izgnali v paj, dragi rojaki, ki živite da-1 koncentracijsko taborišče. I-!eč proč < d svoje rojstne domo- mamo samo enega fanta, a on. Tine, izr zdrav. C'epra* i naj p '.rcnejsi \ io- ne poznava med Vami nooenega, niti svojih'sorodnikov. !:i še morajo biti nekje, naju vendar veže vez iste krvi z vsemi. Hočeva Vam irrraziti ljube/en, ki jo rodi ta vti, ljubezen, ki je tu;ii Vaša srca nagnila, da ste se spomnili nas v naših najtežjih dneh. Vaša pisma. ki so prva dospela v staro domovino, • naslovljena na Vaše sorodnike, so jasna priča, i e bii pri partizanih, zato so r;a> izgnali. Pobrali so nam vse kar >i.:o imeli: obleko, pridelke, živino, prašiče.. Naši sorodniki so bili vsi za partizane. Od čete Francke so bili vsi sinovi pri partizanih. Doifi, sin tete Micke, je bil železniški nadzornik. Njega so zaprli in ga potem odpeljali v najhujše taborišče v Dachau. Veliko je pretrpel. • Teta Mici je vedno jokala in se bala, da ga ne bo tikoli več videla. da ste tudi Vi ta štiri leta, —j jn reg je hotda neSreča, da za nas dolga, strašna leta, — ga ni ilcolI več videla. Neke- " i ga dne se je napotila v Laze k in je tudi pri nas stala na našem hribčku tri dni. So napravili velišo škodo na poslopju in drugod. Pa se bo vse popravilo, samo da niso požgali. Morali smo jim dati užigalice, pa smo- vendar sprožili, da niso požgali kakor drugod. Na je-.->en je pogorel John Rugel. —-Mojemu bratu Francetu je zgorel pod. štala in hlevi, to je tam ko je bil Brcetov, zraven Za-bukovca; Anžičku pod in štala; na Grilemu hribu Rusu vse, samo hiša je ostala. Mav^ar-ju je pogorel kozolec in hov pod. G rabe 1 če m. Hlebcem in Zajčku pa vse, samo hiše so * j jim se ostale. Piškurju je tudi kozclec pogorel. Pri nas pred hišo je po celem hribu bila nemška vojskia s strojnicami in kanoni. Nazadnje so prišli še tanki. Je tako pokalo, da bi se bila hiša porušila, ako bi ne bila zvezana, j To je bilo 24. oktobra 1943. Takrat so veliko domačih civilistov postreliii. Pri Zabukovcu .so enega fanta, doma iz Trepel- trpeli z nami isto bol, bol tere vam niti nismo mogli po-jsVaku Ivanu Koviču, ki ima j nega, ustrelili. Nežni Toni! pa t»žiti. j tam hotel. Nenadoma so se po- j moža in tri sinove v starosti cd Vi, dragi naši sorojaki tamljaviii bombniki in pričeli spu-114 do 20 let. Takrat so ustre-\ daljni Ameriki, ki niste vide-, sčati bombe. Ena je padla na mi tudi Grajakovega Janeza, li strahot te vojske, niste r.10-1 hotel in ubila vse, med njimi gli verjeti, kaj vse smo morali j tudi teto Mici Xo se je zg0. prestati. Koliko solza in krvi j dij0 14 marca 1945. in tako je prelil naš slovenski narod, Le res nigta nik0li več videla ve samo Bog, ki edini mare to teta jn Doifj? ^ se je srečno po-poplačati. Pa ia leta so za na-: vrnil v domovino iz nemškega mi, dal Bog, da se ne vrnejo, t(aboriŠca, toda ves izdelan in nikdar več! izmučen. Izrekava najprisrčnejšo za-, Tekl Francka pa je tudi u-v obleki, mi*la. tako je žalovala, da je hvalo za pošiljke smo jo prejeli. Posebej se mo- osiepela. V postelji je bila le-rava zahvaliti zbirateljem in I to dni in v večnem strahu. Ime-zbirat ljicam, ki so le s požrt-; ja je hotel, a prišel je sovraž-vovalnostjo in ljubeznijo mogli | nik in VS€ pobral. Strašno je tr-zbrati tako ogromno število peja> dokler je ni rešila smrt vsakovrstnih oblačil, katera bo- j jeta 1943 do našim izčrpanim ljudem ze-j Qče pa je ge živ, toda hudo lo prav prišla. Tisoč najlepših pozdravov iz gornje Savinjske doline na Štajerskem bolan, ker je bil v prvi vojni 5 let in trikrat ranjen. Tudi to vojno je veliko pretrpel. Pri nas je bilo res hudo, odkar je Pepca in Štefka Zabreznik. prjhrumel Nemec v naše kra- -o--i je. Upam, da se bodo razme- FAŠfSTlC.M TEROR V KRE-\re p0iag0ma izboljšale, samo SMC A H PRI LITIJI I ruin. Pa. — Prejela sem pismo od hčere mojega brata Franca Koncilje. ki je posestnik v Kresnicah pri Litiji. Pismo je datirano 4. septem-1 bra 1945 in se glasi: f - I "Draga teta! Danes smo 110-, bili Vaše pismo, katerega smo bili zelo veseli. Pri nas je tako hudo, da se ne da popisati. Kaj vse smo pretrpeli! Ce bi premišljevali, kaj vse so počenjali z ljudmi, ne bi mogli biti nikoli več srečni, čeravno smo sedaj zopet svobodni. Lahko si mislite, da je bilo grozno, ko so privezali mater s da smo prišli domov in smo zopet vsi skupaj. Sprejmite pozdrave vsi skupaj od vseh sorodnikov, posebno pa od družine Koncilja." Anna Skarja. VESTI IZ STRAŽE, POŠTA ŠT. RUPERT Mr. Frank Rich, 1258 E. 61 St., Cleveland, Ohio, ki vodi popravi j alnico avtov pod imenom E. 61 St. Garage, je prejel pismo od svoje sestre Pepce Jerman. bivajoče v Straži, pošta Št. Rupert, na Dolenjskem. — Njen mož je bil gnan v internacijo na Nemško, kjer je ob- Sto metrov od "niše so ustrelili udi Jožeta Anžička. Ustrelili so tudi Antonovče; Tcni iz Trstenika moža in LukatoVega hlapca. To je bilo tukaj pri nas. Pa drugod je bilo ravno t.ako. To se je zodilo vse tisto popoldne. Koliko smo pretrpeli in strahu prestali, tega Vam ne morem popisati. Kako si je mož rešil življenje, bom opisala pa drugič. Bil je tudi on v Nemčiji v internaciji od 29. oktobra 1943 do 22. julija 1945. Bil je tudi zaprt v strogem zaporu v Radečah in Mariboru. Potem je delal v lagerju blizu Bremena, ob severnem morju. Tam mu je bilo zelo hudo. Letos dne 7. maja so jih o-svobodili Amerikanci in Angleži. Sprejeli smo jih z velikim veseljem in se jokali, ker so jih rešili iz suženjstva. Posebno se zahvaljujejo amerikanski vojski, ki jim je šla tako na roko, da so jih hitro odposlali v našo domovino. Ko je prišel domov, je bil zelo vesel, ker je našel celo družino živo in zdravo. Bili so zelo pridni in pametni. Doma je bilo veliko pomanjkanje kakor je še sedaj. Prosimo vas, če vam je mogoče poslati kaj stare obleke in kakšne čevlje, ker se to tukaj zelo težko dobi. Istega dne, ko so omenjene ustrelili, so odpeljali od doma tudi Praha, proti žu-pnišču in ga ustrelili. Pri nas je bilo ze- lo težko, ker je bila meja čez Ravne in blizu Drage, ter je bilo veliko vsakovrstne vojske. — Prvo je bila jugoslovanska vojska, potem nemška, nato ita-likanska, potem pa še "Beli," "Rdeči" in "Plavi" in še drugi. Tukaj se je vse navzkriž vojskovalo. V Prapročah so še živi stric in teta. Sedaj je prišel Polde iz internacije. Jože je umrl od lakote v nemški internaciji. — Pepca in njen mož sta imela gostilno v Ljubljani in jima je zelo dobro šlo. So irneli vsega dosti med celo vojno. Pri njih sta bila tudi Albin in pa Ferdi, voditelj belogardistov. Na koncu vojne so izginili ne-znanokam.. Sedaj Ti pa še opišem, kateri so padli v vojni, katere ti poznaš: Lukatov Andrej, Ludvik, Antonovčev. Toni, Kelni-ščekova dva in veliko drugih, katerih ne poznaš. Urška je i-mela na Fužini gostilno v najemu, pa so ji Italijani vse požgali. Ima tri sinove. Dva sta. bila v nemški vojski in sta' u-šla nazaj, eden je prišc-1 domov, drugi je pogrešan. Mlajši je pa partizanski oficir. Metka in njen mož sta imela gostilno v Boštjanu ob Sevnici in sta bila se)jena od Nemcev. Sedaj sta tudi nazaj prišla. Pogrešata tudi enega sina. Albina je še zmerom v Sarajevu in po vojni nam ni še nič pisala. Minka je v Ljubljani umrla se leta 194.3. Antonovi dve sestri Ani in Julka sta obe umrli. — Brat Francejj je bil v internaciji v Italiji in je sedaj domd. Njegov sin je pogrešan. Kakor sem že pisala, je Jože brez e-ne noge. Dobil je od Italijanov 14 let zapora, sedaj je tudi coma. Tudi moj mož je bil dvakrat li a vojnem sodišču v Ljubljani in je dobil od Italijanov enkrat dva meseca pogojne kazni, drugič .piv iil*jk zaprt v gradu Rakovnik kot talec*, , rtev radi Doba. Bil je tudi na smrt obsojen. Nazadnje je dokazal, da ni bil kriv. in je bil o-proščen. Drugič pišem o tem bolj natančno. Sedaj pa končam in Vas prisrčno pozdravljamo, Tebe, Jessie in Vaše male in ostanemo Anton in Pepca Jerman." -o- Uradno poročile od podružnice št. 4 JPO-SS, Sheboygan, Wis. Dne 28. maja 1941 smo se zbrali zastopniki in zastopnice Sheboyganskih društev da ustanovimo podružnico JPO-SS, ki je pozneje debila št. 4 ter da se pogovorimo glede pomoči naši hudo prizadeti stari domovini. Takrat je bilo zastopanih 11 društev a pozneje sta 2 društva odstopila torej jih je ostalo 9, ki so sodelovala v skupni slo-žnosti do danes ko Se naša podružnica ukine ali razpusti, kakor je določila zadnja seja vršeča se 17 oktobra 1945. Društva, ki so sodelovala do razpustitve so sledeča: Mlade-niško društvo "Nada," JPZS št. 4; KSKJ št. 144; KSKJ št. 157; JPZS št. 10; SNPJ št. 344; SŽZ št. 1; A. S. Združenje in SNPJ št. 42. . Sledeči so bili dohodki in stroški pdoružnice pregledani od nadzornikov 28 novembra 1945: Dohodki: Dar od Sheboygan County War Chest ............................S 1,000.00 Prodani tiketi za dobitke in kartna zabava ....................................725.00 Jugoslovanski shod (Mr. Snoj) 28. feb. 1942 ............................44.87. Jugoslovanski shod (Mr. Cankar) 18. aprila 1943 .... 34.26 Jugoslovanski shod (Mr. Kristan) 2. nov. 1943 ................60.00 Fair books za dobitke 2. aprila 1944 ..................................201.45 Darovi od včlanjenih društev za JPO-SS ........................................................210.68 Nabrani darovi po slovenskih domovih (maja 1945) ................967.00 Članarina od društev ........................37.00 Prejeto za knjižice "The Slovenes Want to Live" ....................42.50 Stroški: Poslano na gl. urad JPO-SS..S3,030.45 Poslano na gl. urad SANS .. 10.00 Stroški z pošiljanjem obleke v New York ....................................................48.81 Poslovni stroški ............................................79.49 Preostanek poslan na centralo JPO-SS 29. nov. '45.... 154.01 Skupaj ..................................$3,322.76 ' . $3,322.76 Četudi odštejemo dar od Sheboygan War Fund še vseeno pride na vsakega slovenskega moža, ženo in otroka v She-boyganu po en dolar prispevkov za relifno akcijo. Poleg tega je odbor delal, da se je nabralo skupaj 2.400 funtov obleke in isto odposlalo v New York. Iz finančnega poročila se lahko sklepa, da je vladala lepa vzajemnost ves čas obstoja podružnice ter da so zastopniki in zastopnice z odborom vred delali, zato smo tudi imeli uspeh. Odbor si šteje v dolžnost zahvaliti se vsem zastopnikom-(cam) ter vsem včlanjenim društvom za prijazno sodelovanje in do"prinešene žrtve. Iskrena hvala za vse darove ob času kolekte po hišah. Naj bo vsem v zavest., da ste storili narodno delo in dolžnost. Naj vam bo v obilno plačilo za ves trud, pota in žrtve, ki ste jih doprinesli v prid naše skupne pe možne akcije. Podružnica je imela 6 sej v cerkveni dvorani, in dvajset (20) sej pa pri blagajniku podružnice Martin Jelencu. Predsednica se v imenu ostalega odbora lepo zahvaljuje bratu blagajniku ki je dal svoje prostore na razpolago za seje brez-plačn \ Istotako iskrena hvala vsem p o s a m e znim Sheboyganskim Slovencem ki so k naši dobrodelni akciji kaj pripomogli. Spodaj podpisani odbor si šteje v nan dno čast, da mu je bila prilika dana storiti svoj del v pomoč našemu revnemu in zatiranemu narodu onkraj morja. Da bi mu končno res zasijala zvezda' prave svobode, je naša iskrena želja: Marie Prisland, preds. Anton Debevez, podpreds. Johanna Mohar, tajnica, Martin Jelene, blagajnik, Joseph Golichnik, nadz., Frank Remshak, nadz, Sheboygan, Wisconsin, 28. novembra 1945. -o- ZAHVALA Dne 5. decembra t. 1. je bilo v Glasilu žalostno pismo moje sestre Terezije Kink iz starega kraja. Dotično pismo je tako ganilo dve dobrosrčni ženi in rojakinji, da mi je vsaka poslala zanjo po $5.00. To sta bili Mrs. Anna Ivnaus iz Clevelanda, O., in Mrs. Johana Kirn iz Waukegana, 111. V imenu moje sestre in v svojem imenu kličem obema: Bog Vama povrni! Iskrena hvala! Mrs. Anna Godlar, 21670 Fuller Ave., Euclid, 17, O. Mahagoni in njegova ' zgodovina Povprečni Evropec vsaj po imenu pozna ta plemeniti les, ki iz njega delajo najdragocenejše pohištvo. Mizarji ga dobro poznajo, dasi večina slovenskih mizarjev najbrž le redkokdaj dobi priliko tak les obdelovati. Mahogani je doma iz Zahodne Indije, torej iz Amerike. Mahogani je indijansko ime ter so s to besedo Indijanci označevali različne plemenite vrste lesa. Dragoceni les mahagoni ki ga pri nas v Evropi porabljajo za furnirje, je pa od drevesa "meliazee" (svvietenia mahagoni), ki raste v Zahodni Indiji, v Mehiki in Osrednji Ameriki. — Celih 250 let, ta les že uvažajo v Evropo, da iz njega delajo dragoceno pohištvo. Zgodovina sicer pravi, da je prvi les mahagoni pripeljal v Evropo leta 1595 angleški pomorski junak sir Val ter Raleigh, vendar se ta les v Evropi še celih 100 let ni mogel udomačiti. Zasluga, da je Evropa spoznala ta dragoceni les ter ga začela ceniti, pripada prav za prav angleškim morskim razbojnikom, ki so v vojskah 17. stoletja, ko so se bojevali med Anglijo, Španijo in Francijo, prežali na španske ladje, ki so iz Zahodne Indije ter iz Srednje in Južne Amerike vozile srebro na Špansko. V morjih okoli Zahodne Indije se je to morsko razbojništvo tako razpaslo, da kmalu nobena ladja ni bila več varna pred njimi. Anglija je spočetka te gusarje, ki so se imenovali "Bukanijci" ali pa "Flibustijci," na svoj način podpirala, ker je pač s tem škodovala španski pomorski trgovini. V takih razmerah so nekateri teh gusarjev postali tako mogočni, da so na manjših otokih ustanovili svoje prave državice. Proti koncu 17. stoletja pa so se nazadnje tedanje morske velesile odločile zaradi varnosti morske plovbe gusarje za t ret i. Preden pa se je to zgodilo, je eden izmed gu-sarskih vodij, Škot Wallace, leta 1650 na vzhodni obali polotoka Jukatan ustanovil svojo naselbino, ki je postala za trgovino prava pridobitev. Tako si je ta mala nekdaj gusarska državica ohranila svojo samostojne st celo do leta 1853, ko so jo Angleži priključili svojim kolonijam pod imenom "Britanski Honduras." Da se je ta gusarska država mogla toliko časa ohraniti, je zasluga trgovskega ženi j a njenega ustanovitelja Wallacea, ki je pravočasno spoznal kako velikansko premoženje je v barvastem lesu tamkajšnjih gozdov. Takrat so na polotoku Ju-katanau vladali Indijanci po imenu "Mosquito." S temi gospodarji tamkajšnjih pragozdov je Wallace sklenil prijateljstvo in zvezo, nakar je lahko začel trgovati z barvastim lesom, zlasti pa z lesom, ki se imenuje "Vampeche." Tamkaj, kjer se reka Belize izliva v Karibsko morje, je Wallace ustanovil naselbino Belize, ki je postala pravo trgovsko sredisče. V tem mestecu se je leta 1684 mudil londonski kapitan Gibbons. Ko se je vračal v London, je za obtežbo svoje ladje vzel s seboj precej panjev in hlodov tistega trdega in težkega lesa, ki mu je bil tam na razpolago. Ko se je vrnil v London, si je njegov brat pravkar zidal svojo hišo. Da bi bratu ne bilo treba za hišo kupovati lesa, mu je kapitan daroval nekaj hlodov, da jih porabi za hišo. Ko pa so prišli tesarji, da bi hlode obdelali, jih niso mogli obdelati, ker je bil les za njihove sekire pretrd. Tako je potem tisti les ležal leto in dan tam zunaj, ne da bi se bil kdo zmenil zanj. Minila so štiri leta. Gibbonsova žena bi si bila rada dala napraviti skrinjo za perilo. Mož se je pri tej priliki, ko je bila treba kupiti les za skrinjo, spomnil tistih zavrženih hlodov tam na vrtu. Poklical- je mizarja in mu svetoval, naj si vzame trdnejše orodje, če hoče ta les obdelati. Mizarju se je posrečilo. Skrinja je bila kar se da lepa. Iz tega lesa si je kapitan dal napraviti še pisalno mizo, ki je bila prava mojstrovina. Ta miza je tako zaslovela, da so jo hedili gledat. Nazadnje je za ta les izvedela tudi vojvodkinja Buckhinghamska, ki ji je kapitan daroval nekaj teh hlodov, nakar si je tudi ona dala narediti krasno pisalno mizo. Tako je mahagonski les prišel v Evropi v modo. Skoraj je zaslovel po vsem Angleškem in petem po vsej Evropi. Angleška trgovina in morska plovba je izrabila to inodo ter je začela na debelo kupčevati s tem ameriškim lesom. Naselbina Belize pa je tako postala bogato in važno trgovsko mesto. Pozneje so začeli z mahagoni-jem delati opaže tudi za sobo, za kar so dotlej porabljali hrastov les. Okoli leta 1735 so v podeželski vili slovečega angleškega državnika sira Roberta Walpole opremsli njegovo spalno soba. Iz Anglije je šla slava mahagonjie po vsem svetu. Dandanes pa uvažajo kot mahagoni drug les, ki je mahago-niju podoben, le da je bolj svetal in malce progast. Ta les se imenuje "gabun-mahagoni" ali pa "okume." Uvažajo pa ga sedaj ne več iz Amerike, marveč iz zahodne Afrike, ali pa iz Konga. Poleg Londona je Liverpool, Hamburg in La Havre najimenitnejša luka.Za ta les. -o- Brez brade (Humoreska) Praznikov France se je ravno nameraval zaročiti. Rdeče-lična Kavčkova Anica mu je bila všeč; sicer je vedno mislil, da ima zdravo glav o, toda slednjič je sam sebi moral priznati, da mu je ljubka Anica za 180 stopinj glavo zasukala. Ker je torej France menil, da ga ima brhka Anica tudi radii, je začel misliti na snubitev. Toda,kako začeti? Ta stvar ne gre tako lahko od rok. O pri-I ki mu je Anica v šali rekla, da si želi moža z lepo, gosto brado. A France ni mogel take vzgojiti, četudi se je trudil na vse pre-tege. Nagajala sta mu pač 'Ptičji mah" in "Mlečna brada," a do močnih, gostih brk se ni mogel povzpeti. Tedaj pa mu je neki dobri duh prinesel srečen oglas v roke: Kdor hoče gosto brado imeti, mora precej z "Zlatim mazilom" začeti. Da. "Zlato mazilo," to mora biti pravo! Tako je pisano in tiskano črno na belem in v zagotovilo o rspešnem učinkovanju je celo priloženih več uda-nostnih zahval. Najboljše sred-stvp, v najkrajšem času učinkujoče! Nešteto priznan j! Takoj — česa pa ne bi storil svoji oboževanki na ljubo — mora imeti to sredstvo. Sicer pa ni bilo težko, dobiti ga. Na "listku o uporabi" je bilo na-značeno, da ga mora uporabljati previdno in ne v preveliki meri. France je vpošteval navodilo skoro do pike. ie včasih nekoliko bolj namazal, kakor bi bil sicer storil, no. opravičeval ga je položaj, ki je zahteval naglico. Tako vsaj se je France tolažil. čez nekaj dni se mu je zdelo, da čuti pod kožo neko srbenje in zbadanje. Po njegovem mnenju je to značilo, da sredstvo gotovo učinkuje. In zato ga je uporabljal odslej še bolj pogosto. Srbenje je naraščalo, pojavila se je celo majhna oteklina. To je nekoliko pomeglilo Francetovo razpoloženje, vendar ni obupal. Jzredna sredstva tudi izredno učinkujejo! Toda gorje! Oteklina je naraščala in končno so nastopili izpuščaji. France je moral opustiti svoje obiske pri Anici, zdravnik mu je strogo ukazal, da ne sme več tednov iz hiše. Prešlo je nekaj tedpov in oteklina je izginila, a brade le ni bilo. Izpuščaji, ki jih je povzročila prevneta uporaba "Zlatega mazila" so odvzeli vsako možnost, da bi kdaj vzrastla brada. A najhujši udarec je bila novica. da se je bila Anica medtem že poročila. France ni od tedaj nikdar več uporabljal "Zlatega mazila." --o- Slaba kupčija Judovski krošnjar je vstopil: "Dobro jutro, gospa, bo kaj kupčije? Tu imam vlasni-ce, trakove za čevlje, svinčnike, igle, zaponke. . " Gospa: "Nič ne potrebujem in če se takoj ne poberete, pokličem policijo." Krošnjar: "Ravno prav. gospa, tu imam policijsko piščalko, 25 centov stane." Med prijatelji — "Brown ni dovršil svojega končnega šolanja?" — "Ne, umrl je kot samec." "9USIL0 K. II. JEMOTF DI IJfBIJHlil DU •117 BT. CLAIR AVSNUB CLBVHLAHD R. OHIO. Vsi rokopisi in oglasi morajo biti v našem uradu najpozneje do sobote opoldne za priobčitee v številki nasto, Za Mane na leto.. ..$0.84 Za nečlane sa Ameriko------------£.00 Za Kanado ln InoMmstvo_____-t3-00 OFFICIAL ORGAN OF AND PUBLISHED BT THE ORANE CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION oX tte U.S.A. In the Interesi of the Order OFFICB: 6111 ST. CLAIR AVKNUB Phone: CLBVBLAND I. OHIO HBnJtanoti HIS Terme e< For members, yearly--- Fr>r noamembers in U. S Ccvntrlee-- ____1034 _____$3.00 ________$3.00 OB SKLEPU STAREGA LETA Se šest dni imamo v koledarju tekočega ali starega leta, ;iU m bo pa isto utonilo za svojimi predniki v morje neskončne \ei. nosti, kjer že počivajo tisoč in tisočletja. V svetovni zgodovi-: i je leto dni lahko velike važnosti, toda v večnosti je pa le mala pičica ali kot-kapljica morja. Tako pada zopet en list z drevesa naše življenske dobe; zo-1 t-t je enega manj; sleherni izmed nas se je za eno leto posta-: jI. Ko napoči oni usodni dan, da odpade zadnji list s tega dre-\ t sa, bomo tudi mi sledili onim, ki so odšli že pred nami v več-s-.ust. To se bo enkrat resnično zgodilo, ker nam tako določa boji zakon in zakon narave. Naš neskončno modri Stvarnik je pa i.al človeku to dobroto, da ne ve kdaj da bo umrl. Ako bi bilo nasprotno, bi ljudje vedno s strahom pričakovali dneva smrti, kar bi jim grenilo veselje do življenja in dela. Pač nas opomi-i-ja naš božji učenik in Odrešniek, da moramo biti na smrt vedno pripravljeni, ker ne vemo ne ure, ne dneva. Leto 1945 ne bo ostalo samo v naših srcih v prijetnem spo-••.linu, ampak bo ostalo neizbrisno tudi v svetovni zgodovini ker ; a;n je doneslo tako zaželjeni mir. Začetkom maja so zavezniki štrli glavo nemški pošasti v Evropi, sredi avgusta pa japonskemu zmaju. Tako se je spomladi tega leta v San Franciscu . 4ar. vilo tudi velevažno Zvezo združenih narodov, ki bo skusila v b dočnosti preprečiti vsako novo vojno. 1945 je bilo v lesnici pomembno leto. Zaključek starega leta ima pa še nek drugi povod in opomin in sicer v praktičnem oziru. Ta čas sestavljajo trgovci in podaniki .,voje letne bilance o minulem poslovanju. Ta čas jim kaže izgubo ali pa d'običek, da se znajo ravnati, tako delajo lažne družbe in organizacije. Vodstvo istih že težko pričakuje onega dneva, kjer mu bilanca jasno pokaže uspeh celoletnega dela in poslovanja. Pa cdprimo sedaj še bilančno knjigo naše K. S. K. Jednote. Sicer ne more uredništvo Glasila za danes navajati avtentičnih tevilk ali pravega letnega računa; istega bo podal sobrat glavni tajnik šele prihodnji mesec na seji celokupnega glavnega od->ra. Vendar pa lahko omenimo nekaj važnih podatkov o poslovanju Jednote tekom zadnjih 11 mesecev, oziroma od 1. januarji do 1. decembra. Glavna točka V tem je naraščaj v članstvu in premoženju; ti zneski ali ta števila bodo ob koncu leta brez-dvomno za nekaj večja. V minulih enajstih mesecih smo v članstvu obeh oddelkov napredovali za 321 članov, kajti koncem minulega nov. smo jih imeli 40,132, torej nam je leto 1945 doprineslo tako zaželjeno Levilo 10,00 ozir. 40,132 skupnega članstva, vsled česar si bomo to letnico tudi lahko dobro zapomnili. Kakor posnemamo iz mesečnega poročila za november, se je blagajna naše Jednote cd novega leta zvišala za $288,555.16, c ore j nad četrt milijona dolarjev; solventnost 129.91% je še o-ala, skupne podpore se je pa od njenega začetka do 30. nov t. 1. izplačalo $9,854,492. Vsi gori namenjeni podatki glede poslovanja in stanja na-1 Jednote nas lahko navdušujejo, da naj bi prihodnje (konven-čno) leto z isto in še z večjo vnemo za njo delovali, kar upamo, da se bo vršilo. JANOS BERENYI Darovi sv. Treh kraljev Od daleč je prišla nekega dne na Jožefov dom Elizabeta, žena modrega duhovna Zahari-je. ki je bila teta Mariji. Po večerji sta ».e ženski dolgo pogovarjali, Jožef je opravljal svoje tlelo, z njima pa je bedel tudi otrok in se veselo igral mnogo dalje kot ponavadi. Preu polnočjo pa je ob prvem pete-lininem klicu Marija naročila o'.roku, naj gre v posteljo, ker je že pczno. Petleten je bil tedaj otrok zelo živ in razumen. Na materino besedo si je sle-kel suknjico, zlezel je v čisto posteljo in se v sladkem drgetu skrčil, ko je potegnil nase slabotno odej/D. Elizaibeta pa je šla k njemu, sedla k postelji in ga smehljaje se zrla ter mu pripovedovala o Janezu, svojem sinu. Ko je mati pripravila mizo, se je tudi sklonila nad posteljo, da bi popravila vzglavje pod otrokom. Jožef pa se je v kotu vzravnal nad svojim delom in visoko nad njegovo glavo dvignil br- lečo lučko in jih je s ponižnim srečnim občudovanjem nekaj hipov opazoval. Tedaj je otrok sedel, se razigrano zasmejal proti plamenu luči, kakor imajo otroci navado, loviti z vekami igro trepetajoče luči. Nenadoma je pritegnil materino glavo k svojemu ličecu in ji zaše-petal na uho: "Pripoveduj še ti." ' Pozno je," se je prctivila mati, toda otrok je spoznai v r j enem glasu, da prošnje ne bodo zaman. "Samo eno pripoveduj, nato. bom zaspal." Marija se je ozrla na Elizabeto. . . "O Am pa naj pripovedujem?" "Pripoveduj o treh kraljih." Lučka je plapolala še na robu stružnice in očetova senca se je na široko raztezala po steni. Marija si je snela robec z glave in zresnjeno vprašala otroka : . "Zakaj hočeš, da bi to pripovedovala?" "Ker je to najlepše," je odgovoril otrok s povešenimi očmi. S sladko nestrpnostjo, kako je hotel pospešiti pripovedovanje in je tudi določil, v kakem redu naj se vrsti. . "Najprej boš povedala, kako se je napotil k nam kralj, ki je prinesel zlato, nato boš pripovedovala o kralju s kadilom, nato pa o tistem črnem kralju, ki mi je prinesel balzam." Zunaj je divjala nemirna vlažna noč in v takem času je v toplih domovih mirnih ljudi sladka povest vsakomur všeč. Otrok se je srečen umikal, ko se je mati usedla k njemu na posteljo, Marija pa mu je položila roko na glavo in povedala povest treh kraljev tako, kot jo je druge krati že pripovedovala. "Na svetu so živeli trije mogočni kralji; eden tam, kjer sonce zahaja, drugi na vzhodu, in tretji daleč na jugu, kjer imajo ljudje črne obraze. Tedaj si se rodil ti, toda daleč od tod, med takimi ljudmi, ki nas niso poznali ter nas niso sprejeli v svoje dpmove. Stanovali smo v slabem hlevu, zunaj na robu mesta, toda dobri Bog je prižgal nad nami veliko svetlo zvezdo, ki je vodila tudi od daleč zelo mnogo ljudi k nam. Zvezda je imela tak sij, da so ga v daljavi" opazili tudi trije mogočni kralji, eden od tod, drugi cd tam, in vsi trije so rekli: "Napotimo se in ponesimo darove |ija, kjer se blešči ta zvezda." Napotili so se vsi trije. En zapada, drugi z vzhoda, in tretji od juga, vsi trije v smeri zvezde, ki je sijala nad njimi. Vzhodni kralj si je rekel, ko se je napotil: Zakaj bi se obtožil doma? Mnogo davkoplačevalcev imam, spotoma se bom ustavil pred vsako hišo in ne bom odnehal, dokler mi ne da zlatnika, da me bo vredno moje darilo, ki ga hočem prinesti. Šel bom s konjem in z dvema osličema; na konju bom jahal, na osla pa bom naložil težko darilo. Tako je tudi storil. Napotil se je sam na konju, poleg njega pa osla. Spotoma se je u-stavil v vsaki hiši in terjal 'na račun zaostalega davka zlatnik. ' Osla sta prišla z dvema zlatima bremenoma k nam in kralj je vse sipal pred nas terse je srečen hvalil, kako težko je zbral dragoceno in veliko darilo. Drugi velik r kralj je videl tudi svetlobo zvezde na vzhodu, a njega je vodila druga misel. Na pot je vzel vrečo kadila in obljubil je, da se bo ustavil pri % vsakem svetišču in bo daroval bogu svetišča, da bi blagoslovil tebe. Mimo sto in sto cerkva je po-potoval in povsod je zažgal o-genj na oltarju. Toda ko je dvignil roko s kadilom nad oltar, se je žerjavica nenadoma Izpremenila v hladen pepel. In kipi bogov nad žrtveniki so se povsod sesuli v prah. In mogočni kralj ti je prinesel tisto kadilo, ki ga maliki nistf upali sprejeti od njega. Tretji kralj se je napotil k tebi od juga. Bil je modrec črnega obraza, toda pobožne duše. Na oslico je položil veliko posodo, polno čudovite mire/ —Najstrašnejše na svetu je trpljenje slabotnega človeka— je dejal svojemu služabniku, ko se je podal na pot. — Toda tu imam čudovito zmes balzama, ki so jo pripravili moji u-čenjaki in ta ozdravi vsako bolečo rano. Vlil sem jo v posodo in ponesem ga otroku, da ne bi mučila dolga bolezen ne njega ne njegove. Popotoval je skozi države in po poti je povsod srečeval ljudi, ki jim je zloba ali bolezen zadala hude rane. Njegovo dobro srce ni moglo gledati trpljenja in v sleherno bolečo rano je kanil od čudovite mirine zmesi. Ko je prispel sem, mu je od dragocene mire ostalo samo za škatlico in kralj je ob- žaloval, da je ostalo razdelil med potjo. To je povest o treh kraljih." In ko je Marija tiho dokon čala svoje besede, je otrok utonil v globoko spanje. Tedaj se je Elizabeta obrnila k Mariji in ji dejala: "Glej, zdaj se spomnim, da te nisem še nikoli vprašala, kaj je bilo z darili?" Marija pa je pobožala obraz spečega otroka in odvrnila: 'Zlato zapadnega kralja sem skrila v posteljo, da ga ne bi opazili tuji ljudje in nas zaradi njega napadli. Toda naslednji dan je postal otrokov obraz kot ogenj, telo mu je gorelo v vročici in tako grozno je zri na naju, kot da bi naju ne poznal. Podnevi in ponoči je le stokal, dokler darila nismo vzeli iz postelje in j. a, razdelili med siromake. Kadilo smo pa pred veliko nočjo poslali v Jeruzalem svetišču. "In balzam?" je vprašala E-lizabeta. Marijo je prevzela žalost in tiho je dejala: "Tega sem shranila." "Za koga ga hraniš?" "Zanj." Z glavo je pokazala na spečega otroka in zamišljeno tihe dodala, kot bi le sebi razlagala misel, blodečo v dalji. "Črni kralj je dejal, da balzam ozdravi vsako rano. Hranila sem ga v skrinji in ga nikomur nisem pokazala. Pa jt nekoč pozno zvečer ,prišel k' nam strgan, krvaveč človek. Razbojniki so ga napadli \ hribih in z ramena mu je kapljala kri. Otrok tedaj še ni hodil. Sedel je na kupu ostružkov na prtu in se je sam s sebo.i igral. Ko je zagledal med vrati krvavečega človeka, je sam vstal in odkobacal v kot k skrinji. Od tam se je ozrl na krvavečega človeka in dejal: Boli! In dvignil je skrinj in pokrov, vzel iz nje škatlo in rekel: "Dajte njemu!" Nato pa jt smeje se ves srečen stekel k tujcu in ga objel, kot bi nam bil drag znanec. Mi pa smo ga namazali, in mu obvezali rane in tujec je naslednji dan žt skoro docela ozdravljen odšel od nas." Tu je prenehala Marija, o-trokova mati, in zamišljeno jt zrla predse, ker ni pozabila v svojem srcu niti trenutka tistega večera. Nato se je spet obrnila k Elizabeti in tiho še dodala : "Tista pot od ostružkov do skrinje je bila njegova prva pot in tista beseda, da "boli,' je bila njegova prva beseda. In trpeči, krvaveči človek je bil prvi tujec, ki ga je objel in pobožal." In ko je Marija to razlagala v žalostni sreči svojega materinskega srca, se je speči otrok nasmehnil in zjasnil se mu je obraz kot tistemu, kdor ima sladke sanje. Stara novoletna pesem Danes po vseTT krajih zemlje nekaj nov'ga se godi: sivi starček slovo jemlje, — mlado dete se rodi. Sivi starček, staro leto v jamo večnosti beži; mlado leto, — novo leto pa med nami oživi. Ko po svetu pogledujem, Oj, kak srce me boli — Tolko bratov povprašujem, katerih videti več ni! — S starim letom so zaspali in so v dolgo večnost šli, pot nam ono pokazali, kamor poj demo tud' mi. Kakor rožica v cvetu tako človek, ti cvetiš;. včasih se v najlepšem cvetu — kakor roža posušiš! Gornjo pesem se je ob tem času že pred več leti pelo v Do-bovi ob Savi, na Štajerskem, nedaleč od hrvatske meje; zložil jo je ondotni organist Škof- lek. Pošiljam jo našemu Glasilu za objavo, da se ne pozabi in bo gotovo obujala spomine v Ameriki živečim rojakom iz dobo vske fare. Žejim vsemu članstvu naše Jednote srečno novo leto! Frank Horzen, 1524 Main Ave. Sheboygan, Wis. B. Gorenko: Pred tolažnico žalostnih Pod gorico v drobni koči vsak večer se čuje vzdih — stara majka moli k Tolažnici žalostnih. Kaj tako toguje majka, kaj, da njen je dom ves tih, česa tako prosi starka Tolažnico žalostnih Sin ji njen živi v tujini sredi zlobnega sveta in morda že njenih naukov, ah že nič več ne pozna! In morda se več ne spomni na dobroti j i vo Gospo, ki kot dete jo častil je v drobni koči pod goro. Zanj zaupno mati moli, ko večer že dremlje tih, s stene milostno jo gleda Tolažnica žalostnih. Nekaj besed o mednarodnih posojilih Napisal za ONA Donald Bell Večina ljudi je prepričana, ia mora najbogatejši narod cisto avtomatično postati tudi v-eliki bankir vseh drugih naro- i bankirja. ti enega samega primera, da bi bil gospodarski pritisk politično uspešen. Ves svet ni mogel preprečiti Mussolinijeve avanture v Abesiniji, kljub temu, da so bile takratne sankcije proti Italiji, v katerih je bil vključen tudi embargo na petrolej, mnogo bolj občuten kot vse, kar bi utegnili doseči s svojim nastopim proti Angliji, ki je gospodarsko neizmerno močnejša od Mussolinijeve Italije. Za časa, ruske revolucije je bila sovjetska Rusija skoro popolnoma odrezana od vsega o-stalega sveta. Prosila je za posojila, a jih ni dobila. Toda tudi takrat gospodarski pritisk— proti deželi, katere gospodarstvo je bilo izredno slabotno— ni usple. da prepreči popolno socializacijo Rusije. Ravno nasprotno — priznati je treba, da je pritisk odzu-naj celo pospešil in ojačil radikalno smer ruske revolucije. Kupčevali so z zunanjim svetom na podlagi izmenjave blaga in polagoma čisto zadovoljivo organizirali svoje gospodarstvo. Ravno tako so ravnali pozneje nacisti, ki so kopirali sovjetske metode, in tudi organizirali svojo industrijo brez neposredne zunanje podpore. Sprijazniti se moramo z dejstvom, da se je večina evropskih dežel obrnila na levo in išče i rešitve v zmerni socializaciji svojega gospodarstva. Seveda, nikdo nam ne more prepovedati tega, da bi odklonili sodelovanje s temi deželami — le to je, da bomo v tem slučaju izgubili posel mednarodnega Ako odklonimo po- dov. Roko v roki s tem je dej- sojilo, bomo prisilili socialistično, tako cenijo taki ljudje. no usmerjene dežele, da orga-da bo bogati narod v stanju,, nizirajo samo med seboj last-da predpisuje onim, ki^so bolj ne kreditne sisteme brez ame-revni, njihovo gospodarsko po- riškega sodelovanja, litiko. Cemu naj torej posoja-; Da izrazim to z drugimi be-mo socialističnim državam de- < sedami, prisilili jih bomo, da nar, s katerim bodovfinancirale 1 postanejo še bolj socialistične. svojo gospodarsko revolucijo? Odgovor na to vprašanje, ki se posebno često ponavlja in postavlja glede sedanjih razprav z britansko vlado giede posbjila 4 milijard dolarjev, je Obenem pa bomo do skrajne točke omejili naš izvoz v to deželo. S tem bo postala depresija v teku par let skoro neizogibna. Gospodarski strokovnjaki so si edini v tem. da naš sedanji si- Sedanji generalni vikar v Ljubljani Čitali smo, da je bil za generalnega vikarja v Ljubljani i-menovan ali postavljen kanonik Anton Vouk, to je najmlajši kanonik ljubljanske škofije, star šele okrog 45 let. Generalni vikar Vouk je bil rojen v Vrbi, fara Breznica, Gorenjsko, v ravno tisti hiši kakor naš pokojni pesniški prvak — France Prešeren in znani še živeči pisatelj župnik Franc Finžgar. Prav pred drugo svetovno vojno je prevzel mesto tudi a-meriškim Slovencem dobro znanega Msgr. dr. Mihaela Opeke za stolnega pridigarja, ker je izvrsten govornik. S pisateljem Franc Finžgarjem sta o-ba istega mišljenja. Važno je tudi dejstvo, da je ljubljanski generalni vikar Anton Vouk bratranec našega znanega she-boyganskega župnika Rev. Ja-mfes Cerneta. Kanonik Vouk nadomestuje v svojem uradu škofa Rožmana, ki se nahaja nekje v begunstvu. KURJA OČESA na žalost ta, da tega gospodar-i stem ne bi mogel brez večjih skega vpliva nimamo. Osnov- j sprememlb poskrbeti za kon-na zmota je ta, da ni res, kar zum vsega tega, kar proizvaja-p red postavi jamo, namreč, da jo našo gromno industrijo, bodo Angleži porabili naše do- j Ako bi se hoteli podati na po-larje za svrho kritja svojih do-; ta gospodarske izolacije, bi mo-mačih potreb. Ves ta denar boirali skrbeti za to, da odpremo šel prav do zadnjega centa v druge izhode za našo velikan- p.akup ameriškega eksportnega blaga. Posojilo, katero namerava- sko produkcijo. Ako nočemo socializacije, nam ostane le izhod ameriškega imperijalizma. Za-mo dati Angliji, bo torej le fi- j varovati bi si morali kolonijal- nanciranje naše izvozne trgovi ne. Ako pa je ne bomo financirali, je prosto ne bomo imeli. Vsak ameriški podjetnik pozna razliko med prodajo proti plačilu v gotovini in prodajo na podlagi kreditnega sistema. Isto pa velja tudi za mednarodno trgovino. Pokazali bi le pomanjkanje realizma, ako bi mislili, da bomo mogli narekovati veliki sili kot je Britanija njeno domačo gospodarsko, politiko s tem ,da ji zagrezimo, da bomo svirali njeno trgovino z našo dežela. V moderni zgodovini ni najti ni- na tržišča. Mogočni smo dovolj tudi zato. Toda prepričan sem, da ameriški narod tega izhoda noče — a vzgled britanskega imperija nam pove, da je tudi to le začasen izhod. Posojila, katera utegnemo ugoditi Angliji, Franciji ali Rusiji, torej ne bodo krepila socialističnega razvoja v Evropi, ki bo šel svojo pot ne glede na to, kaj storimo. Ta posojila bodo le skrbela za polno za j poslitev v tej deželi in prinesla drugim narodom izboljšanje njihovega nja. vsakdanjega življe- Štatistike pravijo, da ima 40 odstotkov ljudi kurja očesa. Kako je to? Kako morajo kurja očesa nastati? Na vseh delih kože, ki so dostikrat pod pritiskom, začne zaradi prevelikega dotoka krvi, staničje hitreje rasti. Tako, dobimo nekakšen žulj, ki je prav za prav le odebelela koža. Ta žulj je lahko majhen ali pa velik, tako da spodnji mehkejši del kože zamre. Tedaj govorimo o kurjem očesu, ki se najpogosteje pokaže v sklepih nožnih prstov in na peti, dostikrat pa tudi na prstih roke (pri ljudeh, ki dosti pišejo) in na komolcih. Če je nastanek kurjega očesa brez komplikacij, ga v vroči vodi omehčamo in potem izre-žemo. Pri tem pa moramo paziti na skrajno čistost ker so primeri zastrupljenja krvi pri takem poslu kaj pogosti. Če se pa kurja očesa gnoje, je treba stopiti k zdravniku, da prepreči takšno zastrupljenje Najvažnejše je kakor pri vseh boleznih tudi tu, da to nadlogo preprečimo, preden jo. dobimo. Preprečimo pa jo, če nosimo udobne, spredaj dovolj široke čevlje s primerno peto, da imajo prsti na nogah dovolj prostora in da nič ne pritiska nanje. Peta ne sme biti previsoka, da ne drsi noga naprej. Ce je potrebno, denimo v čevlje tudi prave vložke. -o- MRAVLJE ROP A RICE Med najhujše roparice štejemo mravlje velikanke v Afriki. Marširajo v dolgih ozkih stezah, po več milj daleč. Po dvanajst ur marširajo mimo tebe. Vse, kar je živega, napadejo in požrejo, celo levi in sloni se jih ne morejo ubraniti. Domačini se skušajo rešiti v bližnje reke in v jezera, pa ne vselej z uspehom. Končno le svobodni. — Veselje in zadwoljstvo je brati na obrazih angleških hi avstralskih vojnih ujetnikov, ko so bili osvobojeni iz japonskega vojnega ujetništva na Formosi. Veliko nasprotje pa je videti na obrazih japonskih stražnikov, ki se kaj kislo drže. Ti ujetniki so bili v tem taborišču nad tri leta in pol. 1 I L S. L w JEDNOTA 1 IlUftMl. M U. GLAVNI URAD: N1-J8I M. CHICAGO BT, JOLST. ILL. Telefon ? «l»Tnem uradu: JoUet MU; staaanmja gUrnega ujnlfca MM. Od ustanovitve 31. oktobra 1945, znaša skupna izplačana podpora $9,820,682. . Solventnoet 13941% * OLAJM1 ODBORNIKI Olatnl jredeedaik: JOHN OKUf. 117 Bu* "O- BL. Pueblo, Colo. Prvi niftiMtnfcia: JOHN ZKPRAN. m W. isth 8t.. Chicago. ni. Dragi pofendMCtalk: MATH PAVLAKOVIOH. 471AJH*tfleld St. Pittsburgh. Pa. Tretji portprwl—ilnlt: JOSEPH LEKSAN, ISO—22nd BL. n. W„ Barberton. O. Četrti podpredsednik: um CERKOVNIK, p. o. Bok 187. By. Mlnn Petapofere&Mtatoa: JOHANA MOHAR. 1188 Dillingham A ve, Sheboygan. Wis. Šesti podpredsednik: OBOROK PAVLAKOVIOH. 4B7S Pearl St, Denver 18. Oolo Glavni tajnik: JOSIP ZALAR. S61 N. Ohlcego 81. Joliet. ni. Pomoto* tajnik: LOUIS ŽKLKZNIKAR. »1 n. Chicago St, Joliet. ni. Glave« blagajnik: MATT P. SLANA. 881 n. Chicago St. Joliet. m. Duhovni vodja: RMV. MATH BUTALA 418 n. Chicago St, JoUet. hl Vrhovni niravnft; DR JOS. URSIOH. 1801 W. Cermak Rd.. Chicago A IU NADZORNI ODBOR PiedMftrik: GBORQ1 J. HUDIČA 618 Adama Ave« Bveleth. Mlnn. Prva aadaornlca: MART B POLUTNIK. 1T11 B Nth St, Laram. O. Dragi aaftnraflc: PRANK LOKAR. 1818 Hawthorne St, Plttoburgh. Pa. Tretji aafeomlk: JOHN PBZDIRTZ. 14804 Pepper Ave, Cleveland. O. Četrta oadaondaa: MART BOOHBVAR. 81341 Mller Ave, Cleveland. O. FINANČNI ODBOR Predsednik: JOHN OZRM. 817 Baat "C" st. Pueblo. Cola Tajnik: JOSIP ZALAR. 351 N. Chicago Bt, JoUet. IU. Prvi odbornik: PRANK J. GOSPODARIC 100 Rubv St, JoUet. IU. DrugI odbornik: MARTIN SHUKLB 811 Avenue "A." Eveleth Mlnn. Tretji odbornik: RUDOLPH G. RUDMAN, 400 Burlington Rd, WUkinsburg. Pa Četrti odbornik: GEORGE J. BRINCE. 512 Adams Ave.. Eveleth. Mlnn. POROTNI ODBOR Predsednik: JOHN DBCHMAN, 1103 Jancey St, Pittsburgh, Pa. Prva porotnica: MARY KOSMERL, 117—5th St, S. W, Chisholm, Mlnn. Drugi porotnik: JOSEPH RUSS, 1101 E. 8th St, Pueblo, Colo. Tretji porotnik: JOHN OBLAK, 215 W. Walker St, Milwaukee, Wis. četrti porotnik: JOHN TERSELICH. 1847 W. Cermak Rd, Chicago. 111. Peti porotnik: JOHN BEVEC, Alexander Ave, 8trabane, Pa. Sesti porotnik: LUKA MATANICH. 2524 E. 109th St, South Chicago, ni. urednik in UPRAVNIK GLASILA ivan zupan. 8117 St Clair Ave, Cleveland, O VODJA ATLETIKE JOSEPH ZORC. 1048 Wadawarth Ave, North Chicago, m. NAČELNICA MLADINSKE IN ŽENSKE AKTIVNOSTI JEAN M TEZAK, 457 Indiana St, JoUet IU. Vsa pisma ln denarne zadeve, tikajoče se Jednote, naj «e po&JJajo n» glavnega tajnika JOSIPA ZALARJA, 351 N. Chicago 8t„ JoUet. IU.: dopise društvene vesti, rama naznanila, oglase ln naročnino pa na OLASILO K. S. K JEDNOTR 8117 St. Clair Ave, Cleveland 3, Ohio. IZ GLAVNEGA URADA K. S. K. JEDNOTE LETNO ZBOROVANJE GLAVNEGA ODBORA Službeno se naznanja, da se bo pričelo letno zborovanje glavnega odbora v pondeljek, dne 28. januarja 1946, ob devetih dopoldne. Zborovanje se bo vršilo v prostorih glavnega urada K. S. K. Jednote, 351-353 N. ChicagOs Street, Joliet, 111. Temeljem pravil se imajo letnega zborovanja udeležiti vsi člani glavnega odbroa. Zborovanje se bo vršilo po naslednjem redu: DNE 28. JANUARJA pričetek revizije knjig in računov. Tega zborovanja se udeleže nadzorniki in gl. predsednik. DNE 30. JANUARJA se bo vršila seja finančnega odbo-ra. Te seje se imajo udeležiti člani finančnega odbora. DNE 31. JANUARJA pričetek seje čelokupnega odbora Te seje se imajo udeležiti vsi glavni uradniki in uradnice. Društva, ki želijo glavnemu odboru predložiti kako zadevo \ razmotrivanje in rešitev, so prošena, da pošljejo tozadevne stvar na glavni urad najkasneje do 24. januarja 1946. Za glavni urad' K. S. K.Jednote: JOSIP ZALAR, glavni tajnik. —-o- PREMEM BE V ČL ANSTVU ZA MESEC NOVEMBER 1945 ODRASLI ODDELEK NOVI ČLANI IN ČLANICE št. dr. in kraj 1 Chicago, 111. — CC-45701 Anna Zupancich, CC-47502 Joseph Zupan-cich. 7 Pueblo, Colo— GG-47473 Andrew Perko, FF-28286 Richard Hribar, FF-47461 John Shustar. 23, Bridgeport, O. — HH-47444 Richard Hochevar, HH-47445 Joseph Per h ay. 25, Cleveland, O. — CC-47409 Edward Rozman. 29, Joliet. III. — H H-47446 Rose Bajt, GG-47480 Arnold Hibler, GG-47474 William Ivec, CC-47410 William Potochnik, CC-47477 Zora Gasparic, CC-47411 John Pekol, CC-47476 John Trippon. 30, Calumet, Mich. — CC-47412 Ralph Gasperich. 40, Hibbing, Minn. — FF-4/462 Frances Nosan. 43, Anaconda, Mont. — CC-4/413 William Matesich. 52, Indianapolis, Ind. — HH-4744/ Emil Gerbick. 55, Crested Butte, Colo. — HH-47448 Lillian Chesnick, HH-47449 Hermina Slobodnik, HH-47484 Kenneth Saya. (51, Youngstown, O. — CC-4/414 Mary Asperger. 65 Milwaukee, Wis. — FI-4/463 J..ck Musich, FF-47464 Ludwig KrosL 69, Great Falls, Mont. — CC-4/41o Marjorie Trunkle. 72, Ely, Minn. — HH-474cO Julia Fink. 78, Chicago, 111. — CC-4/416 Martha Jasbec. 81, Pittsburgh, Pa. -r CC-47489. Margaret Veselic, FF-47465 Mary Kle-mens CC-47417 John Barkovich. 101, Lorain, O. — CC-47418 Adolph Starec 104," Pueblo, Colo. — CC-47419 Dolores Mihelich, CC-47420 Jennie Pelc. 109, W. Aliquippa, Pa. — CC-474/9 Andrew Rupnik. 110, Barberton. O. — HH-4/4ol Al-fonses Casserman. 111, Barberton, O. — HH-4/4o2 Mary Skerl. „ 136. Willard, Wis. — CC-4/421 Julius Klapatauskas. 139, La Salle, 111. — GG-4/4/o Theresa Woodshank, 146 Cleveland, O. — HH-4/4>4 Mary Zrimsek, HH-47453 Anthony Poza-relli, Jr.. CC-47422 Ruth Nose 148, Bridgeport, Conn. — CC-4/4^3 Martin Bojnec. jhaoi 152, So. Chicago, 111. — CC-4742-» Madeline Matanic, CC-47425 Mar.ann Pocernich. . . __ 153, Strabane, Pa. — FF-4/460 Elizabeth Kosak. ČLANI IN ČLANICE Z DVEMA , CERTIFIKATOMA 2, Joliet, 111. — CC-47406 Anthony Buchar. 63, Cleveland, O. — HH-47407 Edward Planinsek, HH-47408 Laddy Turk. 93, Chisholm, Minn. — CC-47403-A Raymond Okoren. 105, New York, N. Y. — FF-42675-A Mary Schuser. 210, Universal, Pa. — FF-47282-A Phillip Podobnik. ZNI2ALI ZAVAROVALNINO 78, Chicago, 111. — FF-47490 Mary Muha, FF-47481 Elsie Muha. 113, Denver, Colo. — CC-47483 Betty Nothhfaft. 153, Strabane, Pa. — FF-47482 Fred Floryancic. ZNIŽALA ZAVAROVALNINO 15, Cleveland, O. — CC-47239 Dolores Cercek. PRESTOPILI Od dr. št. 92, Pittsburgh, Pa. k dr. št. 163, Pittsburgh, Pa. — 10412 Katherine Klemencic. Od dr. št. 145, Beaver Falls, Pa. k dr. št. 242, W. Bridgewater, Pa. — C-3094 Dorothy Ross. Od dr. št. 190, Denver, Colo, k dr. št. 113, Denver, Colo. — 14672 Jennie Pluth, D D-44807 Joan Plutt, BB-21034 Lillian Plutt. Od dr, št. 208, Butte, Mont, k dr. št. 235, Portland, Ore. — FF-45319 Law-renve Stark, HH-46766 Bernice Stark, DD-41597 Edna Stark. SUSPENDIRANI , 1, Chicago, 111. — CC-42120 Frances Bogolin, CC-44085 Vernon Gyura. CC-44157 Joseph Guenthner. 50, Pittsburgh, Pa. — DD-43131 Rose Kasunich. 55, Crested Butte, Colo. — D-3788 Ludwig Somrak. 65, Milwaukee, Wis. — DD-44714 Matilda Gorsin, DD-41829 Joseph Gersin. F8. Chicago, 111. — 33433 Angeline Valetich. 120, Forest City, Pa. — 33802 Lena Sredenschek, D-5710 Mary Amatucci. 123, Bridgeport, O. — HH-46871 )aniel Husvar. 78, Chicago, 111. — AA-40380 Pa- rol Ann Fetcko. Pa. — D-210 Katherine 111. CC-44003 Frank Laurich, FF-47467 Turilla Laurich. I 156, Chisholm, Minn. — CC-4737C Josephine Fontana, CC-47426 Goldie Okoren. 162, Cleveland, O. — FF-47468 Esther Zobec, CC-47427 Marie Turek. 163, Pittsburgh, Pa. — CC-4742* Helen Sestric, CC-47429 Nick Novo sel, HH-47455 Michael Dudas, CC 47430 Joseph Petruch. 164, Eveleth, Minn. — HH-4745P Regina Udovich. 165, West All is. Wis. — CC-47431 Harold Brenner, CC-47432 Carl Koz-leuchar, CC-47433 Theresa Horvath. 169, Cleveland, O. — CC-47434 Vida Kozel, CC-47435 Robert Novak CC-47436 Raymond Stopar, CC-47478 Geraldine Nachtigal. 173, Willard, Wis. — HH-47457 Frances Grivetz, CC-47437 Helen Rif-fel. 175, Summit, 111. — CC-47438 Angeline Wihtelich. 181, Steelton, Pa. — HH-47458 Agnes McQuaid. 183, Ambridge, Pa. — FF-47469 Ir-ma Grosdeck, FF-47470 Alberta Vlasic. 187, Johnstown, Pa. — FF-47471 Francis Mikesic, CC-47439 William F ; Krajec. * 191, Cleveland, O. — CC-47440 Ma-I ry Virant. i 193. Cleveland, O. — CC-47488 Ate i rie Grdina. 2CS, So. Chicago, 111. — HH-4745S I Raymond Simonovich. 207, Maple Heights, O. — CC-47441 ; Joseph Pecjak. 1 216, McKees Rocks, Pa. — CC-47442 I Charles Obranovich. | 217, Salida, Colo. — HH-47460 Wil-• liam Tancik. 224, Cleveland, O. — CC-47443 Mary Kavas. 243 Barberton, O. — HH-47486 Frances Gradisher, HH-47487 Frances Svete. 246, Etna, Pa. — HH-47485 Rose Grubich. 250, Girard, O. — FF-47472 Edith Gorenc. ZOPET SPREJETI 41, Pittsburgh, Pa. — C-1539 Frank Widina. 153, Canonsburg, Pa. — HH-4o901 Fabijan Pugar. FF-45864 Alice Pugar. FF-45865 Anna Pugar. 160, Kansas City. Kan. — DD-15 Louise Stipancich. 162, Cleveland, O. — 8871 Alice Dahlman, 8968 Josephine Perpar. 181. Steelton, Pa. — CC-47224 Ma-rv Malesic. 188, Homer City, Pa. — DD-42895 Mary Nastase, H H-46582 Anthony Na-stase. 207, Maple Heights, O. — D-47009 128, Etna, Jrofozich. 152, So. Chicago, Nick Materoh.. 162, Cleveland, O. — DD-43222 An-onia Jesenovec, CC-45843 Frances £chkart, D-4710 Frances Jasko, C-?487 Albina Godec, C-2870 Helen Vuk, 16288 Anna Salomon. 35410 Mary Pa-•iorek, 14032 Anna Mocilnikar, 13224 Matilda Korb, 34925 Mary Pirnat, 8032 Vlary Modic, 15653 Jennie Paik, 8034 imuui niaiec .........9S ; .. ,, , , • 207 22054 Joseph Pecjak ....................5.36 | MaC-Mahon lia begu, VSa VOJ - 216 19935 Charles j ska uničena. . . Osupla sva s > 217 28238 Willi^m^Tancik 2.19 j pogledala. Ko je pomislila 243 21928 Frances M. Svete ............3.76 ; na očeta, je bila vsa obupana. 246 30969 Rosemarie Grubich 250 27499 Edith Gorenc ......... "Kajpada, doktor, velika novica! Obleganje Berlina se je pričelo!" "Zabodla je iglo in spregovorila čisto ravnodušno in mirno. Kako naj bi bil siromak kaj sumil? Topov1 z utrdb ne more slišati. Nesrečnega in razburjenega Pariza ni mogel vi-, deti. Iz postelje je lahko opazoval konec Slavoloka, po sobi okoli njega pa je bila kakor nalašč sama stara šara izza prvega Cesarstva, ki ga je potrjevala v prevarah. Od tega dneva naprej so bile najine vojaške operacije zelo poenostavljene. Berlin bo zavzet, le še malo potrpljenja bo treba. "Med tem časom je obleganje napredovalo, toda žal ne Bila je doba hudega mraza, obstreljevanja, bolezni, lakote. A midva sva toliko skrbela, se trudila in kazala toliko ljubezni do starca, da se mu ni vedrina niti za hip skalila. Do konca sem mil lahko dobival belega kruha in svežega mesa. Bilo ga je naravno samo zanj in nič giniji- Jaz sem pa drhtel, ko sem mi-j vejšega si ne morete misliti ka. $200.54 JOSIP ZALAR, gl. tajnik. ALPHONSE DAUDET: OBLEGANJE slil na starca. Prav gotovo n ' prenese tega novega udarca. . Kaj nama je bilo storiti? . . . . Naj mu pustiva veselje prevare, ki so ga oživele! Potem jo bilo treba lagati . . kor so bili dedovi obedi, iak< nedolžnem samogoltni. po "Ko se mu je bližalo okrevanje, je postajala naloga pri bolniku iz dneva v dan težja. Otrplost vseh njegovih čutov in udov, ki nam je dotlej toiiko --I "Prav, bom pa lagala," jo Z doktorjem V. sva stopala vzkliknila junaška deklica, si po • -široki cesti na Elizejskih | hitro otrla solze in se vsa vese-1 l^agala, je ponehavala. Dva-ooljanah in spraševala z grana. }a vrnila v dedovo sobo. krat ah tnkrat 'e že skočil ob lami preluknjano zidovje, s ^^ se je trde naloge. Pr- ^rahotnem streljanju izvsen kartečami vdrte hodnike po j ve jni je še ^o. Starček je imei1 inl>"' zgodovini obleganega Pariza, j siab0 glavo in ga je lahko va-Malo preden sva dospela do|raia kakor otroka. Ai ko s? mu je vračalo zdravje, so se mu j jasnile tudi misli. Morala mu je sproti poročati o gibanju vojska in mu sestavljati voja- Zvezdnega trga, se je doktor ustavil, mi pokazal eno tistih velikih, tako sijajno okoli Slavoloka razvrščenih vogelnih hiš ter mi rekel: "Ali vidite tista štiri zapita vredno, ko je človek gledal te-okna tam zgoraj na balkonu? j ga lepega otroka, sklonjenega Prve mesece avgusta, tiste stra noč in dan nad zemljevidom šile mesece avgusta lanskega le-' Nemčije, kako je zabadal vanj ta, tako težkega na viharjih in zastavice in se trudil, kako bi si nesrečah, so* me poKlicali tja gori zaradi mrtvouda, in sicer | n k polkovniku Jouveu, kirazirju tik. Za vse to me je deklica prvega cesarstva, še vsemu ne- j spraševala sveta ,in pomagal umnemu na slavo in rodoljubje i sem ji, kolikor sem mogel; toki se je bil ob začetku vojne da pri tem namišljenem vdoru preselil na Elizejske poljane, v francoskih čet je nama služil stanovanje z balkonom. . . Uge- zlasti ded. Premagal je bil nite, zakaj? Da bi gledal zmagoslavno vrnitev naših čet. . . Sirota stara! Francoski poraz 1. avgusta 1870 mu je prišel kakor strela iz jasnega. Ko je in vlekel ko lovski pes na uho; morala sva si izmisliti še zadnjo našo zmago pred I Berlinom in njej na čast salve j pri Invalidskem domu. Neki drugi dan, ko sva mu bila pori-I nila posteljo k oknu, je zelo debro videl narodno milico, ki ške objave. Bilo je usmiljenja .. . , . se je zbirala spodaj na cesti. I "Kaj pa te čete?" je vprašal i siromak in zamomljal: "Uh, kako slabo se drže, sla- j bo se drže!" zamislil ves slavnostni pohod: "Drugega ni bilo, ali vedela Berlin, na Bavarsko, na Bal-|sva' morava biti odslej zelo previdna. Po nesreči pa sva bila premalo. Ko sem se neki večer prikazal, je planil otrok ves zbegan k meni: "Jutri vkorakajo Prusi!" je vzkliknila. "Je bila mar dedova soba od-prt.a? Resnica je. ko sem se Nemčijo tolikokrat pod prvim cesarstvom! Vedel je vse poraze vnaprej! "Glejta sedaj, kar.i jo udarijo. . . Glejta, kaj na- kasneje domislil, kako je imel meravajo za tem. . . in njego- j nenavadno lice. Mjdva sva seve. prečital pod poročilom poraza j va predvidevanja so se vedno i da govorila o Prusih, starček Napoleonovo ime, ga je zadela ! uresničila; bil je seveda moč-! pa je mislil na Fnuicoze, na kap. I no ponosen. J njih slavnostno vkorakanje, ki Dobil sem nekdanjega kira- j "A žal smo lahka še tako zavze- ga .je tako dolgo pričakoval, v zirja čisto zleknjenega na sob- mali mesta, dobivali bitke, ni- Berlin, ni preprogi. Krvavel je na ne- koli nismo zanj dovolj hiteli, gibnem obrazu, kakor bi jo bi! Starec je bil nenasiten! Vsak dobil z betom po glavi. Stoje J dan, ko sem prišel, sem izvedel bi bil moral biti zelo velik, le- nov uspeh orožja. žeč je bil ogromen. Lepe pote- "Doktor, Mainz smo vzeli," j ze, divni zobje, lepo počesani j mi je zaklicala deklica, ko je beli lasje; osemdesetlefanik, ki bi mu jih človek prisodil šestdeset. Poleg njega je klečala vnukinja vsa v solzah. Bila mu i zavpil nasproti: je podobna. Ko sem ju gledal enega poleg drugega, sta se mi zdela kakor dve lepi grški medalji, obe enako kovani, samo tla je bila ena starinska, na robovih že nekoliko zabrisana, druga pa blesteča in čista, v vsem sijaju in v mehkobi nove ga kova. "Bolest tega otroka me je ga. nila. Bila je to hčerka in vnukinja vojaka ter je imela očeta v glavnem stanu Mac-Mahona, PREMEMBE NAČRTA ZAVAROVALNINE . . ..... , iii 153 Strabane, Pa. - BB-36499 Ca- m obličje tega pred njo zlek- "Ubogi oče Jouve! Brez dvoma -^i je domišljal, da mu hočejo zabraniti gledanje mimohoda naših čet, ker se boje, da i se ne razburil. Zato ni go-voril z nikomer o tem. toda stopila s srce trgajočim nasme- (!rugi tlan< ko s0 pruski bataljo- hom predme, in že sem začul; ni boje5e grenili po dolgi poti, skozi vrata vesel glas, ki nn jejki vodi proti Tujierijam, se je okno tam zgoraj tiho odprlo in "Zdaj pa gre! Zdaj pa j . . . j prikazai se je na balkonu pol-Cez teden dni vkorakamo v, kovnik s šlemom in dolgo sab-Berlin." jj0> v vseb SVojih zmagoslavnih "V resnici pa so bili v tistem j starih capah nekdanjega kira-trenutku Prusi samo še teden ^^ i zirji . Še sprašujem, kakšna dni od Pariza. Najprej sva se:giina volja in kakšen življenj-izpraševala, ali bi ne bilo bolje, j e mu je pošastno majal križ močjo domače reakcije, ki je in je odskakoval ob težkih, i tlačila ljudstvo. Sedaj pa, ko trudnih korakih; zakaj ilov-'so balkanska ljudstva odločno nafca zemlja se je oprijemala vzela oblast v svoje roke, ter čevljev z žilavimi rokami in jih ter pokazala, da jo mislijo tudi je hotela zadržati. Tako se je j držati, je reakcija složna v zamoril begunec z dvema sovraž- htevi, da se vzpostavi stari red, nikoma: z neprijazno potjo in neglede ako se pri tem prezira s slabostjo starcsti. Skrici suk- j vse principe demokracije, nje so plehetali in frfotali oko-, Vlada ljudstva na Balkanu li njega jcakor slabotne, žalost-j pa pomeni mir v svetu, da, ženo povešene peruti ranjene pti- lo krepko oporišče svetovnega ce, ki se izkuša rešiti z napo-! miru. To vprašanje, da li bodo rom zadnjih sil. | mogli balkanski naredi udej- "Stojte, stric! Dajte križ na- zaj stviti principe za katere so se borili vsi miroljubni narodi sveta, ali pa bodo zopet, prišle ra oblast diskreditirane klike in eksponenti nasprotnih interesov, zavzema danes medna- "Ne!" — je kriknil starec. — "Ce ga ne nosim jaz, naj ga ne nosi tudi nihče drug." Z enim skokem je planil k ograji, ki je varovala cesto pri rodni značaj. Dogodki zad'-prepadu. Visoko je dvignil j zadnjih mesecev kažejo baš to; križ, ga zavihtel z vso močjo in ! smo mi vedno naglašali: ga treščil v prepad. In z vsem; da je mir le eden in edinstven telesom in z vso težo se je na-!^ ves svet. Radi tega morajo slonil cA) ograjo, da ne bi sila j biti^H^i sile, ki se bore za o->ilnega zamaha potegnila še hranitev miru, tesno povezane potrkal ob tlak, ko ga je izno-'njega v glebino. ji" močne, da bo tako čuti njih va prijel in objel. j Že je stal Miha za njim. Iz- glas povsodi, kjerkoli bi se zna- "Zdajle bi bila najlepša pri-'tegnil je roke, da bi prijel križ,! -a pojaviti grožnja proti miru. ložnost. A treba bo previdno !zabranil zločin. A v istem hi- Sovražniki svobodnih lj ud-in naglo. Miha lahko vsak hipjpu je zahreščalo, zabobnelo —istev, ti neprijatelji miru, spet pride — čuj, že zapira omaro. — Ne, moj Gospod Jezus, ne zapustim te, ko sem te nosil vse življenje!" Se preden se je prav zavedel, je stal, držeč križ v rokah, močno, z obema rokama. Kakor v bolestnih sanjah, kakor v tresoči vročici je hitel z njim po cerkvi doli proti du-rim. Plamen sveče na obhajilni mizi je zadrhtel, plašno vzplamtel, kakor da se je začudil in prestrašil, da je upal starec pred svetlim njegovim očesom izvršil, da je drzen rop. Rdeča luč v božjem grobu je poltiho zaprasiketala, kakor bi žalujoče zavzdihnila, ko je hitet ropar z Bogom mimo božjega groba. Nežni beli pajčolan, ki je ovijal monštranco na o-venčanem tronu, je nalahko vztrepetal in zaplapolal, kakor Neic York, N. Y. — Že več bi hotel Zveliča r stopiti iz nje, mesecev, prav za prav že od kratek, prestrašen krik je bo-; pričenjajo s svojim peklen-lestno jeknil v hladno noč. ~"]>kim delom proti balkanskim Miha je odskočil, kakor da je'prodom. Sedaj se poslužuje- zagledal pred sabo živo smrt. Vlažna. vsa premočena prst pod » grajo je namreč popustita. se odluščila s skalovja in se zakotalila z ograjo in s starcem vred če^t čeri in grebene v zevajoči prepad. Cez hip je treščilo v globo-čini z zamolklim jekom v šumeče valove. Miha si je zakril oči z obe- jo sredstva, da bi prikazali svetu lažnjivo sliko položaja v balkanskih deželah, ter tako u-stvarili prepad med balkanskimi ljudstvi in ostalimi miroljubnimi narodi sveta. Naša dolžnost je, da se proti temu nesramnemu delovanju borimo z onim orožjem, ki jc prineslo zmago nad razbojniškim fašizmom — sobratom med narod. Gradivo je tudi podano v tako okrajšani, a vendar izredno informativni obliki, da lahko služi kot vir podatkov in dejstva vsakemu našemu aktivistu v njegovem delovanju v korist demokracije in pravičnega miru. Opozarjamo tudi, da vsi ti članki, izvzemši Adamičevega, prihajajo izpod peres avtorjev, ki niso južno-slovanskega porekla. Nekateri so celo povzeti iz tako konservativnih publikacij kot je londonski "Ekonomist." Celo ta revija ni mogla mimo krivice, ki se godi Jugoslaviji z ozirom nudenja zavezniške pomoči. Tekoča številka "Bulletina" ZOJSA je tako važna iz vidika podatkov o današnjih problemih miru, da bi jo moral nositi s seboj slednji naš človek, ter jo tudi ponovno prečitati. Moral pa bi tudi pričeta razpravljati o zadevah opisanih v "Bulletinu" v krogu svojih prijateljev. kot tudi med svojimi ameriškimi, prijatelji in znanci, da se tako pomaga širiti resnico in pobijati laži med nami, med Amerikanci in med drugimi narodnostmi. Ker interesi ameriškega ljudstva zahtevajo, da se ohrani mir. je spričo tega potrebno, cia ameriški svet izve in spozna resnico, da so balkanski narodi branitelji miru, istega miru za katerega se bori ameriški svet. Usoda, balkanskih narodov je tesno povezana z usodo ameriškega ljudstva. Ako bi reakciji uspelo, da zaneti vojni požar na Balkanu, bodo morali ameriški sinovi in hčere ponovno v krvavo morijo v Evropo. Tekoča številka "Bulletina" nam prihaja v reke baš ob zaključku leta, ki je bilo polno pkulnega dela, na katerega je slednji naš človek lahko ponosen in na katerega z zanosom lahko pokažejo naše organizacije. Ljudje na čelu odbora ZOJSA zaslužijo priznanje in pohvalo, ker so zmogli vse to delo navzlic omenjenim dohodkom in sredstvom. Naše bodoče delo bo moralo biti še bolj omenjeno, ako ne bodo naši ljudje in naše organizacije delovale na tem, da se Združenemu odboru omogoči večja sredstva za njegovo delovanje. Ve-detim moramo, da Odbor razpolaga le z onimi sredstvi, ki jih dobi od naroda. Strniti moramo torej vse svoje sile in nadaljevati z našim delom do končne zmage. Ker smo širili in branili resnico, smo zmagali v vojni. Resnica je orožje s katerim bomo zmagali tudi v miru. A. /. -o- Koliko pojedo razne živali Količino zavžite hrane moremo pri živalih določiti le približno, zlasti kar se tiče nedo-mačih živali. Kljub temu pa so dognali, da največ pojedo manjše živali in ne večje. Med največje požrešneže štejejo zoologi krta, ki neprestano žre. Ako je 12 ur brez hrane, tedaj že od lakote pogine. Požre pa vsak dan toliko, kolikor sam tehta. Enako relativno množino požre, oziroma popije bolha, katere velikost postane še enkrat večja, kadar je nasičena. Divje zveri ne požro, pač pa napravijo jako veliko škode s tem, da mnogo živali ubijejo in jim izpijejo še gorko kri, do-čim puste meso večinoma nedotaknjeno. Take mesojede živali imajo čreva primeroma kratka, ker se taka mesna hrana hitreje asimilira. Navadno so pri teh živalih štirikrat do petkrat daljši čreva od dolžine celega telesa. Pri rastlinojednih živalih pa so čreva 20 do 28 krat daljša od telesne dolžine. Te vrste živali ne pojedo mnogo. Slone na primer lahko štejemo med one živali, ki relativno najmanj pojedo. -o- UMESTEN ODGOVOR Pruski kralj Friderik Veliki (1740-1786) je nekoč jezdil na izprehod, v njegovem spremstvu je bilo več generalov in tudi sloveči Kvint Gril, ki je imel naslov dvornega svetnika. Slučajno so srečali protestantskega pastorja, ki je sedel na iskrem arabcu: "Poglejte, Gril," reče kralj, "kako pastor ponosno sedi na arabcu; jezdite nekoliko za njim in ga ponižajte." Gril si ni dal dvakrat reči; udari jo za pastorjem in mu reče: "Kako morete vi jezditi tako krasnega konja* ko je vendar vaš Gospod in Učitelj jahal skromnega osla?" "Tudi jaz bi to rad naredil," odgovori hudomušni pastor, "toda odkar je Njegovo Veličanstvo kralj povzdignil vse osle v dvorne svetnike, ni več mogoče dobiti osla." Iz pf)deželskega tednika "Vsled pomanjkanja papirja bomo rojstne slučaje objavili šele drugi teden." OBLEGANJE (Nadaljevanje s 5 strani) "Za hip si je še lahko mislil, da se moti. . . • "Ne! Tam spodaj za Slavolokom se je pojavilo zmešano vrvenje, črna črta, ki je stopala v rastoči dan. Potem so se polagoma zableščale konice na pruskih čeladah, udarili so bo-benčki, in pod Zvezdnim lokom je ob težkem koraku oddelkov in žvenketu mečev zadonela zmagoslavna nemška koračnica! "Tedaj je iz otožne tišine na trgu jeknil krik: "Puške! 1'ru-si!" In štirje ulanci pred straže so lahko videli, kako se je tam zgoraj na balkonu zazibal velik starec, stresel z rokami in omahnil. Zdaj je bil polkovnik pač mrtev." VLOGE ▼ tej posojilnici de K.HI.N M Padcral Sevtaft * Lean In—ran— OarpanUton. W—htngf, D. C. Sprejemamo osebna In druitvena ▼iofe. UBIRAL NI OBHIST1 SL Clair Savings ft Loan Co. mi St. Clair Arena« - HXad. U7» CLEVELAND I. OHIO Zopet naprodaj ENGLISH-SLOVENE READER (Angleško slovensko berUo DR. F. J. KERN 6233 ST. CLAIR AVE. CLEVELAND 3. OHIO Cena 52.00 s poštnino ma rekama, kakor cla se mu je vampirske reakcije. To orožje mečno zableščalo pred njimi. "O Jezus, bodi mi milost-ljiv!" (KONEC) -o- Amerika in Balkan — kako naj delujemo? da zadrži nesrečnega moža. A begunec ni videl, ni slišal ničesar. Tedaj je stopil iz zakristije cerkvenik Miha. Zvedavo je pogledal doli po cerkvi, kdo da tako hiti iz nje. Prav tedaj je Miha odpri cerkvena vrata. Zabrisana svetloba, ki je zaplala skozi veliko odprtino, je oblila starca s križem na rami — kakor pošastna prikazen se je za-zdel Mihi. "Kam pa. stric Matija? Kaj pa boste z Bogom!" Vrata so glasno zaloputnila, po kamenju pred cerkvijo so zazveneli bežeči koraki. Zdaj je hitel Miha po cerkvi, ne da bi se ozrl na božji grob. prvega dne po zaključeni vojski. je pričela reakcija vseh barv delovati na tem, da prepreči narodom ustvarenje tistih pravic za katere so se tako požrtvovalno borili proti fašizmu. Reakcija zmagovitih dežel je šla v vojsko z določenim ciljem, da uniči svojiega nasprotnika, ki si je bil zadal nalogo, da prevzame oblast v svetu sam . . . torej, da vzame o-blast reakciji, ki je imela v tem pogledu drugačne cilje. Narodi so šli v vojno, da isto izvo-jujejo, ter da potem ohranijo svoje demokratske pridobitve. In dokler je trajala vojna, je reakcija skupno z ljudstvi vodila boj proti enemu delu fašiz- je resnica. Združeni odbor južno-slovan-skih Amerikancev, je v decem-berski izdaji svojega rednega "Bulletina" prinesel članke, v katerih so dobro predočeni razni problemi Balkana. Članki krijejo skoro vse važne tekoče dogodke, kot; volitve v Jugoslaviji, vzroke anti-Titove propagande v nekem delu ameriškega tiska, tragedijo Grške, preporod Bolgarske, naipore Jugoslovanov, Bolgarov in Albancev za rekonstrukcijo njihovih dežel, pregled razvoja stvari v Albaniji, vprašanje Trsta, delo NRRA—a v Jugoslaviji, itd., Ves ta material ozir. gradivo. ki obsega 24 strani, more služiti našim organizacijam, časnikarjem, dopisnikom in funkcijonarjem, da spretno pobijajo laži reakcije, služijo pa ti članki tudi onim, ki sestavljajo govore za zborovanja in shode ter seje in prireditve. Sploh se lahko obrnejo za nasvet k tej publikaciji ob vsaki priliki, ko je treba potoliti laži, ki jih reakcija skuša sejati POŠILJANJE DENARJA Y STARI KRAJ Sedaj je odprta denarna pošiljatev v staro domovino. Denarne pošiljatve se nakazujejo v dolarjih, v Jugoslaviji pa so izplačane v dinarjih po kurzu dneva izplačila. ZA VSAKO POŠILJATEV DENARJA JE TREBA izpolniti listino, na kateri mora pošiljatelj navesti ime prejemnika in če ima družino, tudi število oseb ▼ družini in mora listino s črnilom podpisati. Po te listine pišite nam in Vam jih bomo poslali, da jih izpolnite. DENAR S STROŠKI IN PRISTOJBINAMI POŠILJAMO SEDAJ PO NASLEDNJI CENI Do $25...........za stroške $1.00 Od $25 do $50 ..............$1.25 Od $50 do $75...............$1.50 Od $75 do $100 .............$1.85 KDOR HOČE POSLATI PO KABLU, NAJ DODA ŠE $2.25 za kabel; po zračni pot pa 30c. * Zaradi sedanjih razmer je priporočljivo za denarna * nakazila poslužiti se kabelslp službe. Ne pošljite denarja, ako niste uverjeni, da se prejemnik nahaja na dotičnem naslovu. POZOR! Listino ali prošnjo izpolnite, podpišite in Jo pošljite nam sknpno z denarno nakaznico. Na zadnji strani listine pa še prej natančno preberite pojasnila glede izpiačtji-vosti denarja, itd. SLOVENIC PUBLISHING CO. ::: POTNIŠKI ODDELEK ::: 216 WEST 18th STREET NEW YORK 11, N. Y. IZŠLA JE BARAGOVA PRATIKA ZA NAVADNO LETO 1946 Pratika je vse skozi zanimiva. Pošljite svoje naročilo takoj! Dokler je zaloga na roki. Kupite jo tudi za svoje sorodnike in domače v stari domovini. Ko se bodo vam javili s pravilnim naslovom, jim jo boste poslali kot božično ali novoletno darilo. Vse kar je treba je, da jo zavijete dobro v papir, pravilno naslovite in daste na njo 6c znamko. To priporočamo zato, ker pozneje bi jo morda radi poslali v stari kraj, pa je ne bo več v zalogi. Zato kupite kak izvod ekstra za ta namen, da jo boste lahko poslali tja, ko se bodo vam javili iz starega kraja. Za po Ameriki stane Pratik^ .......................................... 40c Za Jugoslavijo in Evropo, če se želi, da jo mi pošljemo tja pa . 45c Radi še ne popolnoma in zanesljivo urejenih poštnih razmer v Evropi, ne sprejemamo odgovornosti ra točno dostavo, pač pa le toliko, da jo mi odpošljemo. s Naročilom za Pratiko je priložiti Money Order, ček. gotovino, ali pa v znamkah po 3c. Znamk za zračno pošto ali za Special Delivery se za naročila ne sprejema. Vsa naroČila je poslati na: BARAGOVA PRATIKA 1849 W. CERMAK ROAD, CHICAGO 8, ILLINOIS I Naročite si dnevnik! V Clevelandu izhaja ie nad 40 let slovenski list s imenom "AMERIŠKA DOMOVINA" V teh Saših, ko se vrste svetovni dogodki tako naglo mimo nas, bi moral biti v vsaki slovenski hiši vsaj en SLOVENSKI DNEVNIK Ako ie niste naročeni n« "AMERIŠKO DOMOVINO" nam sporočite in poslali vam jo bomo za en teden BREZPLAČNO na ogled. Izhaja vsak dan razen ob nedeljah in postavnih praznikih. "AMERIŠKA DOMOVINA" je primeroma zelo poceni. Za vse leto vas stane samo $7.00, za pol leta $4.00, *za četrt leta $2.50 Naročite si Jo na ogled. Prepričani smo, da se vam bo list dopadel. AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio WELCOME HOME, G.l.'s! OUR 0 PAGE The Spirit of a ^Rejuvenated K.SKJ" BOOST K. S. K. J. SPORTS! OFFICIAL NOTICE FRANK ZNIDAR NEW JOES SECY. KSKJ EMPLOYEE WEDS ARMY MAN FROM THE OFFICE OF THE SUPREME SECRETARY Notice is hereby given that the annual convention of the Supreme Committee will commence on Monday, January 28th, 1946 at 9:00 A. M. at the KSKJ Home Office, 351-353 N. Chi-1 cago Street, Joliet, Illinois. According to the by-laws, the annual convention shall be i attended by all members of the Supreme Committee. The meetings will be heM in the following order: The Auditing Committer will convene Monday, January 28th. This meeting is to be attended by the Supreme Prer?-dent and the members of the Auditing Committee. The Finance Committee will meet Wednesday, January 30th. Tnis meeting is to be attended by all the' members of ; I was rather surprised at the the Finance Committee. lack of attendance at the mett- Thursday morning, Jani ary 31st at 9:00 o'clock the firs: ing on the part of the younger meeting of the entire Supreme Committee will be called. and English-speaking mem- All matters which are to be presented to the Supreme bers. It wasn't like it used to Committee for consideration should be mailed so as to reach be years ago when I was more Cleveland, O. — On Dec. 20 the annual meeting of St. Jo-' seph's Society, No. 169, was j held and I made one of my j rare appearances there. In the last few years I haven't attended the lodge meetings often as I was in the N. S. Navy and took an active part in other or-1 ganizations. the Home Office not later than January 24th, 1946. JOSEPH ZALAR, Supreme Secretary. --o- active in the KSKJ. But ju3t as myself, I believe the other folks have the same excuses that I have. JOLIET KEGLERS STOCK FULL OF SCORES , . But something happened at IN ANNUAL CHRISTMAS SINGLES SWEEPSTAKES! ^ —* "..t ho ,. T 1- + Til TV, T 1- * V O K ^ V i- " courage all the younger mem- Joliet. 111.—The Joliet K. a. the best bowling scores ever , . ,_____ . L , . 6 . ibersto attend more otten from K. J. Mens Bowling League turned in for a handicap! . , ,, ® .. ^ , , 1 .. 1 mow on — that was the elec- pinsters were really blistering * sweepstakes . . . the leadn g .. .. „ , . , , . . . i- . . . t tion ot Frank Znidar as pre ,- the pins in their quest for ti e prize winners (of the Christ-! jdent of the lodge Aj, the man v fine prizes awarded to mas "spirits" and hats' ) : , .. * . . . . „ . ,, younger memoers should a - he winners of the Christmas were: George Gaspench 66 tend and iye aU the ^ Individual Handicap Sweep- Tony Buchar 649, Andy Kl :-' stakes. The Eagle Store team'dovich 648, Doc Zalar 645, I d chalked up the season's highjStukel 645, Roy Keith 63 3, they possibly can to our young leader, as Frank promised that he will try and work out a program that should appeal to the younger members and also a picnic for this summer. M. Gregory ........728 834 805 Slovenic Coals ....778 783 779 up the seasons nigh|stukel 645, Roy team series of 2790 on games Hank Aclamich 633, Ed Stark of 924, 948 and 918. Andy 615, John Kren 608, Rev. Bj-Kludovich marked up the high tala 602 ... it is interesting series with 587 maples and to note that among the fir.?t George Gasperich hung up the ten grand prizes we find tie high single game with his 244 names of four Eagle Sto. e score. team bowlers . . . they really bowled like an inspired team . . . coming up with doubles, turkeys, and four or five in a Gregorys: Rev. Butala 505. row • • • they looked like the Slovenics: Mate Slana 510. Chicago classic league bowl- ers . . . the Eagles flew hig'i, Zema Drugs ........863 912 858 wide and handsome ... it was i The Eagle Store - 924 948 9T8 just bad luck that the Zemajold and that should make him Drugs had to roll a nice 2633 outstanding as president of thj series against the Eagle tea.n . . . but that's bowling . . . you never know when a team (Joseph's Society. Nc. 169 K. will get hot . . . and when itjS. K. J. is over 1,500 members. does, the pins begin to fly . . . J Regular meetings are held we welcomed two new bowlers into the league . . . ex-servicemen Eddie Kludovich TRINITY KNIGHTS ELECT, TO PLAN ACTION FOR POST-WAR ERA AS KNIGHTS OF OLD Mr. and Mrs. Ralph J. Ambrose It is quite an honor for him to be elected to such a high office, and I believe that'he Will fulfill his duties to the utmost. I had the honor of being initiated with Frank into the Knights of Columbus and have known ttfrifTb? years and consider him as a real gentleman. Frank is onlv 23 years Eagle: Andy Kludovjch 58/, 204, 224; Doc Zalar 581, 221; Tony Buchar 581, 221, 202; Hank Adamich 561, 223. Zi-mas: Roy Keith 572, 211, 20»); A1 Juricic 538, Larry Zema 211. largest Slovenian lodge in the world Joliet, 111. — On Dec. 1, Josephine Slapnicar, daughter of Mr. and Mrs. Joseph Slapnicar, 617 Summit St., became the wife of Ralph J. Ambrose, son of Mr. and Mrs. Frank Ambrose, 511 Bluff St., at a nuptial High Mass in St. Josephs Church with the Rev. M- J. Butala officiating at the ceremony. Mrs. Anna Fandak sang "Panis Angelicus" by Cesar Franck at the Offertory, and Anthony Rozman joined in the singing of the remaining Mass. Miss Berniee Slapnicar was the maid of honor and the best The membership of Si. man was pfc- William Bevan of Los Angeles, Calif., a neph- ew of the bride. The wedding breakfast and reception was'he'd in the home of the bride's paieius aid guests were present from St. Louis, Mo., Rockford. Chicago and La Salle, 111., and Los Angeles, Calif. The new Mrs. Ambrose is a member of St. Genevieves Society, No. 108, and has been employed in the KSKJ Home Office for eleven years. Mr. Ambrose was recently discharged from the army after three and a half years of service, two of which were spent in the China-Burma-Iu-dia theater. Brooklyn, N. Y. — Elections American Slovenian Audi.o-for 1946 officers of the local rium in Brooklyn. Knights of Trinity Society in the last year or two bi m Sv.plir.a, Stanley Eri ir-unshaken, as the same m ;n tic, Rudolph Toncic and A lg-were re-elected. Anthony ust Kavic. Staudohar is president, Jo! n ; Lasf summer Louis Erha. ic A. Ribic is financial secretary, went the way of ali Kni.'its Dom Suplina 'is treasurer a id p m! t >k ti.e Itng step in ihe recording secretary, while t'.ie .'it :'„ d: e i !. . marr; :ig trustees are John P. Staut-o- the g' 1 of h's dreams. Fif en har, Stanley Erhartic and Leu- ye rs art when the society is Erhartic. John P. Staut o- was i'ou.ided b; Fred Arko, har was appointed the so i- with the aid of nine omer ety's reporter. j charter members, the Kuigiits Activity will be resumed af- boast d ' nly t\v > married men ter war-time years of id lene s. bu i August Kavic has return d marri from the armed service and ie one. will be closely followed iy Frank Erhartic and John Kl n who are expected home arou d the holidays. It was in 1930, just fifte n years ago, that the Knight- -i Trinity was organized and it the present time the boys i :e preparing for an anniversa v banquet and dance some tii ie in February to be held at ti.e • then al with the is name ret until he 'a ;oy: exee >lu uile b< tion in look b: broken squad oi 1 gani nation •'11 kt s the ing a orgt Ut! lt v, ha in tht ;ot of a lal > e- ;re is :iir jr- John P. Staudohar. mi CARPENTER TALLIES NEW INDIVIDUAL HIGH SINGLE IN JOLIET LADIES' LEAGUE Joliet, 111. — After Hist ern five. Agnes Govornik who week's pin circuit, we find a again found t'he right spot on new name heading the intii- tlu aile s h d ir.. Papesh with vidual 'hi-single honor roll in 164 followed by Ann Papesh the Joliet KSKJ Ladies Boy. 1- with ,63. ing League. She is none other than Rose Carpenter, captain of the Gorsich Food Mart, who reallv had the groove as she Avsec Printers 721 854 802 Woodruff Hotel 741 762 847 and Eddie Dolinshek . . . who came up with better than av-Woodruff: George Gaspe-'erage scores . . . next week rich 573, 244, Gene Tezak we have the Christmas party 509. Avsec s: John Kren 525, for the members of the men's 203, Ed Carpenter 492. i and women's KSKJ Bowling League . . . the standings: Peerless Printers 782 795 852 White Fronts .....826 830 784 White Fronts: John AzmanjWhite 543, 210; John Bluth 532, Ed Stark 509. Peerless: Ed Stukel 583, 230, Joe Horvath 511, Chick Kuzma 504. Ten Pin Chatter . . . The bowlers were really "on" . . . thus we witnessed W. L. Pet. Fronts ........26 16 Zema Drugs ..........23 19 Slovenic Coals ......23 19 The Eagle Store ....21 21 Avsec Printers ......20 22 Woodruff Hotel ....20 22 M. Gregorys ..........18 24 Peerless Printers .17 25 .619 .548 .548 .500 .476 .476 .429 .405 are ion the third Thursday of every month at the Slovenian Hall on Holmes Ave. Let's have a big attendance and see Frank Znidar installed along with these other officers: John Pezdirtz, vice president; Joe Ferra, financial secretary; Mary Jerkic, treasurer; Frances Leskovec, sick benefit secretary; Anna Grajzar, recording secretary. Anthony Nachtigal. VALENTINES TO ELECT OFFICIALS Beaver FaHs, Pa. — Members of St. Valentine Society, TONY RABETZ TOPS IN STEVE SESSION Chicago, 111. — Tony Rabetz and the Darovic Lawyers took clipped a 621 series, including two from the Kosmach Boost-a 211, and a 224 to pace the ers. Chi Steve bowlers in their pre- High men were Ralph Mu-holiday session. The boys will ha, 501, Edwin Michalski, 480, nang up their stockings and Carl Strupeck, 474, Fr. Ed-hope that Sania will bring ward Gabrenya, 456, Bill Ne-them a good share of scores ekar, 520, Frank Koporc, 506, for the coming year. There will Frank Kovacic, 583, J. R. To-be no bowling during the holi- mazin, 511, John Zefran, 504, davs; the league will start roll- John Kochevar, 495, Frank Gottlieb. 515, Victor Prah, 506, Tony Darovic, 530, Louie Dolmovic'h, 478, Louie Zefran, ing again Jan. 8. The Dr. Grill quint, paced by Rabetz's series scored three over the Jerin Butchers. Louie Zulich, his mate, aided with a 553 series. Wally Smyth 535 ^ank^Kovacic, and Vincent Novak, 518, did best for the losers. 523, Victor Mladic, 464 . 200 bucket: Louie Zulich, 210, Tony Rabetz, 211, 224, 212, Frank Gottlieb, 200. Your scribe extends season's 524 including a 220 game-*-both good for the special evening's awards. The Avsec Printers took two from the Gorsich Food Mart— In the Nov. electing new officers for the one by three pins. Dot Zlo- Marge Dolinshek sparked again for the Tezaks with a 506 series. The Tezaks were HPHH^P l^H able to muster onlv one out of powdered the setups for a neat ,, , , , - ' ' three irorn tne Lewandowski BUTTE SECRETARY URGES ATTENDANCE Butte, Mont. 28, 1945, issue of the Glasilo I St. John the Baptist Society mentioned the fact that our so- for the year 1946. You may ciety was going to 'hold its an- be interested to know that at nuai meeting on Dec. 9, 1945 the last meeting held on Dec. for the purpose of electing new 9th, all the present officers officers and to try to- rectify have resigned and have refus-the shaemful condition which ed to be elected again. This exists and has existed in our is a serious situation and must society for the past three or be rectified immediately be-four years. fore you find yourself with- The condition, as you all out an organization, should know by now, is the; I personally would like to failure of our members to at- make a special request to each tend our monthly meetings, member to try to make a spe-For the past three and four cial effort to be present at the years we have an attendance coming meeting so that an en- the pace setting Papesh T of from seven to twelve mem- tirely new staff of officers can gar was the good supporter of the Printers with a score of 477. Rose Carpenter did be for the losers. The Joliet Office Supply snatched two games from the Bluth Grocers, the cellarites. For the winners Jo Ramu a splattered the maples for.a superb 516 series. Marge Cohil led the losers with a 395. Vida Zalar blitzed the wood for a 501 series; but it was not sufficient for the Peerless Printers, for they lost two to Bros. For the Lewandowski Bros. Anne Vertin posted a 421 series. Highlights of the Evening: A handful of applause went to Dot Zlogar who has a super way of picking up the most difficult split such as the 4-7-10 . . . Other split pick-ups: Helen Keith 5-10; Isabelle Gregorich 5-6-10; Barb Buchar 5-7; Marie Terlep 5-7 and Jen Juricic 5-7 . . . Jule Camp, who dressed up as Santa Claus distributed the Jiil'l's Christmas Exchange Gifts . . . High games rolled: Rose Carpenter 174, 220; Vida Zalar 188, 168; Marge Doiinshek 187, 173; Jo Ramuta 186. 166; Anne 1* -pesL 182: Mae Mut.z 181 Ag- bers present at our monthly be elected. By your presence No. 145 are reminded that a j meetings. I ask each and ev- at the next meeting, we will meeting of utmost importance c--v cno of you, is that fair? I be able to determine how many will be held the second Sunday | for one don't think it is. None members out of 135 are really of next month, Jan. 13, 1946. j0f you wish to attend the reg- interested in the good and wel-At the last meeting we tried !ular meetings and still when fare of t'r.e organization. Once to elect our officers for 1946, officers and the few menv again' ^ LKS ha^e a S1°od turn: but this was a complete fail- ibers Present at ,the meet,n^ aIld remember, election ox mosly due to the lack of|dec^de on something or some officers issue, you go around criticis- ure, interest shown by our mem . T i j i-, „n ing them for it instead of at bers. I would like to see all b , . 'tending the meetings and do- members present, especially!: h . * i, xi- i t ling your criticising there, all the younger class. No so- ° J . T i J 1 In the same issue I a so an- Edward A. Malesich, sec'y ciety can function without its. So all out $5,417.25 FOR YUGOSLAV RELIEF Pittsburgh, Pa. — Two members' support, on Jan. 13, 1946. Best wishes New Year! Joseph Kofalt, pres. In the other tilts, all edges, greetings to all KSKJ bowlers the Parkview Laundry set back and hopes "that all will score the Fidelity Electrics, Železni- high in preparation for the kar Fuels won over Tomazin corryng Midwest bowling meet Taverns, Monarch Beers out- which really should be a "cor-pointed the Gottlieb Florists, ker." —FOtf VICTORY: BUY 110NDS— A new KSKJ member today means a bigger KSKJ tomorrow. A bigger KSKJ tomorrow means a better KSKJ—and a better KSKJ should be the aim of every member I nounced that I was resigning checks totaling $5,417.25 rep-the office of secretary, as I resenting the proceeds from I could no longer devote enough the September concert held by for a Happy of my time and attention in the Western Penna. Chapter carrying out the work that the of the American Committee office calls for. I asked all for Yugoslav Relief were sent the members who possibly to the National office, Anthony could, to please attend the Lucas, chairman of the corn-meeting so that another seere- mittee announced. A donation tary could be elected. Did any of $50.00 from George Brklia-of you attend? No, just the cich of McKees Rocks is in-faithful seven to twelve did. -eluded in the total amount. Our next meeting will bel -Ob- held on Jan. 13, 1946 at 2 p. | The Page Must Top! m. in the Holy Saviour School hall for the firm-purpose of Bonds of Victory—buy 'em! i Peacetime mufacrutm needs useoms! cooinue sme bw&drop & help speed up pbdpjction of mcxabe and laundry soap and ower thjn6s you want- FATHER FLANAGAN'S. U. S SENATE PRAYER '! i (Editor's note: Father Fla- interests at the bottom of these! nagan's prayer before the Sen- disturbing factors. THE ART OF GETTING ALONG In these days of pressure and strain, it is a good idea to stop |ate of the United States NovJ Dear Lord, if our nation is'for a minute and take a per-29, 1945.) i to continue being great and jsonal check on the uncommon We are this day in the pres-| maintain its leadership among|art of "getting along<" In this ence of Almighty God, ourjthe distressed and wearied na-.connection, a craftman of the | Lord and Creator, and with tions of this war-torn world, it Tomlinson Co., North Caroli-humble and contrite hearts, must eliminate selfishness and,1™, noted for his ability to take recognize our entire dependence, greed from its citizenry, and things in his stride, was asked upcn Him. base its strength and verility,for some thoughts on the sub- Dear Lord, help us to pay on that great foundation ofjject. Here are his sugges-proper homage and reverence(1 ove, love for Thee, O Lord' and,tions: to Thee. We thank Thee for all j love for our fellowman for j Sooner or later, a man, if the graces and blessings Thou Thy sake. (he is wise, discovers that life has bestowed upon us as indi- With love and sacrifice,'is a mixture of good days and viduals and as a body, repre- wounds will be healed, injust- bad, victory and defeat, give sentative of a great nation. We ice rectified, human dignity up-jand take, know, it is only through Thee, held, and peace secured under Dear Lord, we can observe the moral guidance of Thy worthily the duties and respbn- Commandments. He learns that it doesn't pay to be a sensitive soul — that he should let some things go that are expected of May the God of love inspire over his head like water off a properly constituted this splendid body of the Senate and guide it in the solution of its rqany and important 'problems, that this great na-jlion may be blessed and be- duck's back. He learns that he who loses his tempe^ usually loses. He learns that all men have burnt toast for breakfast now poeneif ced jfsw fsnUf ttfeis tSe petsetlete ptestjf st Mettles*, sibilities us as a [body, to insure peace and tranquility to our nation and restore order out of chaos in this postwar era. There are many perplexing J come an outstanding example and then, and that he should-prcblems, Dear Lord, that are'by dispensing Christian love n't take the other fellow's disturbing our national and and Christian justice to its'grouch too seriously, j world peace. These come from'people. True democracy guid-' He learns that carrying • conflicting powers, with suffi-jed by such spiritual principles chip on his shoulder is the Jcient influence that they areiis the only safe and sane solu- easiest way to get into a fight YOU CAN BRING CHEER TO VETS : capable of upsetting the much-bewildered mind's of our people. There are many selfish While most of us are busy you can organize a little troupe 11-establishing ourselves as to help entertain the veterans civilians in civilian industry, i in nearby establishments by there are still many military playing cards with them. Per-and veterans' hospitals being Jhaps within the group you can Luilt and admitting new pa-! develop some "specialists" who tit nts every day. For these men are familiar with pinochle, ex- tion for world security. All this we ask through Je sus Christ, our Lord. Amen. WINTER there are many hours, even days and years ahead, that will need to be filled with pleasant pastimes. Perhaps you feel there's noti. Ing you can do. You're wr> ng. Your very presence in the hospitals, or your simplest effort 1.0 entertain a group of j pert at poker, bridge, or plain old-fashioned Casino, so that you can be preferred for special preferences. And here's another idea. Hospital workers report that the boys love card tricks. If you show a simple card trick or two to a group, there is ambulatory patients outside • bound to be at least one of the the h o.--, pita i, will win a heart, boys who will respond with a v.aim in response. Of course,! trick of his own, and before you will have to clear your you know it, the entire group p. gram witn the hospital au- will be involved in demonstrat- t:»oritie>—usually the recreation ( irector. He'll tell you how much you are still needed! One of the most successful programs that have been .earned on in military hospitals by civilian volunteer recreation workers was developed during ing their own tricks or attempting to do the ones they have seen. Not all card tricks require sleight of hand, either. The Association of American Playing Card Manufacturers at 420 Lexington Ave., New York 17, He learns that the quickest way to'become unpopular is to carry tales and gossip about others. He learns that most people are human and that it doesn't says Winter, do any harm to smile and say "Good morning," even if it is "Proud man you boast and call yourself the 'Lord of Creation,' but you j raining. "Here I am!" says Winter. "Who dares resist me?" and as he goes on his way the birds flee before him, vegetation have reason to fear me; keep j He learns that most of the ceases, the water is changed;in your house, and stop up ev-'other fellows are as ambitious ery hole and cranny to keep as he is, that they have brains me out. Let me battle with the that are as good or better, and storm: I care not. that hard work and not clev- erness is the secret of success. He learns that it doesn't matter so much who gets the credit so long as the business "But if you dare resist me, I'll benumb your limbs, I'll curdle and I'll freeze up your rivers and vour seas. I'll block into crystals, and the ground becomes hard as a rock. Though rude and powerful, Winter is very thoughtful. Before he comes he sends his heralds, the chilly wind and the warning hoar-frost, to tell the feathery tribe and the insect ^ ^ hjgh_ showa a profit world that he is near Tne ^ a ^^ Qf He comes to realize that the days have shortened andI the i tfll f,ee ; SLAVIA nes Govednik 180, 160; Doti Pittsburgh, Pa. — The Am-Zlogar 1G2, 180; Leone Simec erican Committee for Yugoslav 178; Marian Theobald i73; Relief, 235 East 11th St., New Mayme Umek 165; Anne Ver-lYork Cit*v- disclosed that 491,-tin 163; TTerese Juricic 163,'421 P°unds of relief supplies (wis Azman 161; Marge Co-[have arrived in Yugoslavia on hii 160 . . . Wishing all a Hap- fhe SS Albert P. Ryder and is V New Year! being distributed from Ljub- feim standings: iljana, capital of Slovenia. W. L. Pet.! ^e cargo includes such di- Papesh Tavern ......32 10 .7621verslfied items as clothing, Gorsich Foods 25 17 .595'®ewin» machines, sulfa drugs, Avsec Printers ......22 20 .524 foods, soap and seeds. Joliet Off. Supply. 21 21 .500 This is the Committee's third Peerless Printers.. 21 21 .500 'shiPment of the year. Tezak Florists ......20 22 .476 Tne Yugoslav Red Cross has Lewandowskis ......17 25 .405 advised the committee that all Bluth Grocers 10 32 .238 three shiPments had arrived _0__without loss due to spoilage or other causes, an unusual record, according to the Red Cross. moss-bed, while other animals terrupt me on my way? Ah! have provided themselves with'is it you, gentle neighbor?" food and gone to rest/or have taken flight to the sunny. "Yes," answers Spring. "Do South. j not beast so much; you know! "Here I am!" again exclaims'you cannot resist me." bold Winter, and as he speeds J «• jjush1 his snowy fleece sparkling like i ' j to the business, because he re-1 members how bewildered he I was when he first started out. "Who are you that dares in- He learns not to worrv when he does not make a hit every time, because experience has shown that if he always gives I his best, his average will break pretty well. He learns that no man ever Hush! Sweet neigh-Iffot to first base alone and that |bor; in our time and place we are both powerful, yet only the'richest diamonds, covering: the earth with a mantle of . _ beauty and comfort, then bids the servants of Him who creat- fair nature "Good night," and, her lets her rest awhile after summer's work. "Here I am!" says Winter, and soon you hear the silvery-tinkle of the sleigh-bell and the ,1 joyous laugh