Cjufiljfliisii Cist
večerna priloga deželnemu uradnemu časniku.
Izhaja vsak: dan razen nedelj in praznikov oi> 5. uri zvečer*
Uredništvo in upravniitvo: Kolodvoreke ulice itev. 16. — Z urednikom se more govoriti vBak dan od 11. do 12. ure. Rokopisi se no vračajo. Inierati.	*	**	_	p/mnltl	vella ca celo
ljanji dajo ae popust. — Velja za IJublJano v upravniitvu: sa celo leto 6 gld., ca pol leta 8 gld., *a četrt leta 1 gld. 60 kr., na meseo 60 kr., pošiljatev na om ve
leto 10 gl., aa pol lota 6 gld., sa četrt leta 2 gld. 60 kr. in ga jeden mesoo 86 kr.____________________________
Štev. 121.	V	Ljubljani v soboto, BO.
Vahiln -no riavAn^A	I	tivnikov. A po slogi se zastonj oziraš pri Blovan-| Dobro označili bo se ti mladočeški politiki o
VaDUO na narOCDO. Lkih plemenih. Ne gledč na to, da sta si sinova priliki, ko je češki volilni komite proglasil svoj Z junijem 1885 prične se nova naročba na	jedne matere, Srb iu Hrvat, zakleta sovražnika, da	volilni oklic. Uže navadna politična dostojnost za
naš list. Prosimo torej naše čast. naročnike, naj	se rodna brata Poljak in Rusin večno bojujeta,	htevala bi bila, da bi ga, 10 prines o u ima
naročbo ob pravem, času ponove,	da se pošiljanje	| niti jedno in isto pleme ni jedino	s seboj. Povsod	češko glasilo, »N&rodni Listy	. A o se ni zgo 1 o.
listajiej^retrga^ Najbolje se to	učini po poštni	polno strank ljuto nasprotujočih si! Le ozrimo se	Pač pa so bili možje, ki imajo vpliv do tega *^a,
nakaznici, na čegar odstrižete treba prilepiti I v bratovsko nam Hrvatsko. Mesto da bi vsi sinovi nesramni dovelj, da	so	vsebino	voli nega	o	lea
le naslov, ki je na pasku vsacega lista.	I te dežele skupno hodili na delo, da bi skupno preobračali, potem pa	smešili	ga	in	z	njim	tiste,
Naročnina je, kakor doslej, namreč:	pospeševali srečno pričeto delo v blagor domovine,	ki so ga sestavili in podpisali. Oklic sestavljen je
p	stoj6 si tri stranke v divjem boji	nasproti, jedna	vseskozi v tako vrednem in	resnem tonu, kakor
'	drugo ovirajoč pri potrebnem delu.	Prepričani smo,	ga ne nahajemo v nobenem	drugem brezštevilnih
ca celo leto..................gld.	10-—	da vse	želč dobro svoji domovini, da jim vsem oklicov, ki so zagledali v času sedanje volilne
” žetrtTleta	.	.'	.	.	”	2-50	Ileži na srci njen blagor, a nesrečna zaslepljenost borbe beli dan. Kaže se tu, da češki narod res
„ en mesec........................ —-85	nekaterih, ki hočejo doseči svoj smoter po neza- še ni dosegel vsega, kar mu po pravici in po za-
Za Ljubljano:	konitih potih, ne dopusti, da bi se delalo z zdru-	konu gre, a naglaša se tudi, da vsled obstoječih
ca celo leto..................gld.	6-—	ženimi	močmi. Nekaj jednacega opazujemo uže razmer in okoliščin do sedaj ni bilo mogoče do-
„ pol leta........................ 3—	J delj časa žalostnega srca pri severnih naših bratih seči več. Ob jednem pa izraža za trdno upanje,
, četrt leta....................„	1*50	Čehih.	Tako zvana mladočeska stranka, ki do j da se bodo vse ovire v prihodnjih šestih letih
„ mesec..........................  —-50	sedaj nima Še nikakih vspehov pokazati, ki bi jih državnozborskega zasedanja odstranile in da bode
za donačanje v hiio vsak mesec 9 kr. ___| bUa priborUa za svoj narod) ^go^i 0d dn<5 do j češki narod, ako previdno in modro postopa, go-
dnč huje zoper stare, izkušene vodje češkega na- j tovo dosegel in zavzel ono mesto, ki mu pristoji Strankarstvo m pri fVlii	roda. Možje, kakor Rieger, Zeithammer, ki so v krogu avstrijskih narodov. A »N&rodni Listy“
»o	mcu. vem.	osiveli v svetem boji za narodove pravice, ki so s tem niso zadovoljni. Po njih menenji bila bi se
Žalostna usoda Svatoplukovih sinov slovan- kazali svoj pogum tedaj, ko so se nasprotniki morala Cehom uže zdavnej izpolniti zadnja želja, skih rodov še do današnjega dn6 ni spametovala. Cehov uže veselili nad njih poginom in je tudi To, kar se je doseglo do sedaj, jim ni nič. Možč, Kamor se ozreš po slovanskem svetu, povsod na-	marsikatero domorodno sreč uže	obupavalo	nad	ki si jih je nekedaj odbral ves narod vodjam
hajaš razdor in neslogo. Nejedinost, ta je jedna	zmago pravične stvari, ti možje,	ki	so za	časa	svojim in ki so v se stavljeno zaupanje tako častno
tistih nečednostij, ki je med Slovani povsod doma. najhujšega, na vsa mogoča nezakonita sredstva rešili, ki so toliko let neprestano in neutrudno Veliki narodi, več milijonov duš broječi, smejo se oprtega zatiranja s srčnostjo leva klicali narod borili se za narod svoj, te mož6 sumničijo sedaj, uže razcepiti na več strank, in to tem bolj, ako svoj na boj, morajo sedaj dan na dan poslušati kakor bi jim bila zamrla v srcu ljubezen do naroda, jim ne preti nikak sovražnik. A narodi, ki so po zaničljiv zasmeh in nevredno zasramovanje ne- Da taka sumničenja, taki napadi polni grde nehva-številu tako majhni, kakor posamezni slovanski katerih vročekrvnikov. In zakaj ? Za to, ker nočejo ležnosti polnijo z bolestjo marsikaterega izkušenega rodovi v Avstriji, in ki so ob jednem obdani, hoditi isto pot, kakor oni, zato, ker jih je dolgo- češkega rodoljuba, ki je svoje življenje in premo-kakor le-ti, od vseh strani od mogočnih sosedov, letna skušnja privedla do prepričanja, da se z I ženje žrtvoval za narod svoj, je razumljivo. A to kojim nasproti se jim je boriti za svoj obstanek,’ vpitjem in kričanjem za narod ne doseže nič, da tolažbo vender ima, da večina naroda ni taka, da morali bi pred vsem skrbeti za to, da med seboj	je treba temveč vstrajnega truda	in	dela in	vrh	češki narod v ogromni svoji večini hvaležno pri-
živd v miru, da složno odbijajo vse napade pro-	vsega modre previdnosti.	znava zasluge svojih mož in da je primeroma le
I IC+ok	jo kupec. »Tedaj, madama, ali hčerka kaj na-	»Švicar — pa v raji! Kaj nepravOBlavne tudi
LISI6I\.	preduje v tej pedagoniji?" obrne se k guvernantki. puščajo v nebesa?"
„ <	.	»Predvsem — pedagogiji in ne pedagoniji, V očeh guvernantinih zaleskečejo solzč.
Švicarska guvernantka.	sploh pa jaz nisem madama, nego gospodičina",	»Saj imate prav", odgovori ona, »v nebesih so
(Ruski spisal N. A.Lejkin, prev6l A. Sušnik.) Ipravi guvernantka.	Isamo ruski kupci.“
Kupec je bil v veselem duševnem razpolo-	»No, torej madam-mamzel."	»Gotovo, ker mi verujemo in mislimo na Boga,
že“ji; pil je zvečer čaj in pri tem je pokušaval	»Kakošna vaša madam-mamzel sem jaz, Te-	se postimo in za hrame božje mnogo žrtvujemo,
^ed.	Prijazno je svetila s stropa svetiljka in ve-	rentij Terentič! Jaz vas po imenu imenujem, ime-	Toda, povej mi, čemu se kremžiš ? Zvunaj je>	mraz,
^\°	žuborel na mizi samovar. Gospodinja je	nujte torej še vi mene z mojim imenom."	in ti spuščaš dež. No, reci	mi tudi „ti“,	in mi
čaj in tudi gled6 pitja čaja ni zaostajala »Ali ti imaš tako čudno ime, da bi si človek dva sva spravljena! Verjemi mojemu samozavestju,
jezik zlomil. Berta Adal-bertovna. Toda povem ti	ne bom s tem razžaljen.	In mi imamo	samo-
»Glikerija Antonovna, kolikatero uže sreblješ	nekaj, bodi Berta Fedotovna, potem te nazivljem	zavestje čisto, koje dan za	dnem štirikrat s	čajem
8	praša kupec ženo in pomežika z očesom,	po imenu."	poplaknemo in zraven ne
, . »Pojdi se solit, Terentij Terentič! Za vsako	-Dobro, dovolim; samo to prosim, ne recite	jestvin, ampak povživamo sla	g a
^o se brigaš! Vseh vkupe je šest0d- mi »ti."	- bučelice. In ta tiček je Bogu drag. On mu
j>0v°ri, pristavljajoč: »Na slano ribo se to pije, in	»Zakaj pa ne? Saj Bogu tudi pravim „ti",I dela spomladi vosek za sve ice. ij e mgo, lejo
Jaz 8e«i se danes spustila v slano belico."	torej morebiti ne bodem Nemki “	čašico. Si se li uže navadila pri nas na postno
V	jedilnico vstopi kupčeva hčerka — polna, „Ali veste, da po nobeni ceni nisem Nemka, hrano?"	#
Z(*rava devojka, blizu šestnajst let stara, in, kakor ampak Švicarka ... Ah, ko bi moj oče, profesor...!" »Navadila, ko ni druge.
Pravimo, kri in mleko, spremljevana od priletne, „Kaj, očka je profesor? Saj on uže davno »Se vč da, ona je vašincem tak6 prirojena suhe guvemantke Švicarke.	na onem svetu z vragi igr&."	kot nam. Saj na primer konja ne boš naučil žreti
»A! Tudi vi ste prišli, da se obliznete po	»On ni v peklu nego v nebesih ... O, ko bi	govejega in zverinskega mesa, ker je vajen ovsa
porcelanu. Nu, vsedite se, bodite nam gost", vabi|bil še živ, ne trpela bi tacega ponižanja!"	Iin sena.“
majhna peščica onih, ki v zaslepljenosti svoji prezirajo vse dosedanje njih pridobitve za narod.
Čudno, da so ekstremni elementi povsod jed-naki! Strast ne pripušča jim, da bi pravično sodili. Pri vsem tem pa so to večjidel ljudje, ki znajo vedno kritikovati, vse ob veljavo spravljati, kar so izvršili drugi, a sami ne povspnejo se nikdar tako daleč, da bi kaj storili, da bi pokazali, kaj sami znajo. Vpiti in kričati je lehko in po ceni, a truditi in boriti se za vspehe je kaj druzega. Nečemo se še dalje s temi ljudmi pečati, a nekaj bi tem vročekrvnikom, naj so uže kje drugje, ali pri nas doma, vender le svetovali, da so namreč nekoliko ponižneji. Saj jim mora vender zdrava pamet narekovati, da možje, ki so se vse svoje življenje borili za narod, ne morejo kar čez noč postati izdajice svojega roda. Sama ob sebi morala bi se jim vsiljevati misel, da možje, ki uže toliko časa stojč na čelu narodu, morajo imeti nekaj izkušenosti in morajo pač bolje vedeti, zakaj so spremenili taktiko, zakaj sedaj tako postopajo, nego oni, ki so še le včeraj pokazali se na političnem pozorišči. Nekoliko več ponižnosti, nekoliko več spoznanja samega sebe treba tem ljudem, in toli potrebna sloga in jedi-nost povrne se zopet slovanskim rodovom.
Profesor Šuklje.
(Opazka uredništva. Od prijateljske strani na Dolenjskem prejeli smo sledeči dopis; ker se uredništvo^po polnem strinja z gospodom pisateljem, upa vstreči svojim bralcem, ako dopis objavlja na tem mestu.)
V	današnjih razburjenih volilnih bojih je navadno, da vsaka stranka podrobno opisuje in slika moža, katerega hoče počastiti s svojim zaupanjem. Javno njegovo delovanje, njegove zasluge in korake predstavlja volilcem, da tako ojači stare prijatelje ter si pridobiva novih, svežih moči. Meni se zdi, da je tako početje po polnem umestno; le prelehko nasprotna agitacija otemni podobo moža, ki je do sedaj vžival zaupanje, kajti ložej je razdirati in smešiti, kakor zidati in hvaliti. Tj nazori so me vodili, ako spregovorim danes nekaj besed za moža, kateremu hočem s svojimi somišljeniki dati volilni glas, ako ob kratkem narišem javno delovanje prof. Šukljeta in s tem pokažem, kako neopravičeno je ono orožje, s katerim postopajo naši sodeželani proti kandidatu dolenjskih mest.
Prof. Šuklje stal je uže od začetka svojega javnega delovanja s tako odločnostjo, s tako pogumnostjo na strani našega naroda, da nam je bil vedno vzgled iskrenega, neupogljivega domoljubja. Tudi tedaj, ko nam merodajni krogi niso bili naklonjeni, nikdar ni zatajil svojega narodnega prepričanja. Drugovi njegovi so se deloma vkio-nili nemili burji, ki je tedaj brila po slovenskih
»Vrag se vse nauči.*
„Lažeš. Lačne krave ne priBiliš jesti ribjo juho. Rajši jč vmesivo iz otrtfb. Toda, čemu tu na dolgo govoričiti! Povedi mi rajši, Berta Fe-dotovna, to-le: Kako je kaj s hčerjo v naukih? Napreduje li?“
„V teh letih je težko se vsemu naenkrat priučiti, ako učenka ni marljiva. Saj je uže dorasla devojka."
»Tedaj jo pa strahuj, reci jej: Ako se, Dominika, ne boš učila, bosta pa z ato zaples . . .“
»Tak<5! To je lepo, tacih turških surovostij se posluževati pri lastni hčeri!“ oglasi se devojka.
„Se vž da, ko se ne učiš?" pravi kupec. »Berta Fedotovna, poučuj jo bolj v dvorljivosti, in v francoščini in nemščini, toda tega nebesnega zvezdoslovja z mikroskopom je ni treba učiti. Saj to še dečku škoduje, zvezde šteti, kaj še le dekletu, katero so pred tremi leti pripeljali iz vasi, še pamet bo izgubila. Glavna stvar je, da si prilasti dvorljivo občevanje z gosti."
»Ko bi jo bili v devetem letu dovedli sem iz
pokrajinah; on pa je stal kakor skala in raje je zapustil ljubljeno domovino, nego da bi se bil vdal nasprotnemu navalu. Moral je na tuje — kakor qju£enik slovenski I
In ko so čez leta milejše usode pripeljale ga nazaj med njegov rod, sprejelo ga je obče navdušenje — pač najlepši dokaz, kaj je bil narodu svojemu. Glavno mesto dežele kranjske izročilo mu je takoj častni posel zastopnika v deželnem šolskem svčtu, na jedni strani priznavajoč, da ga ni moža, ki bi imel čistejše narodno prepričanje, kakor on, na drugi strani pa uverjeno, da bode gosp. profesor vsled svojih zmožnosti to važno mesto zasedal tako, kakor morebiti nihče njegovih sotrudnikov na narodnem polji. In ako sledimo njegovemu delovanju v deželnem šolskem svžtu, moramo pač vsi pripoznati, da je tu obilo dobrega stvoril naši narodni stvari. Niso nam sicer znaue podrobnosti o sejah odlične korporacije dež. šolskega svčta, a. kolikor je o njih prišlo v javnost, vse priča, da je nastop prof. Šukljeta povsodi in vselej veljal slovenski domovini! Kjer je bilo treba braniti narodne svetinje, oglasil se je on in s svojo prepričevalno besedo koristil ideji, za katero se je trudil vse svoje dni. Zraven tega pa j« znal pri vsej svoji navdušenosti za narodno stvar tako postopati, da nasprotniki nikdar niso imeli podlage za neutemeljene pritožbe; pripoznal jeMojalne pravice druge narodnosti v deželi, visoko držeč lastno narodno zastavo.
Meščani ljubljanski počastili so ga z izvolitvijo v mestni zbor. Ne bodem obširno popisoval zaslug, katere si je prof. Šuklje pridobil v mestni hiši. Omenjam le, da so ga prištevali najpridnej-šim mestnim odbornikom; kjer je bilo treba iz-delavati obšireu referat, lotil se gaje prof. Šuklje, in da se ga ni lotil brezvspešno, pričajo nam jednoglasni sklepi, ki so čestokrat sledili njegovim nasvetom.
Prebivalci dolenjskih mest poslali so ga v d e-želni zbor in vsakdo bode mi moral pritrditi, da bi ne bili mogli vestnejšega in vrednejšega moža si zbrati, nego je bil prof. Šuklje. Kdor je količkaj sledil deželnozborskemu zasedanju zadnjih dveh let, je sprevidel, da je poslanec dolenjskih mest igral odločivno ulogo v deželni hiši in da je častno rešil častno svojo nalogo. Kadarkoli prišla je važna zadeva na dnevni red, oglasil se je prof. Šuklje. Njegova izvanredna ^možnost in nenavadni govorniški talent nikiTar 'nfsu pro-pala. Poslanci naši so sami čestokrat pripoznali temeljito in vestno delovanje svojega kolege. Izročili so mu 1. 1883 izdelovanje velevažne cesarske adrese, katero je deželni zbor naj-ijdanejše položil pred prestol Nj. veličanstva, in Zbornica je jednoglasno sprejela načrt, kojega je Jkco^ložil prof. Šuklje. Vselej, ko so prišle želje in nade, zadeve dolenjskih pokrajin v pretres, vzdignil se je dolenjskih mest poslanec in zapisniki sej kažejo, da nikdar ne zastonj! Naprava
vasi, bila bi zdaj po polnem olikana deklica“, odgovori guvernantka.
»Za božjo voljo, kako sem jo mogel tedaj sem pripeljati, ko sera sam živel med ljudmi kot desetnik ? Tu sem obogatel ter pisal ženi in hčeri, da bi prišli v Pitjero. Kako pa je kaj z igranjem na glasoviru? Ali kaj napreduje?"
»Uže umejem, očka, igrati valček mižč," pobaha se hčerka.
»Slišal sem samo mimogredč. . . . Zakaj pa se obotavljaš? Ne boj sel“
»Igranju na glasoviru se je težko priučiti pri vašem priganjanji," nadaljuje guvernantka.
»Pri kakem priganjanji? Morebiti hočem hčer razvaditi? Le reci — takoj ji sežem v . . .“
»Le drznite se: celi teden niste dovolili igrati, da, še celo ključ od glasovira ste vteknili v svoj žep. V godbi je treba vaje in ročnosti."
»Vender ne boš zahtevala, da bi jej dovolil prvi teden včlikega posta brenkati na fortepiano ? Povej mi, za Boga, kake napade imaš. Če je morebiti tam pri vas na Švicarskem take nezbož-
poljedelske, oziroma vinorejske šole na Dolenjskem bila je povod izvrstnemu govoru našega poslanca; preložitev državne dolenjske ceste čez Gorjance bila mu je velika skrb, in njemu se imamo zahvaliti, da stoji ta zadeva dan danes tako ugodno. Posebno pa povdarjam njegove govore o dolenjski železnici; tu je razvijal nazore, katere je burno odobravala vsa visoka zbornica. Ideje, koje je razvijal v onih govorih, bile so z veliko pohvalo v.sprejete, in ako so pozneje ravno iz tega delali uasprotuiki glavni kapital, ne smemo pozabiti, da so v svoji stran" # karski strasti izruvali le posamezne besede, iz njegovih govorov in člankov ter jih potem v popolno nasprotnem zmislu uporabljali za volilno ^ orožje. Nazore, katerim so takrat ploskali, pobijal* so pozneje, meneči, da se mi Dolenjci ne spo* minamo več prvotnih besed našega poslanca, »n da ne znamo ceniti njegovih argumentacij. Upam, da so se varali pri večini zavednih dolenjskih volilcev!
Predaleč bi prišel, ko bi hotel še podrobneje naštevati zasluge, katere si je naš deželni posl#" nec pridobil za naše pokrajine; upam, da bodo zfl' dostovale te črtice. Rad bi tudi še opisal njeg<>v0 uspešno delovanje za vso slovensko kranjsko d°' movino ter posebno povzdignil njegov govor o vel«* važni volilni reformi, ki nam pravičneje i’aZ' deli ustavne pravice — a namen svoj bi s tem uže prekoračil. Hotel sem le pokazati svojim dolenjskim rojakom, da mož, kateri stopa pred nas kot kandidat za državni zbor, zasluži naše za' upanje v polni meri. Kjerkoli je bila prilika, P0-kazal je srce za našo ubogo Dolenjsko; kjerkoli je bilo umestno, dvignil je slovensko zastavo visoko k višku in stal neupognjen na narodnem programu. Več menda pač ne more zahtevati uajstrogejši dolenjski volilec od svojega poslanca! Naj nas nikar ne moti, da nasprotniki uporabljajo vse mogoče orožje zopei prof. Šukljeta, da mu očitajo grehe, katere je 1Z'
mislila le strankarska fantazija. On je pokazal
mu je naš kraj in slovenska domovina bila vedno pri srci, pokazal neštevilnokrat v sijajnih govoril' in vztrajnem delovanji. Zato gremo zauj na volišče in hočemo pokazati, da želimo moža za p°' slanca, čegar delovanje jasno priča, da talent 111 delavnost nikdar nista brez vspeha; ki je B svojim postopanjem znal si pridobiti spoštovanje in na' klonjenost vseh krogov, z njo pa j e din o mo' goči pogoj za vspehe svojega truda. ^e stopimo k volilni mizi za prof. Šukljeta, vodi nas prepričanje, da storimo s tem n&rodno dolžnost, da si zberemo moža, ki ne bode le dolenjskim pokrajinam, temveč vsej slovenski domovini obilno koristil. V to poraozi Bog in da"
2. junija!
nosti v nepravi veri možno delati, pa pri nas n’ tako, mi smo pravoslavni, in v prvem postnem tednu še z oljem nismo jedli zabeljeno, in ti hočeš kar naenkrat godbo. ... Ti bi jo hotela S0 na včliki petek. . . . Zaradi tacega pregrešnega privoljenja mogla bi se mi kaka nesreča pripetit*, da bi novci, katere sem v potu pošteno pridobil' bili vrženi skozi okno. V drugem tednu velik0' postnem si za igranje na piano Bogu odgovorm1. In kako je kaj s francoščino?"
»Učim jo in se trudim."
»Koliko besed si jo uže naučila?"
»Zdaj uže čita in umeje nekatere fraze, ^ tere jej povem."
„Citati- je nikar ne uči. Čitanja jej ne trebg’ da le umeje francoski govoriti. Ženin ne bode z#_ hteval čitanja. On potrebuje toli francoskega kr»"'. Ijanja. Toda to ti povem: da dvojim. Kako ? poučuješ francoski in nemški, ko si Švicark Prosim te, da bi je ne učila švicarski. Mi ŠV‘cfl skega jezika ne trebamo."	' j
„V Švici švicarskega jezika ni, ondi segov°' francoski in nemški."
Iz Bolgarije.
O političnem življenji v Bolgariji poroča dopisnik „Pol. Corr." iz Sredca: Obisk, katerega sta rumunski kralj in kraljica povodom potovanja švedske kraljice napravila knezu Aleksandru, napravil je v političnih krogih Bolgarije kakor tudi pri prebivalstvu sploh izvrsten utis, kateri se je tudi pokazal v sijajnem vsprejemu, kateri se je napravil visokim gostom.
Knez Aleksander nadaljuje svoje potovanje po deželi. Dne 20. maja zapustil je Gabrovo, njegov prihod v Sredci se bode morda za jeden dan zakasnil, ter pride knez sim še le dn6 29. t. m. Mi-nisterski predsednik Karavelov objavlja mnogo brojne telegrame, kateri poročajo o vsprejemu, kateri se je knezu povsodi pri prebivalstvu, tudi pri mohamedanskem, priredil. Pri Mohamedancih napravilo je izvrsten utis osebito to, da je knez v Eski-Džumaji in Osman-Bazarji obiskal mošeje.
Kakor poročajo razni listi, je baje knez Aleksander poslal Sultanu telegram, v katerem ga nagovarja, naj se za Usktib in Ohrido imenovanim bolgarskim škofom podeli berat (nadome-stilno pismo). In to poročilo je skoro gotovo isti nito. Povodom Cirilove in Metodove slavnosti po narodu v Sredci in v vsej Bolgariji prirejene manifestacije v tem zmislu imele so tako resen značaj, da jih bode knez pač težko prezreti mogel Želeti bi bilo pač, da Turčija pomiri razburjene duhove v Bolgariji s tem, da podeli omenjene berate, kajti drugače se vznemirjenost med Bolgari pač ne bode tako kmalu polegla.
V	»Makedonskem Glasu" čitati je bilo pred kratkim to-le: „Pri zdanjih političnih razmerah, katere je napravilo reševanje afganskega vprašanja za Evropo in osebito za Rusijo, je mnogo upanja za vspešen upor v Macedoniji — jedino sredstvo, s katerim bi se mogla, kakor smo se mogli prepričati, zboljšati neznosna usoda naših macedon skih bratov — in nadeje v to mer so bolj opravičene kot kedaj. Naša sveta dolžnost je torej, da ne izpustimo tega ugodnega trenotja, marveč da sami pričnemo, in ni najmanjše dvojbe — vojske, katere je bojevala do zdaj Rusija na balkanskem poluotoku, to dosta jasno dokazujejo — da bode, kadar se jedenkrat prične narodno gibanje in se pokaže potreba po ruski pomoči, Rusija svojo mogočno in rešilno roko razprostrla nad našimi nesrečnimi, v Macedoniji ginjajočimi brati Upa se skoro lehko, da bodo ruski diplomatje prvi, kateri bodo proti jednakemu pozivu ugovar jali. Kar se tiče bolgarske vlade, je uže zdavna kategorično izjavila, da obsoja vsako uporno gibanje v Macedoniji ter da bode, če se pokaže potreba, na mejah Bolgarije ukrenila energične na-redbe, da se uduši upor.
»Krasna dežela je to, nima-li svojega lastnega
Jezika! Toda meni se dozdeva, da je to inače,
Berta Fedotovna. Kako bi mogla biti kaka dežela
J‘ez jezika! Saj se Olončani razgovarjajo po °lonski.a
»Verjemite	ali ne,“	odgovori	razžaljena gu
Ver“antka.
pec	Cemu se ieziš? ^akč ie tudi!" kriči ku-
ufci§ J nadaljuje: »Tek6j pričnem eksamen, ali bom	francoski.	No, pogovarjaj se z njo, jaz
P°slušai. “
*^ka, saj ne znate francoski!“ pravi hčerka. ČUi	" znam	ne!	sličnost	zvokov vender
co V Nu’ P8t!	ZaCni Z	madamo	0 čaji P° fl'an
. 8|°* Predvsem kako se po francoski z8ve ma s[enka?«
Dekle pogleda vprašaje guvernantko.
»V francoščini ni besede maslenka,” odgovori Ruvernantka.
»Maslenke ni v francoščini? Kaj pa mečkaš! vse zadnje ni tudi »kolača* ?"
»Tudi kolača ni."
»Sedaj ti verjetnem. Kakošen jezik je to, ki
Politični pregled.
Avstrijsko-ogerska država.
Pri včerajšnjih volitvah iz kmetskih občin na Goriškem izvoljena sta bila dr. Tonkli in Valussi, kandidata, za katera je glasovala narodna stranka. V zapadni Istri bil je izvoljen France s c hi, torej je podlegel po »Edinosti" priporočan kandidat Spinčič, voljen pa je bil v iztočni Istri narodni kandidat Vitežič. — VBukovini izpaleso volitve tak6-le : V kmetskih občinah Črnovice-Storocinetz-Seret, kjer je bil do zdaj izvoljen Tomaszczuk, dobil je izmed 368 oddanih glasov Jan. Lup ul (narodno-kon servativni Rusin) 260 glasov, torej je izvoljen; nasprotni liberalni kandidat je dobil 205 glasov Trgovinski minister baron Pino izvoljen je jedno-glasno zopet v dozdanjem volilnem okraji Radavci-Salka-Gurahumora-Kimpolung. — V Trstu v prvi volilni skupini bil je izvoljen liberalec Rafael Luzzato s 103 glasovi izmed 123.
Tuje dežele.
Čas novih volitev za prusko poslansko zbornico se še ni določil. Misli pa se, da se bodo volitve vršile še proti koncu oktobra. Če se bode to zgodilo, sniti se bode mogel pruski deželni zbor še le v drugi polovici novembra.
Zdravstvena komisija v Rimu je predvče-ranjim sklenila, naj se vse reči dobro osnažijo in desinficirajo ter se osebe pregledajo, predno odide kaka ladija na morje.
Pariz živi v velikem nemiru in bojazni; vedno so še živo v spominu Parižanom krvavi dogodki od nedelje. Vender še ni dosti upanja, da bi se bila razburjenost komunardov polegla. V ponedeljek pokopali bodo Viktorja Hugota, in o tej priliki bodo se baje vršili zoj et krvavi prizori. Kakor smo uže poročali, se je o izgredih na pokopališči Pčre-Lachaise govorilo uže v poslanski zbornici, in vladi izrekla se je o tej priliki zaupnica. Zbornica izrekla je z ogromno večino vladi zaupnico za odločno postopanje, da se narodni zastavi pridobi spoštovanje; vender ni nobene stranke zadovoljil govor, katerega je govoril nasproti napadom levice na policijo minister za notranje zadeve, Allain-Targč. Če se bodo pri pogrebu Viktorja Hugota zopet ponavljali izgredi, moral bode odstopiti ta minister, in morda celč vse ministerstvo.
Naj ga nikdar ne moti, da je njegovim besedam pritrjeval nek njegov prijatelj, pristavljaje: ..Dajte Novomeščanom rajši jeden koš cekinov za popravljanje njih bajt." če bo gosp. Pfeifer res vse storil, kar nam je po srečni zmagi obetal pri pogostovanji volilcev njegov namestnik in glavni govornik, vseskozi narodni in slovenski gosp. Ogulin, potem znamo mi Dolenjci še pričakovati srečnejših dnevov.
V Trebnjem je zmagal gosp. Hren z 94 proti 43 glasovom. Tudi njemu priporočamo, da izvrši, kar je v programu obljubil, kar nimamo povoda dvojiti.
Dopisi.
V	Rudolfovem 28. maja. (Izv. dop) Zdaj so volitve za kmetske občine končane, zdaj lahko govorimo o naših poslancih za te občine. V Rudolfovem se je izvolil gosp. Pfeifer. Njemu priporočamo, da bo resno zastopal tudi dolenjske osredne okraje in da ne bo ravnal po tem, kakor je bilo soditi po njegovih besedah, katere je rabil nedavno v novomeškem kapiteljnu nasproti županu B., namreč, da ^Novomeščanom ni treba železnice".
Domače stvari.
— (Nj. c. kr. visokost gosp. nadvojvoda Rainer) dospel je danes v jutro z vlakom iz Koroške. Na kolodvoru vsprejeli so nj. visokost gospod dežolni predsednik baron Winkler in poveljnika obeh deželnobrambenih batalijonov. Pred poludndm ogledaval je nj. visokost g. nadvojvoda dotična deželnobrambena batalijona; navzočen je bil tudi nj. ekscelenca baron Reinlilnder in drugi vojniški dostojanstveniki. V av-dijenci vsprejel je nj. visokost g. nadvojvoda gospoda deželnega glavarja g. grofa T h ur n a in mestnega župana g. Grassellija. K obedu v hfitelu »pri Slonu" povabljeni so bili gospod deželni predsednik, nj ekscelenca baron Reinliinder in drugi dostojanstveniki. Ob 3. uri popoludnč odpeljal se je nj. visokost gosp. nadvojvoda v Pešto. Na kolodvoru naklonili so se mu pred odhodom od tu gosp. deželni predsednik baron Win ki er, nj. ekscelenca baron Roinlilndor, dežolni glavar grof Thurn, mestni župan Grasselli, poveljnika obeh brambovskih batalijonov in več gospodov brambovskih častnikov.
— (Moščanstvo ljubljanskega mesta) podelilo so je v včerajšnji tajni seji mestnega odbora naslednjim gg.: Lorene Blaznik, kupčevalec, Pran C a ca k, pek in hišni posestnik, in g. J. C. RO g er ju trgovcu in hišnemu posestniku.
— (V občinsko zvezo ljubljanskega mesta) bili so v včerajšnji tajni seji mestnega odbora sprejeti gospodje: Matija Vodnik, kamenosok in hišni posestnik; Alojzij Tornago, c. kr. major v 20. pešpolku ; Ignacij Valentinčič, hišni posestnik in glavni agent; Anton Mlakar, krojač, in Janez Papež, sodar.
— (Državnozborske volitve.) Narodni osrednji volilni odbor sklical jo danes na 7. uro zvečer shod zaupnih mož v čitalniško dvorano, da so posvetujejo o državnozborski volitvi v Ljubljani.
— (Duhovenske zadeve v lavantinski škofiji.) V novomašnike posvečeni bodo naslednji gospodje bogoslovci iz tretjega leta: Gaspar Kači č ni k iz Dramelj, Jakob Kavčič od sv. Petra pri Radgoni in Andrej K e ček iz Ormoža; razen teh še štirije gospodje iz četrtega leta. — Ordonacije vršile se bodo v Mariboru dn6 14., 16. in 18. julija. — Gospod Jurij V t i č a r postal je župnik pri Sv. Ani v Prevorji.
nima besedij o jedilih? Nu, kako se pa imenujeta po nemški »maslenka" in »kolač" ?"
»Tudi nemščina nima pravega*izraza za be sedi »maslenka" in »kolač."
Kupec razpnž roki:
»Sedaj imam pa dosti, mamzel! Prišli ste mi ravno prav!" vsklikne on. »Oj ta znalost je zikov!"
»Dominika," obrne se skoro v solzah guver-nantka k svoji gojenki. »Prečitajte svojemu očetu francoske verze."
»Z verzi mi nikar ne kazi zob!" huduje se kupec. »Ne maram verzov, nego »kolače" in »maslenke"!"
Guvernantka si zakrije objokane oči z robcem in vzdignivši se s stola, odide iz izbe.
»Vselej jo do solz mučite!" reče hči in grč za njo.
»Za svoje denarje, a ne za tuje ..." odgovori kupec, spije sklenico, ostatek čaja pa zlije iz nje v čašo za splakovanje ter jo poda zopet svoji ženi, rekoč: „Še nalij!«
Telegrami »Ljubljanskemu Listu.“
Dunaj, 30. maja. Drugi volilni okraj kmetskih občin v Bukovini izvolil je zopet poslancem Zotto.
London, 30. maja. »Daly News“ pripoveduje iz najboljšega vira, da včeraj došli ruski odgovor na angleške protipredloge glede afganske meje sprejemlje te predloge ter torej rešuje mejno vprašanje na zadovoljiv način. Merušak in Culfi-kar ostaneta pri Afganistanu. Glavne točke meje so se konečno določile, pogajanja vršijo se mirno in prijazno, tako da je pričakovati kmalu ugodne rešitve tega tako kočljivega in perečega vprašanja.	_____
Telegrafično borzno poročilo
z dnž 30. maja.
gld.
Jednotni drž. dolg v bankovcih.............................82'50
,	,	>	» srebru.................................82-95
Zlata renta....................................................  •	90
6°/0 avstr, renta. .  .....................................98‘45
Delnice n&rodne banke......................................861' —
Kreditne delnice  ............................................ 288-20
London 10 lir sterlmg.........................................124	20
20 frankovec................................................... 9-855
Cekini c. kr.  ................................................. 6.g5
100 drž. mark................................................. 60	-90
ssms®t=s!sssisis
Cesarsko in eksportno
pivo
v stelji ©bičalo.
priporoča
A. Mayerjeya trgovina piva v steklenicah
v Ljubljani. (1) 51—23
Mfe-ZEIER
.TROPFEli
NUR ECHT BBl
APOTHEKER TRHKOGZV LAIBACH 1 SISJCK aoi
Umrli so:
V vojaški bolnici:
Dnž 28. maja. Josip Matijevič, c. kr. nadporočnik, 27 1., črevesna tuberkuloza in plučni edem.
Zahvala.
Živo ginjeni po brezštevilnih dokazih toli prisrčnega sočutja o prebridki izgubi našega neizmerno ljubljenega, nepozabljivega soproga, oziroma očeta in brata, gospoda
Martina Baudeka
izrekamo vsem, ki so ga tako v mnogobrojnem številu spremili k poslednjemu počitku, posebno preč. duhovščini, občanom, ki so ga nosili in svetili, gospodom odbornikom posojilnice ljubljanske okolice, slav. okrajnemu cestnemu odboru, slav. odboru šišenske čitalnice, gospodom pevcem za ginljivo petje, dariteljem mnogih prekrasnih vencev in sploh vsem, kateri so na kakeršnikoli način svoje sočutje skazali, našo najiskrenejšo zahvalo.
V Vodmatu 27. maja 1885.
(91)	Žalujoča	rodbina
Baudekova.
Blago
le iz trajne
310
za obleke
za moža srednje ovčje volne;
ovčje volne,
velikosti mdrov ( za	gld. 4,96	iz	dobre
-sa ! »	»	8,—	»	boljše
jedno obleko l »	>	12,40	>	jako fine	»	»
Popotne	ogrinjače,	komad po	gld. 4, 5, 8
in do gld. 12,— Najfineje obleke, hlače, prevle-kače ali svrhne suknje, blago za suknje in dežne plašče, tifl, loden, komis, predenino, cheviot, tri-cot, ogrinjače za dame in biljardne preproge, peruvien, toskin priporoča
ju. snbDvfitkr 3^
fa/torišlcei, za.logfa. v Brnu
Vzorki franoo. Vzorki (ogledniki) razpošilja-vajo se gg. krojaškim mojstrom nefrankovano. PoSiljatve proti povzetji čez 10 gld. franoo.
V zalogi imam sukna vedno za več nego 150000 gld. av. v. in umeje se, da mi pri veliki svetovni trgovini ostane mnogo suknenili ostankov, dolzih od 1 do 5 metrov, in sem torej primoran, take ostanke po Jako nizkili fabriikih oenab razpečavati. Vsak pametno misleč človek mora sprevideti, da od tako malih ostankov ni možno razpošiljati vzorkov na ogled, ker bi marveč vsled nekoliko stotin naročenih teh vzorkov ne ostali v kratkem nijedni vzorki a je torej skozi in skozi sleparija, ako firme sukne-nega blaga inserirajo suknene ostanke; v tacih slučajih so vzorki odrezani od celih kosov a ne od ostankov, torej je namen takega postopanja očividen.	(7)24—17
Ostanki, ki ne ugajajo, se zamenjavajo ali pak se pošlje nazaj denar.
Dopisi vzprejemlj6 se v nemškem, ogerskem, češkem, poljskem, laškem in francoskem jeziku.
3oooex;
V Ameriko
pride najceneje, kdor se obrne na
Arnolda Reifa, Dunaj, L, Pestaloiiigass« I,
najstarejša tvrdka te vrste. Natančneje izpovedbe in prospekti zastonj. (22) 50—13
COOOOOCKDOOOOOOa
Velikanske izgube, katere so zadele veliko londonsko tovarno za železne meblje, Godoridge Brothers and Comp., pri najnovejšem padcu glasgovske banke, so isto tako silno omajale, da je sklenila, tovarno zapreti ter velikansko zalogo, zlasti pri vseh izložbah s zlatimi kolajnami odlikovanih mebljev za četrti del pod tovarniško ceno po polnem razprodati. Prodajam torej pri meni od gori omenjene hiše v zalogi se nahaja-
Postelje so skoro tu narisani slične.
joče čudalepe 400 železne postelje za odraščene (nedosežna krasota za vsako stanovanje in sobo) po ba-jeviti, tu še nečuveni smešni ceni, komad le po 8 gld. (prejšnja cena 30 gld. 50 kr.) Izvršujem tudi posamezna naročila, dokler zadostuje zaloga, v vedno izbornih in brezhibnih izvodih takoj proti vpošiljatvi gotovine.
Jr<\ Buganyi
zaloga strojev, Dunaj, Landstrasse, Krieglergasse.
Zlasti spomladi in poleti se železnim posteljam, ker za vse slučaje vedno podajejo varnost zoper mr-čese in nesnažnost, dalje nepokončljivo vztrajejo in se mogo leliko skupaj skladati, daje prednost pred lesenimi.	(21)	10	10
v
V našem založništvu je izišel na svitlo
drugi pomnoženi natis:
obrezkom
Elegantno
vezane in z zlatim stanejo
2 gld., nevez. 1 gld. 20 kr.
Ig. v. Kleinmayr & Fed. Bamberg
knjigotržnica v Ljubljani.
«3 SBSBSHblBiaSHSHSlEE^.
Zaloga zemljevidov
c. kr. generalnega štaba.
Mera 1:75000.
Listi so po 50 kr., zloženi za žep, prilepljeni na platno po 80 kr.
I|[. r. KleinBajr & Fed. Banben-ora
knjigarna v Ljubljani.
1
l
<D
K/l
> -*-» Z?
§ o
•§>5 «*
2 >o
O CD ©
0-0 2* P.J3 O
&sS
J*i
Račune, kuverte, vizitke, sploh vsakovrstne tiskovine
izgotovlja v mičnej izvrSbi in po nizkih cenah
tiskarna Kleinmayr & Bamberg
v Ljubljani.
Jaz AnaJCsillag
S svojimi velikansko dolgimi Loreley-lastni, koji so vsled porabe od mene izumljene pomade za rast las tekom 14 me: secev zrastli za 185 cmtr. ter poslali tako gosti, da so mi zaradi leže morali izstriči tri kite.
To pomado za rast las preiskavah m razkrojevali so najznamenitejši strokovnjaki medicimčmh fakultet ter jo uznali ne samo za po polnem neškodljivo, nego tudi za 'zborno. Ista pospešuje rast las, krepi lasne koreninice m je najbolje sredstvo zoper izpadanje las m izborno učinkuje tudi na plesaste glave, redke brke in brado. Zel6 udana Ana Csillag. Razpošilja se v vse dele sveta proti naprej vposlam gotovim ali povzetji.	(85)	8-3
Csillag & drug., BudimpeSta, Kraljeva ulica <2b. Gena lončku: 50 kr., I gold. in 2 gold. z rabilnim navodom.
Analitično-kemično preiskali in odobrili gospodje:
Dr. Th. Werner, vodja kemično-analitičnega in politehničnega zav6da v Vratislavu; dr. Lev Liebermann, profesor in vodja kemično-analitične kr. oger. državne poskusne postaje v Budimpešti, in Job. Szavosuk, prof. kemije v Budimpešti.
Glavno zalogo v Ljubljani imata: Karol Karinger, »pri knezu Milošu*, in Josip Obreza, frizer.
J.tlMoczj, Mar pri jri zlatem samorop'
priporoča in razpošilja s poštnim povzetjem
Marijaeeljske kapljice
za :želod.ec,
katerim se ima na tisoče ljudi zahvaliti za zdravje, imajo izvrsten vspoh pri vseh boleznih v želodcu in so neprekosljivo sredstvo zoper: mankanje slasti pri jedi, slab želodeo, urak, vetrove, koliko, zlatenico, bljuvanje, glavobOl, krč v želodeu, bilje sroa, zabasanje, gliste, bolezni na vraniol, na jetrih in zoper zlato žilo. — 1 Steklenica velja 20 kr., 1 tucat 2 gld., 5 tucatov samo 8 gld. {JV Svarilo I Opozarjamo, da se tiste istlnite Marijaoeljske kapljico dobivajo samo v lekarni pri „Samorogu“ zraven rotovža na Mestnem trgu v Ljubljani pri J. pl.Trnkoozy-ju. Razpošiljava se le jeden tucat.
iŠ
je odločno najboljše zdravilo zoper protin ter revmatizem, trganje po udih, bolečine v križu ter živcih, oteklino, otrpnele ude in kite itd., malo časa, če se rabi, pa mine po polnem trganje, kar dokazuje obilno zahval. Zahteva naj se samo „ovetu zoper trganje po dr. Ua-lidu“ s zraven stoječim znamenjem; 1 steklenica 50 kr.
Planinski zeliščni sirop kranjski,
izboren zoper kašelj, hripavost, vratobol, prsno in plučne bolečine 1 steklenica 56 kr. Koristnejši nego vsi v trgovini se nahajajoči soki in siropi.
(8) 10
£rl)uf|mnrt'f.
Pom ulil j e vo
najboljše vrste, izborno zoper bramore, pljučnico, kožne izpustke in bez-gavne otekline. 1 steklenica 60 kr., 1 velika 1 gold.
Salicilna ustna voda
najboljše za ohranjenje zob ter zobnega mosa in takoj odpravi smradljivo sapo iz ust. 1 steklenica 50 kr.
IV Kri čistilne kroglice "Tpi
ne smele bi se v nijednem gospodinjstvu pogrešati in so se užo lisučkrat sijajno osvedočile pri zabasatiji človeškega telesa, glavobolu, otrpnenih udih, skaženem želodcu, jetrnih in obislnih boleznih, v škatuljah h 21 kr.; jeden zavoj s 6. škatuljami 1 gold. 5 kr. Razpošilja se le jeden zavoj.
Naročila z dežele izvrše se tekoj v lekarni pri,.Samorogu"
Jul. pl. TRNKOQZY-ja na Mestnem trgu v Ljubljani-
Odgovorni urednik J. Naglič.
Tiskata in zalagata Ig. v. Kleinmayr & Fed. Bamborg v Ijubljani.