•o
:<n ■o
-O
:t-»
im
¡«/"> im
-t-» ¡r-
90,6 95,1 95,9 100,3
Goga že 35 let na krilih plesa
Št. 42/Leto 66/Celje, 31. maj 2011/Cena 1,10 EUR
□
Čistilna naprava Laško odpira nove zgodbe
□
Odgovorna urednica NT Biserka Povše Tašic
Kako prodati domovino?
°dg°vor so iskali na Slovenski Edi Kokšarov zadnjič turistični borzi 2011 v Podčetrt-	c-aviiijiv
ku. V Rimskih Toplicah pa so V CeljSKeiTI dreSU tudi uradno odprli zdravilišče in tako dokazali, da se lahko misija nemogoče vendarle dobro izteče.
2, 4 >
I / I
Ki i
SPODBUDNE ZGODBE
Robičevi s Planine -gozdarski vizionarji
Črni Peter (Vilfan) brez dlake na jeziku
Polzelan o Kitajski: supersila - da ali ne?
DRUŽINE, POSLOVITE SE OD SKRBI!
IZKORISTITE POPUST ZA DODATNI AVTO, VEČ NA AVTO.TRIGLAV.SI.
PAMETNO JE IMETI DOBRO ZAVAROVAN AVTO
S petkom so po dveh desetletjih Rimske terme tudi uradno zasijale v vsej svoji veličini. Veselje je bilo še toliko bolj iskreno, saj so med gradnjo in obnovo te največje letošnje slovenske naložbe v turistično infrastrukturo doživeli vrsto težav.
Na dogajanje, predvsem številne zaplete oziroma grenkobo preteklih let, so ob odpiranju term spomnili vsi govorniki. Laški župan Franc Zdolšek je poudaril, da so se Rimljanom uresničile 20-letne sanje. Predsednik vlade Borut Pahor, ki je posebej izpostavil prizadevanja direktorice Marjane Novak, je omenil, da so v Rimskih termah izvedli misijo nemogoče: »Nad vas se je zgrnilo vse: od težav z opredelitvijo koncepta, predrago obnovo, neprimernostjo objektov za kategorizacijo, plazu, ki je obnovo podražil, težav z izvajalci in dolgotrajne bitke z bankami za posojilo ... Obnova term je zgodba šestih vlad in šte-
Marjana Novak: »Goste sprejemamo od konca marca. V tem času smo ustvarili 5 tisoč nočitev. Največ gostov je prišlo obujat spomine, med njimi tudi nekdanji zaposleni. Poleg tega, da se gostje že vračajo, prihajajo tudi tuji turisti, največ se za obisk term zanimajo Italijani.«
V Rimskih Toplicah so premierju Pahorju razkazali celotno novogradnjo v sedmih nadstropjih, seveda tudi bazenski del.
Rimske terme kot misija nemogoče
Po dveh desetletjih prizadevanj Rimske terme tudi uradno sprejemajo turiste - Po vsem sijaju nekdanjega zdravilišča jih čaka štart z ničle
površin, gre verjetno za eno največjih zgodb v Sloveniji. Programsko smo usmerjeni v poslovni, sprostitveni in zdravstveni segment, računamo pa na višji cenovni razred, predvsem populacijo brez otrok,« je naštevala Novakova.
V Rimskih termah so sprva nameravali postaviti tudi specialni medicinski in bolnišnični program, vendar do tega ne bo prišlo. Da bi vrednost obnove ohranili pod 50 milijoni evrov, hkrati pa obdržali turistični in zdraviliški program, so ga marca lani črtali iz investicijskega programa. Namesto tega so povečali hotelske zmogljivosti.
Mejniki z grenkobo
Spomnimo, da je pred več kot desetletjem takrat propadajoče zdravilišče v Rimskih Toplicah želela najeti in ga oživiti družba Barsos-MC v lasti pokojnega Saše Bari-čeviča. Kot se je izkazalo, družba ni imela dovolj denarja, zato je aprila 2006 odstopila od obnove.
Sicer je bila prva faza investicije, obnova Sofijinega in Zdraviliškega dvora ter historičnih kopeli vodnih nimf, vredna več kot 12 milijonov evrov, končala pa se je pred tremi leti. Vzporedno so začeli izvajati tudi drugo fazo, gradnjo novega objekta in obnovo vil Brkič, Rimski dvor in Mayerhofer. Takrat se je sprožil plaz, ki je praktično zasul gradbeno jamo. Seveda je sanacija plazu »požrla« kar nekaj denarja, pa tudi spremenila načrte. Morali so spremeniti gradbena dovoljenja in projektno dokumentacijo, tako da so podrli vilo Ma-yerhofer, hkrati pa povečali tlorise novogradnje. Veliko zgodb je povezanih tudi z zapleti z izvajalci del. Leta 2007 je bil za izvajalca gradbenih del izbran SCT, ki je odstopil od ponudbe, nato je obnovo začel Vegrad. Pri velenjski družbi se ni izšlo z bančnimi garancijami, zato
je junija lani začel delati celjski Nivo.
Seveda so se težave pojavljale tudi z zapiranjem finančne konstrukcije. Prva vloga za odobritev bančnega posojila v višini 22,5 milijona evrov je bila posredovana bankam, ki pa so dvomile o končni vrednosti projekta. Nova uprava je nato novelirala investicijski program ter po dveh dokapitalizacijah v skupni vrednosti 4,5 milijona evrov le prepričala banke v odobritev posojila.
Skoraj polovico potrebnega denarja, dobrih 22 milijonov evrov, so priskrbeli lastniki, osem milijonov evrov je zdravilišče prejelo iz naslova evropskih sredstev in od Javnega sklada RS za regionalni razvoj, lani septembra pa je družba dobila tudi posojilo v višini 20 milijonov evrov. »Najpomembneje je, da je naložba zaključena v načrtovanih finančnih okvirih in da se je poslovanje začelo. Tako letos kot leta 2012 je osrednji cilj zagotavljanje tekoče likvidnosti, torej ustvarjanje pozitivnega denarnega toka,« poudarja Novakova. Zdaj zdravilišče v Rimskih Toplicah praktično štarta z nič: »Smo popoln novinec, tudi v turistični dejavnosti Rimske terme niso bile prisotne že skoraj 50 let. Zato upam, da bo odziv med gosti dober, in se hkrati zavedam, da bo počasen.«
Delo uprave Rimskih term s petkovim prerezom traku še zdaleč ni končano: »V letu dni moramo izpolniti pogoje za pridobitev stalnega uporabnega dovoljenja, v tem času tudi zagotavljati pogoje za likvidnostno poslovanje. Dejansko črpanje nepovratnih sredstev, s tem pa tudi nov finančni zagon, pričakujemo v mesecu dni,« je razložila Novakova.
URŠKA SELIŠNIK, Foto: SHERPA
www.iKhritednjkxom
Težko pričakovan dan D v Rimskih termah s predsednikom vlade Borutom Pahorjem, z direktorico družbe Marjano Novak in ministrico za gospodarstvo Darjo Radie.
vilnih ministrstev. Zdaj je uspešno pripeljana do kon-
Da je končni izzid pri turističnih projektih vedno negotov, je opozoril tudi Pahor: »Za oblikovanje ponudbe so potrebni čas, veliko piljenja, potrpežljivosti in znanja, nenazadnje tudi poguma in odločnosti posameznikov ter celotne ekipe.«
TOREK
SREDA
ČETRTEK PETEK
	i	P	€		s
12	27	[El ES	CJEfTlE]		
ca, storitev pa je zrela za pridobitev ISO-standarda.«
Kot je poudaril Pahor, je novost korak k večjemu turističnemu razvoju ne le Rimskih term, temveč tudi kraja in ljudi. Naložba je stala več kot 45 milijonov evrov, prinesla pa je že 55 delovnih mest. »Torej je naložba zaokrožena točno v številkah, kot smo jih obljubljali,« je omenila Novakova. V Rimskih termah so obnovili več hotelov oziroma dvorov, ki razpolagajo s 190 nastavitvenimi enotami in 370 ležišči. Obnove so bili deležni Vila Brkič, del parka ter historične kopeli. »30 tisoč kvadratnih metrov je ogromno
Odprtja so se udeležili številni domačini. Med njimi tudi takšni, obnovo Rimskih term.
ki so večkrat glasno zahtevali nadaljnjo
NOVI TEDNIK
IZ NAŠIH KRAJEV
3
Jutri sestanek leta v Laškem
Končno bodo sedli skupaj predstavniki nemškega WTE-ja, Občine Laško in Pivovarne Laško
LAŠKO - Odločba Stalne arbitraže pri Gospodarski zbornici Slovenije, ki nalaga Občini Laško plačilo za čiščenje in odvajanje odpadnih voda nemškemu podjetju WTE, ki je zgradilo čistilno napravo, v Laškem še vedno zelo odmeva. Kot smo že poročali, občina podjetju vse od leta 2005, ko je čistilna naprava začela obratovati, ni plačevala nič. Zdaj je občina koncesijo za odvajanje in čiščenje komunalnih voda WTE-ju odpovedala. To bo odslej opravljala Komunala Laško, kot so odločili svetniki. Ti so se seznanili tudi z arbitražno odločbo. So se pa nekateri spraševali, ali morda ne bi občina plačala WTE-ju vsaj dela storitev. Več bo znano jutri, ko se bodo sestali predstavniki WTE-ja, Občine Laško in Pivovarne Laško. S slednjo se namreč občina še dogovarja glede lastništva čistilne naprave, ki bo sicer po pogodbi prešla v last pivovarne.
Na občini vztrajajo, da je bila ta odločitev prava, da WTE-ju niso plačevali, ker bi moral WTE po pogodbi zgraditi tudi kanalizacijsko omrežje. Ker tega ni bilo, tudi čistiti niso mogli odpadnih voda, razlagajo na občini. Zato občina ni hotela občanom zaračunavati nečesa, kar sploh ni bilo opravljeno. Svetnik Srečko Lesjak, SDS, je na seji občinskega sveta prejšnji teden opozoril, da je nekaj vendarle bilo očiščenega, ker je že
v začetku nekaj gospodinjstev bilo priključenih na čistilno napravo. Zakaj torej občina ni plačala vsaj tega dela, ga je zanimalo. Vodja urada za gospodarske javne službe, okolje in prostor Tomaž Novak je pojasnil, da niso plačali, ker so prihajali računi v taki višini, kot da bi bili priključeni vsi občani. Dodal je, da so se želeli pogoditi za vsaj tisti znesek, da bi torej plačali za storitve, ki so bile opravljene, vendar ni šlo.
Negotovost v Laškem
Po naših podatkih so pri Stalni arbitraži ves čas skušali obe strani pripraviti do poravnave, vendar niso našli skupnega jezika. Rezultat je znan, občina mora plačati vse račune z zamudnimi obrestmi, račun je v začetku maja znašal že 1,4 milijona evrov. To pa naj bi bila le polovica, ki jo WTE zahteva. Arbitraža namreč niti ni zajemala vsega. V arbitražnem postopku niso upoštevali niti enega ugovora občine in so praktično v vsem pritrdili WTE-ju. Lesjak je tako predlagal, naj občina plača vsaj opravljene storitve in naj v prihodnje zaračunava čiščenje tistim, ki so že priklopljeni na čistilno napravo. Poleg tega ga je zanimalo, kako se občina namerava braniti v prihodnje. Dvom o kakovosti občinske pravne službe je izrazil tudi svetnik Danijel Dobršek, DeSUS: »Lahko se zgodi, da bomo na celi črti pogoreli.«
Super-super referendum
Zemljišče, na katerem stoji čistilna naprava, je v lasti Pivovarne Laško. Čigava pa bo čistilna naprava, bo ena izmed tem na jutrišnjem sestanku.
Občina bo skušala doseči razveljavitev arbitraže na sodišču. V dvajsetih letih, odkar obstaja arbitraža, je to skušala le ena stranka. Razveljavitve ni dosegla. Kljub temu na občini ostajajo optimisti. Če jim ne uspe, bo občina ostala praktično brez proračuna za naslednjih dvajset let, priznava župan Franc Zdolšek.
Še en odprti spor
Da WTE ne bi še dvajset let zaračunaval storitev, je občina podjetju odvzela koncesijo za odvajanje in čiščenje odpadnih voda. Svetniki so na seji tako z večino odločili (Lesjak je bil proti, dva svetnika sta se vzdržala), da bo to odslej opravljala Komunala Laško. Ta bo s tem morala prevzeti tudi kredit, ki ga je imel WTE, gre pa za kar pet milijonov evrov. Na občini zatrjujejo, da je še stvar pogajanj, kako in v kolikšni meri bodo ta kredit prevzeli. Lesjaka in Dobrška je zanimalo, zakaj
Laški župan Franc Zdolšek. (Foto: SHERPA)
se niso na občini raje prej pogajali ali vsaj počakali do jutrišnjega sestanka, pa jim potem vzeli koncesijo, če se je to že moralo zgoditi. WTE je v Ljubljani zaradi odvzete koncesije namreč že sprožil upravni spor.
In kdo bo lastnik?
Glede čistilne naprave pa ima občina še eno odprto zgodbo. Tokrat s Pivovarno Laško. Po koncesijski pogodbi z WTE-jem naj bi kasneje čistilna naprava prešla v last Pivovarne Laško. To je občane močno razburilo, na občini pa si želijo to urediti. Seveda v korist občine. Kot so povedali na seji, jim namreč ni jasno, kako so lahko računi, ki prihajajo za pivovarno, ki sicer porabi dve tretjini vode, toliko nižji. Zdolšek je tako povedal, da račun znaša 90 tisoč evrov, od tega WTE občini oziroma občanom zaračunava od 50 do 60 tisoč evrov, preostanek plača pivovarna. Večkrat pa je moč tudi slišati - tudi na seji je bilo omenjeno - da se je čistilna naprava tako ali tako gradila bolj ali manj zaradi pivovarne oziroma da jo pivovarna bolj potrebuje.
Župan Franc Zdolšek je napovedal, da če rešitve z WTE-jem ne bodo našli, bo občina poiskala nadomestno. To pa je gradnja še ene, manjše, čistilne naprave. Ocenjujejo, da bi jo lahko zgradili za milijon evrov.
Po neuradnih podatkih smo izvedeli drugačno zgod-
Predsednik uprave Pivovarne Laško Dušan Zorko
bo. WTE in Pivovarna Laško sta sklenila posebno pogodbo, po kateri je WTE zanje zgradil poseben del čistilne naprave, bioreaktor, kjer poteka prva faza čiščenja, tako imenovana anaerobna predelava. V bioreaktorju se odpadna voda očisti v 85 odstotkih. Ta voda potem potuje na skupno čistilno napravo, kjer se očisti še v preostalih 15 odstotkih. Zato naš vir poudarja, da je skrajno neodgovorno trditi, da se je čistilna naprava gradila zaradi pivovarne. Vir trdi še, da bi pivovarna čistilno napravo tako ali tako zgradila in da WTE-ja niso sami izbrali, ampak so se prilagodili občini. Sicer pa imajo v pivovarni za obratovanje njihovega dela čistilne naprave z WTE-jem sklenjeno letno pogodbo o obratovanju.
ŠPELA KURALT Foto: GrupA
Avtor: Dalibor Bori Zupančič
» Naj me bolha šavsne, če ne bi bilo super-super, da bi se državljani izkašljali, če so za ali proti, da se takšne odločitve prekladajo iz betic poslancev na ramena ljudstva ! »
Bo kdo odgovarjal?
V Občini Laško poudarjajo, da je vir vsega zla koncesijska pogodba, ki jo je bivši župan Jože Rajh po odločitvi občinskega sveta podpisal leta 2001. Nič bolj ugodni oziroma še slabši so bili aneksi k tej pogodbi, trdijo v občini. Ključen naj bi bil aneks, ki so ga podpisali oktobra 2005, ki določa, da se zaračunavanje vseh storitev prenese na občino. Sprva je pogodba namreč določala, da zaračunavanje opravlja WTE. Zdolšek je prepričan, da če bi WTE sam zaračunaval občanom storitve, ki jih ni opravil, bi se danes WTE ukvarjal z neštetimi tožbenimi zahtevki. Imajo pa s tem istim nemškim podjetjem težave tudi v blejski občini, kjer so prav na primeru Laškega v svojo koncesijsko pogodbo že vnesli določena varovala.
Na stojnici Term Olimia, ki so bile gostitelj Slovenske turistične borze 2011, je bila posebna gneča. Na fotografiji v ozadju vodja marketinga in prodaje Vasja Čretnik ter župan Podčetrtka Peter Misja, ki je obenem predsednik Turistične zveze Slovenije.
Kako prodati domovino
Eni za Slovenijo še niso slišali, drugi tujci jo prodajajo - Pol sveta na Slovenski turistični borzi v Podčetrtku
Nekateri za Slovenijo še niso niti slišali, drugi tujci jo prodajajo kot počitniški cilj. Na Slovenski turistični borzi SIW 2011, ki so jo pripravili konec tedna v Termah Olimia v Podčetrtku, je bilo mogoče videti in slišati tujce tudi iz najbolj eksotičnih držav, ki v slovenski turizem še kako zaupajo.
Slovenska turistična organizacija je turistično borzo, ki je največji vsakoletni dogodek slovenskega turističnega gospodarstva, pripravila v skoraj novi večnamenski dvorani v Podčetrtku. Tam je bilo mogoče srečati vse, ki v slovenskem turizmu veliko pomenijo, na stojnicah so bili predstavljeni vsi najpomembnejši turistični cilji. V. d. generalnega direktorja Direktorata za turizem in internacionalizacijo na Ministrstvu RS za gospodarstvu mag. Marjan Hribar je novinarjem seveda poudarjal izjemen pomen turizma za slovensko gospodarstvo. »Turizem je eden najpomembnejših gospodarskih sektorjev, saj generira nova delovna mesta ter ima izrazito pozitiven vpliv na uravnotežen gospodarski razvoj.« O tem najbolj priča primer gostitelja turistične borze Podčetrtka. »Tako tujim kot domačim udeležencem predstavljamo, da je tržno uspešen produkt mogoče razviti tudi daleč od glavnih prometnic in mestnih središč,« je povedal med borzo direktor Term Olimia Zdravko Počivalšek.
Od Izraela do Kuvajta
V novi veliki dvorani v Podčetrtku so predstavljali najboljše na sončni strani Alp. Med stojnicami je bilo mogoče srečati predstavnike organizatorjev potovanj iz vse Evrope, prvič celo iz daljnega Kuvajta, Združenih arabskih emiratov in Izraela. Če me občutek ne vara, je bilo v dvorani poleg slovenščine slišati največ ruščine.
Pri vhodu dvorane so bile informativne stojnice, kjer so na turistično ponudbo prizorišča 14. slovenske turistične borze posebej opozarjali Razvojna agencija Sotla, TIC Podčetrtek ter javni zavod Turizem Rogaška Slatina. »Obiskovalce zanimajo predvsem ponudba podeželja, ogledi kulturne in naravne dediščine,« je v petek ugotavljala direktorica Razvojne agencije Sotla Bojana Žaberl. Na stojnicah so bili različni prospekti Obsotelja, med njimi vabilo na še eno veliko obsoteljsko prireditev, na mednarodno podelitev priznanj tekmovanja Entente Florale, ki bo septembra v Rogaški Slatini.
Domača, obsoteljska turistična ponudba je bila obširno predstavljena tudi na sejmišču, kjer so se predstavljali Terme Olimia ter različni ponudbniki iz Rogaške Slatine. Tam je bilo mogoče srečati župana Podčetrtka ter obenem predsednika Turistične zveze Slovenije Petra Misjo, ki se je pravkar poslovil od delegacije vara-ždinske županije s sosednje Hrvaške, s katero načrtujejo skupne evropske projekte. Iz
krajev, od koder so nekoč prišli ustanovitelji samostana v Oli-mju pri Podčetrtku, menihi pavlinci.
Iz naših krajev je pozornost vzbujala stojnica Celja z naslovom Celje - city break, ki sta jo pripravila Zavod Celeia ter Hotel Evropa. Ob celjski stojnici se je pri Urši Dorn iz Zavoda Celeia in Luciji Mali iz Hotela Evropa ustavil Nizozemec, ki je desetletje in pol obiskoval Celje in nanj ohranil očitno lepe spomine. »Veliko povpraševanja je tako po hotelu kot po mestu nasploh. Sestavili bomo lahko dobro ponudbo, z nastanitvijo in dodatno ponudbo ogledov mesta Celje,« je bila zadovoljna Malijeva. Za Celje so se na borzi največ zanimali Belgijci in Nizozemci, tudi Italijanov ni manjkalo, posamezniki so bili celo iz ZDA ter Romunije.
Pri stojnici Thermane Laško so prevladovali Rusi. »Zelo smo zadovoljni, oglasilo se je več novih morebitnih partnerjev. Veliko si obetamo še od študij skih tur v okviru borze, z obiskom Thermane Laško,« je povedala vodja prodaje v Ther-mani Laško Maja Jahn. Med študijsko turo so si udeleženci
med drugim ogledali hotele in bazene v Laškem, kjer je letos 70-odstotna rast števila nočitev tujcev.
Novinci
Poleg Laškega je med stojnicami vzbujalo posebno pozornost čisto novo slovensko zdravilišče, Rimske terme iz Rimskih Toplic, ki jih je prav na osrednji dan borze slovesno odprl predsednik vlade Borut Pahor. »Res je, danes smo zelo obiskani,« je ob stojnici borze potrdila Nives Kelemen Cvejic iz marketinga Rimskih term, kjer tržijo tri hotele ter ostalo ponudbo. »Za medicinske programe se zanimajo zlasti Rusi, Italijani se ogrevajo predvsem za wellness, Belgijce zanimajo nočitve v času, ko bo Maribor evropska kulturna prestolnica,« smo izvedeli.
O ruskem zanimanju za medicinske storitve ter italijanskem za wellness so se strinjali na stojnici Term Dobrna, kjer so dodali, da njihove goste s Hrvaške zanima predvsem aktivno preživljanje počitnic. »Zelo dober odziv je, našli smo izhodiščne točke za vzpostavitev novega sodelovanja ter za nadgradnjo obstoječega,« je povedal Andrej Klanjšek iz prodaje Term Dobrna.
In kako je s kraji univerzi-jade? Na stojnici Uniturja iz Zreč, kjer so predstavljali Ro-glo, Terme Zreče in Krvavec, so že oglaševali nov Hotel Atrij v Termah Zreče s štirimi zvezdicami in 45 novimi sobami, ki ga bodo odprli oktobra. Simona Mernik iz Uniturjevega trženja je povedala, da se je ob stojnici oglasilo največ Rusov in Italijanov, med njimi nekaj obstoječih partnerjev ter precej novih. Poleg Rogle se je iz naših krajev predstavljal še en čudovit gorski cilj, Golte nad Mozirjem. »Tu je več predstavnikov tujih agencij kot drugod,« je poudarila prednost Slovenske turistične borze Polona Skok iz marketinga in prodaje Golte. Na njihovi stojnici so poudarek namenili novim namestitvam, ki jih nudi hotel, ki so ga odprli decembra lani in ga tržijo kot najudobnejšega med hoteli na višini 1410 metrov nadmorske višine v Sloveniji. In če nekateri običajni turisti mislijo šele na poletno morje, so se predstavniki turističnih agencij že zelo zanimali za zimo na Golteh.
Tekst in foto: BRANE JERANKO
Borza v
■ ^ v ■ ■
znamenju Graje
Trgi so se tudi v tem tednu gibali izjemno volatilno, vendar v negativnem smislu. Finančne trge ponovno pretresa javna dolžniška kriza. Bonitetna hiša Fitch je ocena dolgoročnega dolga Grčije v petek znižala z BB+ na B+, oceno kratkoročnega dolga pa je ohranila pri B.
Agencija se je za znižanje ocene odločila zaradi številnih izzivov, ki čakajo Atene na poti do zdravih javnih financ. Fitch sicer pričakuje, da bo Grčija dobila dodatno pomoč in se tako izognila prestrukturiranju dolga. Bonitetna agencija Standard & Poor's je sicer ohranila bonitetno oceno Italije, spremenila pa je obete, in sicer iz stabilnih v negativne. Med razlogi je navedla pričakovanja glede šibke gospodarske rasti in manjše možnosti zmanjšanja dolga. Vedno več je tudi dvomov, ali so delniški indeksi, ki so aprila dosegli večletne dolgove, sposobni nadaljevati rast. Glavno vlogo bodo imeli prihajajoči makroekonomski podatki, ki so se v zadnjem času skvarili, dodatno nervozo pa prinaša evropska dolžniška kriza. Vrednost novih naročil v industriji se je marca v območju evra na mesečni ravni zmanjšala za 1,8 odstotka in v celotni EU za 1,9 odstotka. Padec novih naročil v industriji je bil v Sloveniji 2,3-odstoten.
PREGLED TEČAJEV V OBDOBJU MED 23.5. IN 27.5.2011
Oznaka	Ime	Enotni tečaj	Promet v tEUR		% spr.
CICG	Cinkarna Celje	90,00	7,20		0,00
CETG	Cetis	21,80	0,32		9,55
GRVG	Gorenje	10,20	113,76		■1,92
PILR	Pivovarna Laško	8,50	7,54		18,06
JTKG	Juteks	22,90	1,15		0,00
ET0G	Etol	68,00	1,97		1,49
Grška vlada je v tem tednu sprejela pospešen program razprodaje svojega premoženja. Ta je namreč eden od pomembnih ukrepov saniranja in zagotavljanja zmožnosti odplačila velikanskega javnega dolga, ki že presega 145 odstotkov BDP. Ob tem je sprejela dodatne varčevalne ukrepe, v okviru katerih naj bi se letošnji vladni izdatki zmanjšali za dodatnih šest milijard evrov. Grški premier George Papandreu je v začetku tedna napovedal prodajo državnih deležev v telekomunikacijski družbi Hellenic Telecommunications Organization, enako tudi v družbi Public Power, banki Hellenic Postbank in državnih pristaniščih. Skupna vrednost, ki naj bi jo ti deleži dosegli na trgu, je 2,1 milijarde evrov, njihovo prodajo pa naj bi grška vlada izvedla do konca junija. Tudi z azijskih trgov v tem tednu ni bilo vzpodbudnih novic. Japonska je tudi uradno zdrsnila v recesijo, saj se je v prvem četrtletju njen bruto domači proizvod znižal za 0,9 odstotka. Razplet je zaradi marčevskega katastrofalnega potresa pričakovan, vendar so ekonomisti pričakovali le polodstotni padec BDP. Ker gre za drugi zaporedni četrtletni zdrs BDP, je tretje največje svetovno gospodarstvo tudi tehnično v recesiji, zato ne preseneča pesimizem vlagateljev na borzi v Tokiu. Druga največja nemška banka, Commerzbank, pa je napovedala novo dokapitalizacijo v višini dobrih 5 milijard evrov, s katero naj bi vrnila pomoč državi, ki jo je prejela konec leta 2008.
	INDEKSI MED 23.5. II	127.5.2011	
Indeks	Zadnji tečaj		% spr.
SBI20	768,45		-0,13
V živžavu Slovenske turistične borze 2011. »Tu je več predstavnikov tujih agencij kot ob drugih priložnostih,« je poudarila prednost Slovenske turistične borze Polona Skok (na sliki) iz marketinga in prodaje podjetja Golte.
Vrednost največjih svetovnih indeksov je v tem tednu izgubila vrednost. Frankfurtski Indeks DAX je ta teden končal odstotek nižje in je v petek dosegel 7.149 indeksnih točk. Francoski indeks CAC40 je končal 1,8 odstotka nižje, medtem ko je angleški indeks FTSE100 v tem tednu izgubil 1,1 odstotka vrednosti. Ameriška indeksa SP500 in Dow Jones sta v petek trgovanje zaključila 0,5 odstotka nižje glede na pretekli teden. Na drugi strani se je indeks NASDAQ v tem tednu pocenil za 0,7 odstotka vrednosti ter v petek dosegel 2.330 indeksnih točk.
Tečaj EUR/USD se je v tem tednu pobiral po padcu iz preteklega tedna. V petek se je znašel pri 1,4270. Zgodovinsko dno je dosegel švicarski frank, ki se je v primerjavi z evrom spustil vse do tečaja 1,2324. Poleg dolarja se je denar ponovno selil v zlato, srebro in obveznice. Vrednost zlata se je v tem tednu dvignila za 1,4 odstotka in v petek pristala pri 1.526 dolarjih za unčo. Bistveno bolj od zlata se je v tem tednu podražilo srebro, ki je v petek pristalo pri 3.795 dolarjih, kar je 7,17-odstotna tedenska rast. Konec tedna je bilo nekaj pomembnih ekonomskih objav, ki bodo pomembno vplivale na to, v katero smer se bodo obrnili trgi.
ROMAN GOMBOC ILIRIKA, borzno posredniška hiša, d. d.
Ko smo skoraj obupali, je posijalo sonce iz tujine
Družinsko podjetje Montpreis s Planine pri Sevnici prodaja slovenski les tudi na Daljni vzhod
Medtem ko Slovenija po vseh primerjalnih evropskih lestvicah vztrajno drsi navzdol, strokovnjaki že dolgo opozarjajo, da enostavno ne znamo izkoristiti svojih strateških prednosti. Več kot 60 odstotkov države predstavlja gozd. Kar polovica vsega letno razpoložljivega lesa propade ali pod ceno zapusti državo. Ko so Robičevi s Planine pri Sevnici pred 20 leti postavili svojo žago, je bila ta dejavnost pač samo ena od možnosti za preživetje. Danes je njihovo podjetje Montpreis d.o.o. mednarodno uspešno, pri čemer poslovanje širijo tudi na druge celine.
»Ko smo leta 1991 v starem kozolcu postavili žago, so bili vključno z možem zaposleni štirje ljudje,« se začetkov spominja Majda Robič. »Delovali smo izključno na domačem trgu in z lesom zalagali lesarska podjetja. O poslovanju čez mejo nisva niti razmišljala. Prvič ni bilo potrebe
in tudi z jezikom si nisva bila domača.« Tako jim je do preloma tisočletja šlo kar dobro. Potem se je trend obrnil navzdol. »Poznalo se je, da so
Hči Saška Robič je diplomirala iz ekonomije in se specializirala v menedžmentu. Kot bodoča direktorica družinskega podjetja se zaveda odgovornosti, a tudi prednosti, ki sta jih zastavila njena starša. »V takem poslu je težko spregledati, da dalam od šestih zjutraj do osmih zvečer. Ko imaš enkrat svojo družino, to ni več enostavno. Hkrati pa je prav to, da vsi delamo vse, velikanska prednost. Včasih se pred težo odgovornosti vprašam, če bom zmogla. A vem, da bom. Imam željo, vizijo, interes. Sicer pa se iz strukture naših zaposlenih vidi, da smo tudi ženske zelo pridne in veliko zmoremo,« v smehu pravi Saška Robič.
slovenska lesnopredelovalna podjetja vedno bolj v krizi. Šlo je vedno slabše, dokler leta 2008 nismo dosegli dna. Neznosno je bilo. Denarja ni bilo niti za plače.«
Morda nekaj takšnega direktor lažje pove brezimni množici ljudi. Ko pa imaš pred sabo enega ali dva skoraj družinska delavca, ko veš, kako je ime njunim otrokom, in se zavedaš, da bodo konec meseca ne glede na tvoje finančno poslovanje morali plačati položnice in napolniti hladilnik, je stvar težja. »V tisti krizi smo do-
B V	■ V	■■■	i ■
Tes z manjšo zmogljivostjo
V	Termoelektrarni Šoštanj so začeli z remontom največjega bloka 5. Vrednost del, med drugim bodo zamenjali stator in rotor generatorja, ocenjujejo na 11 milijonov evrov. Remont naj bi zaključili najkasneje do 19. julija.
V	tem času 345-megavatni blok 5 seveda ne obratuje, nadomeščata ga bloka 3 in 4, ki dnevno proizvedeta približno 7 tisoč MWh. Podnevi deluje tudi plinski del bloka 4, po potrebi pa bi lahko zagnali tudi plinski del bloka 5. Zadnji večji remont so na
A KRATKO
Siljan za male delničarje
Na redni skupščini Društva malih delničarjev Pivovarne Laško so izvolili novega predsednika.
Dosedanji predsednik Bojan Cizej je namreč postal kot predstavnik zaposlenih član nadzornega sveta Pivovarne Laško, kar bi v določenih okoliščinah lahko predstavljalo konflikt interesov. Za predsednika društva so sedaj izvolili Dušana Siljana, dolgoletnega zaposlenega Pivovarne Laško, ki je v preteklosti opravljal tudi dela direktorja izvoza v Pivovarni Laško.
Sodišče zaščitilo Goršeta
Celjsko okrožno sodišče je zavrnilo zahtevo upnika Borisa Šmida za razrešitev stečajnega upravitelja šentjurskega podjetja Bohor Žaga in furnirnica Braneta Goršeta.
Šmid je v zahtevi upravitelju očital kršitve obveznosti v postopku, v katerem je bil imenovan, predvsem neenakopravno
SPODBUDNE ZGODBE
V rubriki predstavljamo spodbudne zgodbe gospodarstvenikov, podjetnikov, obrtnikov ter podjetij s širšega območja celjskega. Zagotovo jih je mnogo med nami. Nekateri so večji zaposlovalci, drugi so s svojim znanjem, spretnostmi, izkušnjami uspeli poskrbeti za preživetje družine. Takšnim spodbudnim zgodbam odmerjamo prostor v torkovih številkah Novega tednika. Sporočite nam lahko tudi svoje predloge za spodbudne zgodbe, in sicer na e-naslov: tednik@nt-rc.si
Družina Robič z ministrom za kmetjistvo, mag. Dejanom Židanom in direktorico Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS Ireno Šinko. (Foto: S. J. DELASUD)
mači res zategnili pas in si sami temeljito znižali plače. Delavci - lahko jih sami vprašate - pa so vedno dobili, kar jim je pripadalo. Nadur seveda ni bilo treba ne delati ne plačevati.« Ko je bilo najhuje, so stroške obvladovali tudi z upokojevanjem in odpuščanjem. Potem je sredi leta 2009 znova posijalo sonce. In to iz tujine.
»Izkazalo se je, da so na tujih trgih možnosti ogromne. Lani se nam je posredno preko poslovnih partnerjev odprlo tudi področje Japonske in Kitajske. Spet razmišljamo
o zaposlovnaju strokovnega kadra. Hči sama celotnega menedžmenta in marketinga ne bo zmogla.«
Prihodnost je v ženskih rokah
Lepo se sliši, ko nekdo reče, da se je kot po čudežu odprla tujina. V praksi pa se pokaže, da se podjetniki tega ali bojijo ali pa čakajo, da bo na njihova vrata potrkal kakšen mednarodni mesija. A tujina »se odpre« čisto na praktični ravni. »Hči je ogromno stikov poiskala preko spleta. Treba je klicati, spraševati, se pogovarjati, iti v tujino in tujce povabiti k sebi,« razlaga Robičeva. »To pomeni, da moraš imeti kaj pokazati.« Ko mrežo poslovnih partnerjev uspešno zasnuješ, se včasih res zdi, da se naprej plete kar sama. Prav tujci so jih opozorili, da kljub kvalitetnemu lesu brez ustreznega mednarodnega certifikata ne bo prihodnosti.
»Zdaj ko certifikat FSC končno imamo, se ne bo več dogajalo, da bi nas kupci zapuščali. Vsaj v teh časih si tega res ne moremo privoščiti,« ob tem doda hči Saška, ki počasi prevzema družinsko podjetje. Mednarodno priznan logo pomeni, da les izvira iz nadzorovane in trajnostne rabe gozdov. Za imetnike pa v praksi na primer pomeni, da morajo praktično za vsak hlod natančno dokumentirati, od
kod pride, kako in kam gre. To je zgolj ena od zahtev. A na mednarodnih trgih brez tega enostavno ne gre. »Pri tem poslu sta pomembna korekten, pošten poslovni odnos in predvsem kvaliteta. Nemški in avstrijski kupci zahtevajo samo vrhunsko. Japonska in Kitajska kupujeta sicer povprečno kvaliteto, sta pa zato količinsko nenasitni.« Ker domače hlodovine ni dovolj, jo Robiče-vi kupujejo na Hrvaškem in Madžarskem. Pa znamenite licitacije, kjer posamezni hlodi dosežejo vrtoglave vsote? »To se dogaja v glavnem na Hrvaškem. Z nabavo se ukvarja mož Janko, ki se na kvaliteto in vrsto lesa resnično dobro spozna. Sama sem v podjetju le računovodja,« se nasmeji sogovornica. Poleg njiju in hčere zaposlujejo še tri zunanje delavce in zagotovo bodo število zaposlenih še povečevali. Kot pravi, poslovanje v Sloveniji ni problem niti zaradi majhnosti niti lokacije sredi kozjanskih gričev. »Dotolkel bi nas res samo propad domače lesne industrije, kar pa smo na srečo obrnili v svoj prid.«
Za primerjavo: leta 2009 je šlo skozi njihovo žago pet tisoč kubičnih metrov lesa, leto kasneje pa že trikrat toliko. »Za letos vam ne znam povedati. Pri tej zadnji številki smo že zdaj, sredi leta.«
SAŠKA T. OCVIRK
»petici« opravili pred štirimi leti. V tem času je bilo v bloku 30 tisoč obratovalnih ur, zato je seveda treba vse naprave temeljito pregledati, popraviti in po potrebi tudi menjati. Tako bodo menjali stator in rotor generatorja, po načrtih pa bodo v tem tednu srednjetlačni rotor turbine odpeljali na pregled k proizvajalcu v Nemčijo. Seveda je predvidenih še več obnovitvenih del, vseeno pa v Tešu upajo, da bodo z letošnjim remontom zaključili pred napovedanim rokom.	US
obravnavanje upnikov. Sodišče je po pregledu gradiva zaključilo, da zahteva ni utemeljena, saj ni podan nobeden od zakonskih razlogov za razrešitev. Prav tako po mnenju sodišče nihče od upnikov še ni bil z ničemer poplačan, zato tudi ni mogoče govoriti o neenakem obravnavanju slednjih.
Podaljšanje za Steklarsko novo
Čeprav v teh dneh minevata dve leti, odkar se je začel stečaj v Steklarski novi, je kar nekaj vprašanj še vedno odprtih.
Tudi pred sodiščem se nadaljuje več postopkov, v petek pa je stečajni upravitelj Steklarske nove Štefan Rola sodišču znova predlagal podaljšanje stečajnega postopka. Kot opozarja Rola, je zaradi pritožb upnikov še vedno zaustavljena prodaja nepremičnin in opreme ter prodaja izdelkov. Prav tako niso uredili zemljiško-knjižnega stanja nepremičnin na Hrvaškem, pa tudi ministrstvo za šolstvo in šport še vedno ni preneslo nepremičnin. Zaradi tega Rola načrtuje, da bi stečajni postopek v Steklarski novi lahko zaključil šele maja prihodnje leto.
US
í^íRELAX
i \
Z Novim tednikom in Radiem Celje	^
ter turistično agencijo Relax BREZPLAČNO na dopust
14. septembra!
KUPON
Ime in priimek:
Izpolnite kupon in ga pošljite na
naslov: Novi tednih Prešernova 19,3000 Celje, s pripisom Gremo v Zadar ali ga prinesite 19. junija do 14. ure na piknik Katrce Radia Celje! Izžrebali bomo srečneža, ki bo z nami potoval brezplačno, vsi ostali pa se lahko prijavite v poslovalnici turistične agencije Relax v Celju! Vsi prijavljeni na izlet do 19. junija boste avtomatsko sodelovali v nagradni igri.
E-mail in telefonska št.:
Poleg evropskega denarja nujen tudi lasten delež
Namesto slavnostnih odprtij letos začetek del pri treh večjih projektih - Prihodnost Svetine je v turizmu
ŠTORE - Še kar nekaj časa bo trajalo, da se bo Občina Štore izvila iz primeža starih dolgov. Do takrat, se zavedajo v občinskem vodstvu, bo treba pač zategovati pas. Samo z denarjem iz občinskega proračuna se večjih naložb v kraju - čeprav bi bile potrebne - ne morejo lotiti, zato so veseli, da bodo vsaj po zaslugi evropskega denarja v naslednjih mesecih vendarle zgradili nov vrtec, urejali kanalizacijo v kraju in prenovili kulturni dom. A tudi za te tri naložbe, čeprav v pretežnem delu sofinancirane iz Evrope, bo treba primakniti lastne evre iz občinske blagajne.
»Razlogi za praznovanje obstajajo. Po štirih, petih letih dolgotrajnega kockanja s prodajnim centrom Mercator Lipa smo ga decembra končno odprli, lani je bilo urejenih nekaj cestnih odsekov in igrišče v spodnjih Štorah. Pridobili smo gradbeno dovoljenje za Vrtec Lipa, kjer smo tik pred začetkom del, prav tako imamo gradbeno dovoljenje za prenovo kulturnega doma. Nekaj se je klub težki finančni situaciji naredilo, a smo se zavedali, da bosta letošnje in prihodnje leto težki leti. A kljub temu, če hočemo počrpati evropska sredstva, kar se jih bo še dalo, moramo dati tudi svoj prispevek, kljub ostalim obveznostim - kreditom in poroštvom - ki jih odplačujemo,« je kljub javnofinančni
podobi občine optimističen župan Miran Jurkošek.
V	Štorah letos torej ni slavnostnih odprtij novih pridobitev, temveč se pripravljate na začetek del.
V	tednu praznovanja občinskega praznika je tu podpis pogodbe za razširitev in novogradnjo vrtca na Lipi. Prav tako se bliža začetek del za gradnjo povezovalnega kanalizacijskega kanala Štore vzhod in zahod v dolžini enega kilometra, ki smo ga dobili na razpisu IPA 48ur skupaj z občinama Podčetrtek in Zagorska sela na Hrvaškem. Začela se bo tudi prenova kulturnega doma in upam, da bodo dela oddana po ceni s projektantskega predračuna, tako da ne bi bilo zapletov. Prenova mora namreč biti končana
Praznik občine v Štorah praznujejo 1. junija v spomin na leto 1836, ko je Ignacij Novak kupil fevdne pravice za odprtje rudnika Laška vas - Pečovje. Prve prireditve so se začele 19. maja z dnevom Slovenske vojske v Štorah ter velikim nogometnim turnirjem, na katerem so sodelovale tudi sosednje občine, bila sta koncerta Vokalne skupine Lipa in Ljubiteljskega pevskega zbora Bojansko. Osrednja prireditev bo nocoj, 31. maja, z nastopom skupine Perpetuum Jazzile. Praznične prireditve, zlasti tekmovanja v športnem ribolovu in balinanju ter turnir v malem nogometu, se bodo vrstile vse do sredine junija.
pred koncem leta, kajti že oktobra, sploh pa v novembru in decembru, je kulturni dom najbolj zaseden in če ne bo narejeno do takrat, bomo raje končali prihodnje leto.
Delajo se torej velike stvari, tisto, kar sofinancira Evropa. Ljudi pa najbrž najbolj »žuli-jo« majhne stvari, za katere zmanjkuje denarja ...
Ne smemo pozabiti na to, da so velik porabnik občinskega proračuna tudi družbene dejavnosti, predvsem vrtec. Za primer - v zadnjih štirih letih smo vlagali v prenovo vrtca, imamo štiri dodatne skupine in vsaka nas letno stane po približno 60 tisoč evrov. Veseli smo, da je toliko otrok, a denar je treba zagotoviti, tudi včasih na račun ko-
munalne infrastrukture. Kljub temu vsako leto uredimo vsaj kakšen odsek ali dva na občinskih cestah. Gre za manjše stvari, recimo letos smo se odločili za postavitev klopc in ureditev kakšnih poti in igral. Občina namreč mora, če želi evropski denar, zagotoviti svoj delež.
V občini je bogato društveno življenje. Pa imajo društva možnosti, da se predstavijo tudi širše?
Lahko rečem, da naša društva delajo odlično in zelo dobro sodelujemo. Vsako leto je več prireditev tako v kulturnem domu kot v športnem parku Lipa. Mislim, da so se prav v zadnjih treh letih začela društva povezovati in pripravljati različne priredi-
tve. Če je bila včasih praksa, da so si znala tudi »skakati v zelje«, zdaj skušajo s sredstvi, ki so jim na voljo, skupaj narediti čim več. Upam, da bo tega sodelovanja še več.
Občina ima pravi turistični biser, Svetino, ki je bila že večkrat v samem vrhu najlepših slovenskih vasi. Kakšna prihodnost jo čaka?
Svetina je pri nas edini del, kjer bi res lahko razvijali turizem. Bližina Celjske koče in povezava z njo predstavljata veliko prednost in škoda, da je Almin dom zdaj zaprt. Za to območje imamo v pripravi občinski prostorski načrt, v katerega bi radi vključili strokovne podlage za ureditev nekakšnega adrenalinskega par-
Najvišje občinsko priznanje, zlati grb občine, bosta nocoj prejela Jožef Kragelj Jok in Marija Lamut, s srebrnim bo nagrajen Matej Mastnak, z bronastim podjetje Itro Štore in Konjeniško društvo Štore, priznanje župana pa bo prejela Mirela Mustic.
ka, igrišč, parkirišča na travi in vse ostale infrastrukture. Na Svetini želimo odkupiti prostore nekdanje trgovine v stavbi, kjer so tudi prostori krajevne skupnosti, da bi objekt v celoti zaživel. Prav tako bi tudi objekt stare šole radi prodali nekomu, ki bi ga uredil v turistične namene - ali kot apartmajsko hišo ali kako drugače. S tem objekt ne bi več propadal, prispeval pa bi tudi k lepšemu videzu urejenega turističnega kraja, kar si Svetina po svoji lepoti zasluži.
Najbrž si tudi za Almin dom želite čim boljšega gospodarja, ki bi sodeloval v tem razvoju?
Že s pripravo strokovnih podlag, ki za Svetino med Al-minim in Vrunčevim domom predvidevajo območje za rekreacijsko dejavnost z adrenalinskim parkom in s travnatimi igrišči, smo nakazali, kaj si želimo. Na to območje bi lahko hodile na priprave tudi športne ekipe. Tereni so res lepi in zelo primerni za to dejavnost.
IVANA STAMEJČIČ Foto: SHERPA
Novi graščak nad Laškim
Marko Pavčnik je prevzel grad Tabor Laško
LAŠKO - Pivovarna Laško je konec marca izbrala najemnika za laški grad. Pogodbo za nedoločen čas so sklenili z Markom Pavč-nikom, ki je bil prej šef kuhinje v Hotelu Evropa, je pa tudi član slovenske kuharske reprezentance. Laški grad tako po pol leta spet živi.
Marko Pavčnik se je z odločitvijo, da bo prevzel vodenje laškega gradu, dejansko vrnil. Tu je namreč že delal kot vajenec, sicer pa je v gostinstvu že 15 let. Odločitve ni sprejel sam, ampak z ženo Katjo, ki se je s tem tudi podala v gostinske vode. Pogajanja s Pivovarno Laško so trajala kar nekaj časa, zato so, s kančkom obžalovanja pove Pavčnik, zamudili majske poroke. Prav poroke ostajajo na gradu ena pomembnejših stvari. Sicer si želijo letos predvsem zadovoljiti vse a la carte goste,
teraso čim bolj izkoristiti s prodajo sladic, manjših prigrizkov, malic ali zgolj pijač, zvrstili se bodo tudi nekatere prireditve, kuharski tečaji (junijski bo namenjen profesionalnim kuharjem) in kulinarični večeri. Prvi kulinarični večer bo tako že 9. junija, ko bodo gosti poleg izvrstne kuhinje lahko poskusili tudi vina šestih priznanih vinogradnikov.
Pavčnik prisega na hrano iz lokalnih, sezonskih in seveda svežih sestavin. Zato bodo jedilnike menjavali na enega do dva meseca. Trenutno je čas belušev, čemaža, vedno več bo tudi tartufov, sicer pa bodo gosti na laškem gradu lahko dobili tudi druge jedi,
ki so sicer značilne za visoko kuhinjo in niso lokalnega izvora, kot so na primer gosja jetra in kapesante.
Trenutno imajo na gradu pet zaposlenih, kar je za poletje skoraj premalo, vendar si bodo pomagali tudi s študenti. Prav na čas do zime najbolj stavijo, saj lahko v tem času in predvsem v času porok največ zaslužijo. So pa po dobrem mesecu že zadovoljni. »Kakšen dodaten gost bi bil dobrodošel, ampak večina je zelo zadovoljna. Nekateri se že vračajo, so že izvedeli od drugje, da smo v redu. Zaenkrat gre vse po načrtih,« je zadovoljen in optimističen Pavčnik.
ŠK, foto: GrupA
Pivovarna Laško je z oddajo gradu Tabor oživila eno svojih nepremičnin. Še vedno pa prodaja dve. Za hotel Hum pravijo, da je precej zanimanja, za Savinjo manj. Več kot to zaenkrat ne povedo.
Marko Pavčnik je izkušen kuhar, ki prisega na lokalne, sezonske in seveda sveže sestavine.
To disciplino že poznate? Zahteva veliko spretnosti, motorike in usklajenosti. Hja, tole bo tesen rezultat ...
Čisto prava olimpijada
Ob 50-letnici Vrtca Zarja v Celju prvič Fit otroške olimpijske igre - Gibanje je zmaga že samo po sebi
Kdo si upa trditi, da so »ta prave« olimpijske igre le enkrat na štiri leta in da lahko na njih sodelujejo le »ta-zaresni« športniki? Kdo je rekel, da olimpijskih iger ne moremo imeti v Celju? Smo jih imeli, toliko da boste vedeli. »Ta prave«, z različnimi državami udeleženkami, s prižiganjem olimpijskega ognja, z glasnimi navijači na tribunah, predvsem pa z veliko, veliko srčnosti in zagnanosti udeležencev.
Vzdušje je bilo 25. maja popoldne, na nekdanji dan mladosti, na Atletskem štadionu Kladivar Celje sila veličastno. Tekmovalci, čeprav še predšolski otroci, zavzeti, dobro pripravljeni, predvsem pa prešerno in razigrano raz-
družina raje v mestni gozd ... Projekt Fit Slovenija spodbuja tudi kakšen dan brez televizije, promocijo hoje, razvijanje strpnosti, krepitev srca in vse, kar sodi zraven.
Vrhunec in nagrada za prizadevanje pa je za športnike nastop na olimpijskih igrah. Fit otroške olimpijske igre so bile v celjski občini tokrat prvič, a pomembnih gostov ni manjkalo. Od tega, da je olimpijski ogenj prižgala olimpij-ka, judoistka Lucija Polavder, do pevskega nastopa Nuše Derende. Iger se je udeležilo kar 260 otrok, starih od štiri do šest let, ter sto odraslih, staršev in mentorjev. Ti so
slovesno sledili protokolu in se po štadionu sprehodili, razdeljeni v nacionalne olimpijske reprezentance. Celo leto so se s starši namreč ukvarjali s posameznimi državami in tako dodobra raziskali kar 13 držav iz celega sveta ter jih na olimpijadi tudi primerno predstavili. Športne discipline so bile prilagojene malčkom, da so ti bolj kot težo tekmovalnosti občutili veselje ob poka-zanih spretnostih in gibalnih zmožnostih. In to je tisti pravi olimpijski duh, ki bi si ga morali vsi vzeti za zgled, ne le otroci, starši in vzgojiteljice Vrtca Zarja!
PM, Foto: TimE
položeni. To so bili varovanci Vrtca Zarja, vrtca, ki je ravno letos obeležil pol stoletja delovanja. Že dobri dve leti je vrtec vključen v mednarodni projekt Fit Slovenija - svet veselja, svet gibanja. S sproščenim, z radostnim in nevsiljivim ali celo omejujočim načinom pristopov in metodologije želijo v okviru projekta doseči, da bi otroci športno-gibalno udejstvovanje sprejeli kot vrednoto in v njem seveda uživali. Brez staršev ne gre, zato se v program vključujejo tudi oni, cilja pa sta drugačen način preživljanja prostega časa in zdrav življenjski slog družine. Saj veste; namesto v nakupovalni center naj gre
Lucija Polavder, odlična judoistka celjskega Sankakuja, že ima olimpijsko medaljo. Nosilka olimpijskega ognja pa še ni bila - ta čast ji je pripadla na Fit otroških olimpijskih igrah.
Kmalu začetek del v mestnem jedru
CELJE - Občina naj bi po načrtih še letos začela dolgo pričakovano obnovo mestnega jedra. Projektna dokumentacija je v izdelavi od lanskega oktobra, širši javnosti pa naj bi način in cilje obnove predstavili v naslednjem mesecu.
Trenutno občina še čaka ni službe vlade za lokalno na odločbo o odobritvi sred- samoupravo in regionalno stev za sofinanciranje s stra- politiko. Prijavo na razpis
Petek, 3. junij, VODNI STOLP
20.00 KONCERT: JANA KVAS z gosti
Vstop prost. V primeru slabega vremena bo prireditev v Celjskem domu Celje.
Sobota, 4. junij, mestna plaža - Savinjsko nabrežje
20.00 INDIJSKI VEČER GLASBE, PLESA IN POEZIJE
Vstop prost. V primeru slabega vremena bo prireditev izvedena naknadno.
za sofinanciranje v okviru Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov je podala konec januarja letos. Kot pojasnjuje celjski župan Bojan Srot, bo poseg v celjsko mestno jedro precejšen, saj so predvideni
obnova dotrajajnih javnih odprtih površin, menjava tlakov, dreves, obnova dela javne razsvetljave in dela urbane opreme, priprava zaključnih mest in priredi-tevenega odra. Hkrati naj bi menjali in uredili tudi infrastrukturo; vodovod, fekalno in meteorno kanalizacijo, plinovod in kabelsko kanalizacijo. Nadaljnji potek del pa bo odvisen tudi od od-
kritij arheologov, ki bodo ob odkopavanju za omenjene obsege vse skupaj tudi pregledali. Priprave na obnovo trajajo že nekaj let in gotovo sama obnova ne bo končana po hitrem postopku, saj gre za celosten poseg.
Območje obnove starega mestnega jedra obsega Prešernov trg, Prešernovo ulico, Krekov trg, Stanetovo ulico s trgom pred Metropolomin
z Glavnim trgom, Lilekovo ulico ter s Savinovo in del Linhartove ulice s trgom pri tržnici. Mestna občina Celje želi z dolgoročno prenovo staremu mestnemu jedru vrniti njegovo pomensko vrednost in povečati reprezentativnost prostora. Prostor naj bi bil odprt in namenjen predvsem druženju, srečevanju in ostalim socialnim interakcijam.
PM
eni
PPo zasluzek na m m občino
Poletje v CELJU, knežjem mestu
Več info na www.celeia.info in TIC Celje, Krekov trg 3.
MESITUOBČnUCEIJE
ZAVOD CELELA CELJE
■ adipctlie
^■lIH«!
VELENJE, PREBOLD - Medtem ko je v času gospodarske krize marsikatero podjetje ukinilo počitniško delo, bosta velenjska in preboldska občina tudi med letošnjimi poletnimi počitnicami nudili zaslužek dijakom in študentom.
V Mestni občini Velenje projekt Čisto moje Velenje izvajajo že od leta 2002, ko je v njem sodelovalo 37 mladih. Zanimanja za projekt je iz leta v leto več, tudi zato, ker je vedno manj podjetij, ki bi omogočala počitniško delo. Letos bodo v projekt vključili 350 mladih Velenjčank in Velenjčanov (lani so jih več kot 600). Prvi bodo začeli delati 27. junija, zadnji bodo končali 30. septembra. Vsak udeleženec bo lahko delo opravljal štirinajst dni in opravil največ 80 delovnih ur. Plačilo bo tri evre na uro, vsi udeleženci pa morajo pred začetkom opraviti izobraževanje iz varstva
pri delu. Prijave na Mestni občini Velenje še zbirajo.
Tudi v Preboldu počitniško prakso izvajajo že vrsto let, natančneje od stečaja tekstilne tovarne, ko so se mnoge družine s šolajočimi se otroki znašle v socialni stiski. Občina letos razpisuje 86 prostih delovnih mest. Mladi bodo lahko opravljali različna dela, kot so izdelava spletnega časopisa, administrativna dela v občinski upravi, pomoč v knjižnici, vzdrževalna dela na kopališču in v TIC Prebold ter pomoč v vrtcu in različnim društvom v kraju. Delo je omejeno na 14 dni, plačilo pa je za vse enako, in sicer znaša tri evre na uro. Dijaki in študentje iz preboldske občine se lahko za počitniško delo prijavijo do 6. junija, o izbiri pa bodo obveščeni do 16. junija.
BA, ŠK
Trikrat proti
CELJE - »Nismo proti zato, da bi kot opozicija nasprotovali vladajoči koaliciji, ampak ker menimo, da zakon ni dober,« je na novinarski konferenci celjske regijske koordinacije politične stranke SDS vladni pokojninski reformi nasprotovala Sonja Ramšak.
Ramšakova je ena od dveh podpredsednikov stranke na državni ravni ter podpredsednica mestnega odbora Slovenske demokratske stranke v Celju: »SDS je med razpravo v državnem zboru predlagala uvedbo osebnega pokojninskega računa, da bi vsak zaposleni vedel, koliko je vplačal ter kakšno pokojnino lahko pričakuje. Gre tudi za preglednost porabe sredstev pokojninske
Sonja Ramšak, podpredsednica SDS in podpredsednica mestnega odbora, je proti vladni pokojninski reformi.
blagajne, vendar to žal ni bilo sprejeto.«
Na novinarski konferenci z naslovom 3x proti je poslanec SDS dr. Vinko Gorenak odločno nasprotoval tudi Zakonu o preprečevanju dela na črno: »Srednjo šolo sem končal z učbeniki, ki sem jih kupil sam, in sicer z denarjem od nabranih in prodanih gob. Vlada v tem zakonu predlaga, da bi v takem primeru potreboval dovoljenje upravne enote za nabiranje gob, po sezoni pa bi moral narediti obračun ter državi plačati davke.« Glede nasprotovanja zakonu o arhivih pa Gorenak trdi, da cilj zakona ni zaščita države, ampak nekaterih političnih akterjev.
BJ
Z varuhinjo o onesnaževanju
CELJE - Civilne iniciative Celja ter Brezja-Proseniškega pogosto opozarjajo na onesnaževanje cinkarne. Ta po njihovem obremenjuje okolje tako s svojo proizvodnjo kot z odlaganjem odpadne sadre na deponijo Za travnikom, od koder se dviga prah, ki ga nato veter raznaša v širšo okolico.
Na rednem srečanju varuhi-	civilne iniciative s Celjskega.
nje človekovih pravic Zdenke	Tokratnega srečanja se je v
Čebašek Travnik s predstavni-	imenu ministra za zdravje
ki civilne družbe so pred dnevi	udeležil tudi državni sekretar
sodelovale okoljske organiza-	dr. Ivan Eržen. Govorili so na-
cije, med njimi tudi omenjene	mreč o škodljivih vplivih one-
snaževanja in posegov v prostor na zdravje ljudi. Civilne iniciative pričakujejo revizijo okoljskega poročila cinkarne, v katerem bi ugotovili, ali podjetje izpolnjuje zahteve, ki so mu bile naložene ob izdaji dovoljenj za delovanje deponije. Na sestanku pri varuhinji so sklenili, da se bo ministrstvo za zdravje lotilo priprave kratkoročnih in dolgoročnih ukrepov, da bi preprečili nadaljnje prekomerno obremenjevanje okolja, med drugim bi proučili tudi problem prašenja na območju deponije cinkarne.
TC
Raziskovalne naloge so mladi raziskovalci iz žalskih vrtcev in osnovnih šol na izviren način predstavili na zaključni prireditvi v Domu II. slovenskega tabora. Za svoje raziskovalno delo so prejeli tudi priznanja.
Ni vse v pridnosti
ŽALEC - »Dandanes za uspeh ni dovolj samo pridnost, biti moraš tudi inovativen,« je ob koncu natečaja Mladi raziskovalec 2011 poudaril žalski podžupan Robert Čehovin. Prav s tem namenom, torej da bi vzpudbujali inovativnost že pri otrocih v vrtcu in osnovni šoli, Občina Žalec že vrsto let razpisuje natečaj za mlade raziskovalce.
V občinski upravi se zavedajo, da je vspod-bujanje inovativnosti pri mladih osnova za njihovo ustvarjalnost v kasnejših letih. V zadnjih šestih letih so tako mladi raziskovalci iz šol in vrtcev žalske občine ustvarili več kot dvesto raziskovalnih nalog. Na letošnji razpis je prispelo 43 nalog, ki so jih recenzirali na Inštitutu Erico Velenje. Po besedah vodje občinskega oddelka za negospodarske in gospodarske dejavnosti Nataše Gaber Sivka so naloge vsako leto
zelo kakovostne, iz njih pa se marsikaj poučnega naučijo tudi v občinski upravi. »Trudimo se, da vsaj kakšno raziskovalno nalogo vsako leto vključimo v občinske projekte, predvsem tiste, ki so naravnane na okolje in so lahko izvedljive. Običajno uresničimo kakšne učne poti, obnovimo kakšen kulturni spomenik, na katerega nas opozorijo mladi. Tako da so takšne raziskovalne naloge zelo dobrodošle, saj tudi nam odpirajo nov pogled na določene teme,« je dejala Nataša Gaber Sivka.
Mladi so imeli tudi letos za raziskovanje na voljo različne teme, od tega, kakšen naj bo učitelj ali vzgojitelj, odnose v razredu, prosto-voljstvo, dvajset let samostojne Slovenije, vlogo žensk v preteklosti, gozd v okolici in pošto v njihovem kraju.
BA, foto: SHERPA
UPRAVNA ENOTA CELJE
VAS NOVI PARTNER
VI VPRAŠATE
MI NAJDEMO ODGOVOR
Vprašanja za upravno enoto lahko zastavite na www.uis.si ali nam pišite na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje, za rubriko Vi vprašate, mi najdemo odgovor oziroma na radio@radiocelje.com!
H!TRO NAROČITE
Načelnik UE Celje Damjan Vrečko
Ali je treba za gradnjo kanalizacijskega in vodovodnega omrežja pridobiti gradbeno dovoljenje?
Za gradnjo kanalizacijskega in vodovodnega omrežja morate pridobiti gradbeno dovoljenje. K vlogi za pridobitev gradbenega dovoljenja morate priložiti dva izvoda projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja, druge listine, če tako določa zakon, in dokazilo o pravici do gradnje, če ta še ni vpisana v zemljiško knjigo. Če pa gre za gradnjo vodovodnega in kanalizacijskega priključka na javno vodovodno omrežje (povezava objekta z omrežjem), pa spadata takšna priključka po uredbi o vrstah objektov glede na zahtevnost med enostavne objekte, za katere ni treba pridobiti gradbenega dovoljenja.
Prosim, če navedete, v katerih primerih in za katere vrste objektov ni potrebno gradbeno dovoljenje?
Gradbeno dovoljenje ni potrebno za gradnjo enostavnih objektov. Ti so natančneje določeni v uredbi o vrstah objektov glede na zahtevnost (v nadaljevanju uredba) in so razdeljeni v naslednje skupine: objekti za lastne potrebe, pomožni infrastrukturni objekti, pomožni obrambni objekti, pomožni kmetijsko-gozdarski objekti, začasni objekti, vadbeni objekti, spominska obeležja, urbana oprema. Gradnja enostavnih objektov ne sme biti v nasprotju s prostorskimi akti pristojne občine, enostavni objekti ne smejo imeti samostojnih priključkov na objekte gospodarske javne infrastrukture, pri objektih za lastne potrebe so ti lahko zgrajeni samo na zemljiščih, ki pripadajo osnovni stavbi, če je predvidena gradnja enostavnega objekta v varovanem ali varovalnem pasu, mora investitor pred začetkom gradnje pridobiti pisno soglasje pristojnega organa oziroma službe.
Ali je treba pridobiti gradbeno dovoljenje za spremembo namembnosti objekta? Če je, navedite prosim, v katerih primerih in kakšen je postopek?
Za spremembo namembnosti objekta je treba pridobiti gradbeno dovoljenje. Sprememba namembnosti je izvedba del, ki niso gradnja in zaradi katerih tudi ni potrebna rekonstrukcija, predstavljajo pa takšno spremembo namena objekta ali njegovega dela, da se povečajo vplivi objekta na okolico. Za spremembo namembnosti gre vedno.
če se objekt ali del objekta spremeni v zabaviščni park ali podoben zabaviščni objekt, stavbo za kulturo in razvedrilo, skladišče ali odlagališče odpadkov, bencinski servis, trgovsko skladišče z namenom prodaje, gostinsko stavbo. Pomembno je tudi, da sprememba namembnosti objekta ali dela objekta ne sme biti v nasprotju s prostorskim aktom občine.
Rad bi zamenjal streho in okna na stanovanjski hiši. Ali potrebujem za ta dela gradbeno dovoljenje?
Zamenjava strešne kritine in oken spada med vzdrževalna dela, za katera ne potrebujete gradbenega dovoljenja. Če pa zamenjava strehe pomeni zamenjavo strešne konstrukcije oziroma poseg v njo, pa za takšen poseg potrebujete gradbeno dovoljenje.
Kaj pomeni pojem minimalna komunalna oskrba objekta, glede na to, da jo upravna enota preverja pred Izdajo gradbenega dovoljenja?
Po ZGO-1 mora upravni organ pred izdajo gradbenega dovoljenja med drugim preveriti tudi, ali iz projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja izhaja, da bo zagotovljena minimalna oskrba objekta. Minimalna komunalna oskrba stanovanjske hiše vključuje oskrbo s pitno vodo, električno energijo, odvajanje odpadnih voda in dostop do javne ceste, minimalna komunalna oskrba drugih objektov pa se določi glede na njihov namen.
| Dodatni popusti pri plačilu naročnine vnaprej: |
Naročniki brezplačno prejemajo še vse posebne izdaje Novega tednika. Naročniki imajo tudi pravico do štirih brezplačnih malih oglasov, do ene čestitke na Radiu Celje ter do kartice ugodnih nakupov.
^^s P^LotU^O,
Vsak petek 48 barvnih strani televizijskega sporeda in zanimivosti iz sveta glasbe in zabave.
NOVI TEDNIK
Nepreklicno naročam Novi tednik za najmanj 6 mesecev
UPRAVNA ENOTA CELJE VAS NOVI PARTNER
NOVI TEDNIK
PROSTOVOLJSTVO IN DOBRODELNOST
9
Posamezniki so še luč, kot družba tonemo v temo
Slavi Van der Minnen, prostovoljka, ki je organizirala največji dobrodelni koncert na Šentjurskem
»Takšnega dogodka Šentjur še ni doživel. In takšnega osla tudi še ni imel. S temi besedami me je po koncertu potolažil človek, ki ga visoko cenim. Polom z dobrodelnim koncertom me ne bo uničil. Me je pa naučil, da bom dobrodelnost vrnila v obvladljive osebne okvire. Vse skupaj je bila velika šola. Nikoli pa ne bom zares razumela ne-odzivnosti ljudi. Še posebej tistih, ki jim res ne bi smelo biti vseeno ...« Tako je po organizaciji velikega dobrodelnega koncerta razmišljala Slavi Van der Minnen. Kljub temu, da je bila prejšnjo nedeljo dvorana v Hru-ševcu bolj ali manj prazna, je postavila prostovoljstvo v povsem novo luč.
»Morda je stvar vzgoje, vendar nikoli nisem bila človek, ki bi ob težavah soljudi kvečjemu razumevajoče pokimal in naslednji hip pogledal stran. Običajno je moja prva misel, kaj bi lahko storila, kako bi lahko pomagala,« pogovor začne Slavi. »Ali pa sem prostovoljka po duši, ker je v življenju še preveč področij, kjer lahko samo nemočno stokamo in preklinjamo usodo. Vsaj tam, kjer lahko kaj spremenim, bom to možnost izkoristila.« Tako je Slavi na primer slučajno ujela, da bi nov električni voziček uspešnemu šentjurskemu invalidnemu športniku bistveno izboljšal življenje.
Slavi Van der Minnen (desno) na dobrodelni čut velikih množic ne bo več računala. Velike spremembe so v majhnih korakih. Bo pa zanimivo videti, kdo vse bo pristavljal svoj lonček, če bosta Plank in Ratejeva na olimpijadi uspela. Tokrat ju niso podprli niti športniki v njunem klubu niti vidni predstavniki šentjurskega javnega življenja.
Lahko bi samostojno hodil na treninge in se vozil po širši okolici. A 2700 evrov je bilo za njegove domače enostavno preveč, čeprav je to pomenilo, da ga mora na vsaki poti nekdo spremljati, ker je za navaden invalidski voziček vsak robnik resen problem. Začela je z lastnim prispevkom sto evrov, potem je poklicala ljudi, ki ji za vodenje kakšnih prireditev nikoli niso plačali. »Zase sem denar tako ali tako odpisala, v ta namen bi bil pa več kot dobrodošel. In so bili navdušeni. Tako od ust do ust
se je razneslo in v nekaj dneh sem zbrala denar. Ljudje pa so me še dolgo potem klicali in ustavljali na cesti, če lahko še darujejo.« Občutek, ko so Henrika Planka na prireditvi za športnika leta v Šentjurju presenetili z darilom, je bil nepopisen. In takrat se je odločila, da bo organizirala večji dobrodelni koncert za prva domača olimpijca. Tako Plank kot Martina Ratej sta namreč v svetovnem merilu izvrstna športnika, ki lahko prihodnje leto v Londonu računata na olimpijski medalji. Še bolj kot
slabi pogoji za trening pa človeka ganeta njuni osebni socialni zgodbi, ki sta neverjeten primer vztrajnosti in upanja v položaju, ko ti življenje resnično pokaže roge.
Mala dobrodelna borza kartonskih škatel
Od tu naprej je zgodba znana. Slavi je osebno prevzela težo in odgovornost organizacije. Odziv med glasbeniki je bil tak, da se je program na koncu razlezel krepko čez tri ure. Vsi so želeli pomaga-
ti. Gasilci, njeni sovaščani iz Slivnice, na desetine prostovoljcev je poprijelo, kjerkoli je bilo treba. Le ljudi, ki bi na koncu za dober namen prispevali svojih deset evrov za vstopnico, ni bilo. »Vsak je imel svoje razloge. Če res dobre, ve samo njihova vest. Sem pa v preteklem tednu z mnogimi birokratskimi izkušnjami včasih na meji dobrega okusa in zdrave pameti ugotovila, da je s to družbo nekaj hudo narobe. Kot bi ljudje, zaplankani v svojih vrtičkih pisanih in nepisanih pravil, z lupo iskali možnost, kako nekaj otežiti, prepovedati ali vsaj dati dobro lekcijo, da se to ne dela.« Takih podvigov se načeloma lotevajo društva oz. pravne osebe. Slavi pa je bila čisto navadna posameznica.
»Kot družba se resnično spreminjamo. Tudi na prireditvah, ki jih vodim, opažam, da smo se iz veselih, aktivnih in pozitivnih ljudi spremenili v cinične opazovalce mrkih obrazov, ki so jim večinoma tudi aplavzi odveč.« Slavi nad prostovoljstvom ne bo obupala, ker ga ima v krvi in ker se zaveda, kje ostaja jedro vsega dobrega. »Doma. Med domačini, mojimi Slivničani. Med gasilci. V ozkih krogih znancev in prijateljev, kjer lahko tudi drobna spodbuda prinese velika dejanja. To so še zdrava jedra prostovoljstva, ki jih bom negovala v prihodnje.«
Sicer pa ima sogovornica tudi zanimive drobne navade, ki marsikomu polepšajo vsakdan in vračajo vero v sočloveka. »Z leti sem na eni strani razvila mrežo ljudi, ki imajo vsega dovolj, a včasih s še povsem uporabnimi stvarmi ne vedo, kam, na drugi strani pa sem vedno pozorna na posameznike - tudi preko radijskega Malega O - ki bi jim določene stvari prišle prav. Pri meni se tako vedno nabirajo polne škatle oblek, posteljnine, igrač in še česa. Razvozim jih na različne konce in kraje. Ljudje, ki materialne stiske ne občutijo vsak dan, se sploh ne zavedajo, kako veseli in hvaležni so drugi za vse to.«
Kot pravi Slavi, na prosto-voljstvo ali dobrodelnost, če že hočete, gledamo veliko preveč omejeno. »Tudi če na cestnem prehodu uvidevno počakamo pešca in mu namesto mrkega neučakanega pogleda ponudimo nasmeh, smo prispevali majhen košček k boljšemu svetu. Sama sem kot frizerka ves čas v stiku z ljudmi. Moja profesionalna dolžnost je, da odidejo urejeni in lepi na zunaj. Osebno pa si prizadevam, da se z njimi pogovorim, jim prisluhnem in da na koncu odidejo pomirjeni in zadovoljni tudi navznoter.«
SAŠKA T. OCVIRK Foto: GG
Osetičevi prijeli za delo
Doslej zbrali že 35 tisoč evrov, toda za nov dom bi jih potrebovali štirikrat toliko
Minili bodo trije meseci, odkar je družina Osetič ostala brez strehe nad glavo. Uničujoč požar v hribovitem predelu Vinske Gorice, na območju Dobrne, je dom Alojzije, Jožefa in njunega sina Staneta samo v nekaj urah spremenil v pogorišče. Z žalostnimi spomini na tragedijo se je osemčlanska družina oklenila upanja in trdne volje, da s svojimi rokami in tujo pomočjo postavi nov dom.
Pet bratov in sestra ter njuna 77-letni oče in šestnajst let mlajša mati so bili od nekdaj vajeni trdega dela za preživetje visoko med travniki in gozdovi Vinske Gorice. Skromno življenje jih je naučilo, da je vselej, v dobrem in slabem, treba združiti moči. Povezani med seboj so si zdaj odrasli otroci razporedili delo. »Moja skrb je, da uredim potrebne papirje, preden začnemo graditi, Peter bo skrbel, da bo delo teklo, kot je treba, in vsi ostali bodo pomagali, kot znajo,« iz Jožetovih besed vejeta tiha želja in velika skrb, da bi še pred koncem leta lahko spravili hišo pod streho. Kdaj bi se vanjo lahko vselili Alojzija, nepomičen in zaradi kapi prizadet Jožef in najmlajši, 19-letni Stane, ostajajo pobožne želje, a vendar upajo na konec
prihodnjega leta. Osetičevi so iskreno hvaležni vsem, ki so prisluhnili njihovi stiski in priskočili na pomoč. Doslej so s pomočjo humanitarnega koncerta na Dobrni, Rotaract Kluba Celje, Občine Dobrne in številnih drugih donatorjev in dobrih ljudi zbrali 35 tisoč evrov. Za nov dom bi potrebovali štirikrat toliko. »Poiskali bomo najugodnejšega prodajalca in kupili gradbeni material,« pravi Jože, ki je vesel odziva ljudi, četudi bi potrebovali še mnogo sredstev
imeli zavarovanega. Odvisna od pomoči, sicer zaposlenih otrok, katerih prihodki niso zavidanja vredni, sta se starša po požaru preselila k hčeri v Velenje, medtem ko je Stane odšel k drugemu bratu v Veliko Pirešico. Alojzija in Jožef nista dolgo ostala v Velenju, »saj je težko vsak jutro prihajati na domačijo in se zvečer voziti nazaj,« pravi Alojzija, ki ima kljub pomoči sinov v teh dneh polne roke dela s spravljanjem krme za živi-
no, poleg tega jo čakajo vsakodnevna opravila na njivi in vrtu. Navezana na dom sta se z možem preselila v majhno hiško pod domačijo, nekaj metrov stran, kjer je živela njihova sorodnica. »Vsak dan hodim gor in dol, saj sem še vedno vajena hiše, od katere je ostala le še >rumpl kamra<, kamor smo spravili orodje in nekaj drugih stvari. Tudi vode ni v hiški, pa saj je tudi na domačiji nikoli nismo imeli, toda vsaj vodnjak je. Skrbi me poletje, ko bo vode primanjkovalo,« se razgovori skromna ženica. Rešitev bi bile gasilske cisterne z vodo, toda kdo bi jih hotel voziti po tej slabi
cesti visoko v hrib, se sprašujeta brata Milan in Jože, ko sta z mislimi pri gradnji hiše. Še prej kot voljo ljudi, za katero se Osetičevi ne bojijo, bi bilo treba najti voljo občine, da bi pogosteje posipala, če že nima namena, da bi asfaltirala ozko, vijugasto in strmo pot do Osetičevih. Alojzija še pomni, kako so se jo sami in z golimi rokami lotili trasirati. A bodo kljub temu kmalu prišli drugačni časi, ko bodo tudi Osetičevi lažje pozabili na težke trenutke in na čas pogubnega požara ter ponovno zaživeli v varnem zavetju doma.
MATEJA JAZBEC Foto: GrupA
Osetičevi (na sliki sinova Jože in Milan z mamo Alojzijo) se zahvaljujejo vsem, ki jim pomagajo do novega doma.
»Tega nisem pričakoval. Veliko jih je bilo, ki so nas klicali in ponudili pomoč v denarju in kasneje pri delu. Upam, da se bodo ljudje še odzvali.«
Odrezani od sveta
Mast, ki je zagorela na kuhinjskem štedilniku, je v pepel spremenila 60 tisoč evrov vredno domačijo Osetičevih. Domačija je bila vse, kar je poleg skromne kmečke pokojnine in socialne pomoči ostalo staršema. Hiše in gospodarskega poslopja niso
Z MAGNIFICOM &
Balcountry quartetom v poletje
Četrtek, 2. junij, ob 20.00
na STAREM GRADU CELJE
Poletje v CELJU, knežje mestu
V primeru slabega vremena bo prireditev v Celjskem domu. Več info na www.celeia.info in TIC Celje, Krekov trg 3.
ZAVOD CELEIA CELJE
Velik aplavz je požela skupna izvedba treh Avsenikovih skladb skupaj z Vitezi Celjskimi.
Petje je način
v ■ ■ ■	■
življenja
Kelih Barbare Celjske, priznanje, ki ga je s prijaznim nagovorom izročil celjski župan Bojan Šrot, je bilo le eno od številnih, ki so jih v četrtek zvečer prejeli pevci Pevskega društva upokojencev Celje. S slavnostnim koncertom ob 50-letnici delovanja so kot vedno napolnili dvorano in navdušili svoje zveste poslušalce. Pa ne samo z izvedbo svojega progama, pač pa tudi z gosti, mladimi glasbeniki celjske glasbene šole in Vitezi Celjskimi, s katerimi so zapeli nekaj Avsenikovih skladb.
Zbor zadnji dve leti uspešno vodi Milan Kasesnik, ki se zaveda zahtevne naloge nadaljevanja bogate zborovske tradicije. Ob jubileju
je zbor izdal tudi bilten, ki povzema 50-letno zgodovino. Za obdobje pred letom 1990 so zaradi poplave sicer ostali brez dokumentacije, jo pa zato še bolj skrbno zbirajo vsa leta po njej. Zbor je nastal ob »šanku«, ko se je skupina moških zbrala, da bi prepevala, pet let kasneje pa so se jim pridružile še ženske in od takrat je to mešani zbor. Vodili so ga številni zborovodje, verjetno pa je bilo eno najbolj uspešnih obdobij desetletje vodenja Jožice Soko. Sledile so mlade zborovodkinje, ki so prinesle svež veter, nove pristope in včasih tudi težave, saj zahteva delo z upokojenci nekoliko drugačne prijeme kot z mlajšimi pevci.
Vselej so gojili slovensko pesem, saj izginja z naših
odrov, in z njo so blesteli tudi na slavnostnem koncertu. Bojijo pa se, da bodo razmere, ki niso naklonjene petju, marsikateri zbor postavile pred odločitev o nadaljnjem delu, saj obvezne dajatve težko izpolnjujejo.
Kot pravi predsednica zbora Olga Nezman, večina pevcev poje, dokler jim to dopuščajo zdravstvene možnosti. »Zbor pa ni le petje, je način življenja, tudi sproščanje, izražanje in sprejemanje čustev, predvsem pa >razbijanje< samote v družbi vrstnikov,« poudarja Nezmanova. Zato ne čudi, da so na lahko slavnostnem koncertu podelili častne Gallusove značke tudi za 40-, 50- in večletno prepevanje!
TC
Foto: GrupA
Začetek z glasbo na vodi
Koncert orkestra Hiše kulture uvaja letošnje prireditve Poletja v Celju
Z jutrišnjim slavnostnim koncertom, ki se bo začel ob 20. uri v lapidariju na Savinjskem nabrežju, se začenja letošnje Poletje v Celju, knežjem mestu. Edinstven koncertni dogodek na prostem, če bo to dovolilo vreme (sicer pa v Narodnem domu) pripravlja Hiša kulture v sodelovanju z Zavodom Celeia Celje in Mestno občino Celje, pod častnim pokroviteljstvom avstrijskega veleposlanika, nj. eksc. dr. Erwina Kubescha.
Orkester Hiše kulture Celje je pod vodstvom Simona Dvoršaka za letošnji koncert izbral klasicistični spored, ki ga je stkal iz del Josepha Haydna, Ludwiga van Beethovena, Wolfganga Amadeusa Mozarta in Gustava Mahlerja, kot solist pa se bo občinstvu predstavil eden vodilnih slovenskih violončelistov Miloš Mlejnik.
»Več razlogov je bilo, da smo se odločili za ta koncert in ta spored. Klasicizem je v glasbeni zgodovini tisto obdobje, ki uvede promenadne koncerte in tako
glasbo odpre širšim množicam, tako da koncerti niso več namenjeni zgolj aristokraciji ali izbranim ožjim krogom občinstva. S klasicizmom in barokom glasba postane popularna v smislu, ki ga danes poznamo pod oznako pop. In ker gre za program, ki ga bomo izvedli na prostem, če bo vreme milo, je odločitev za tak spored utemeljena. A to še ni vse. S koncertom bomo obeležili še en pomemben dogodek. Letos mineva 100 let od smrti velikega avstrijskega romantičnega skladatelja Gustava Mahlerja, ki je svojo službeno pot začel v Ljubljani. Tam je dobil spodbudo, ki ga je povedla nazaj na Dunaj. Tam je z velikim zanosom prevzel dunajsko državno opero in iz nje naredil svetovno znano hišo. Ob tem pa je proslavil tudi sebe kot dirigenta in kot skladatelja,« našteva razloge za izbor letošnjega sporeda koncerta Gregor Deleja iz Hiše kulture Celje.
BRST
Medgeneracijski dvoboj
Najlepši so otroci
V celjskem Fotosalonu je na ogled razstava fotografij mlade Korošice Tine Brinar, ki jo je avtorica naslovila Kam gredo zvezdni utrinki.
Na ogled je postavila najlepše, kar je mogoče - portrete otrok. V velikih povečavah tako na stenah Fotosalona gledamo slike, na katerih se oči spočijejo. Zvedave očke, drobni dodatki v obliki kap, šalov, pokrival ... slike dopolnjujejo, pravo moč pa jim daje okolje, v katere avtorica, ki sicer sama še ni mati, najljubši objekt svojih fotografij postavlja - okolje. Čudoviti portreti v prelepi krajini - tak bi bil najkrajši opis razstave, ki jo je vredno pogledati. Večkrat.
BS, foto: GrupA
Prvi medgeneracijski literarni dvoboj v Celju je občinstvo videlo v četrtek zvečer v atriju Osrednje knjižnice Celje.
Prireditev ni bila zanimiva le zato, ker sta se v njej v branju svojih literarnih del pomerila maturantka Gimnazije Celje Center Klavdi-ja Krajnc in bolj izkušen literat Rok Komel. Bila je
tudi napovedna prireditev četrtkovih poletnih večerov v atriju knjižnice, ki bodo letos obarvani literarno in glasbeno. Literarni clash, kot se takim dvobojem v ocenjevanju literarnih del reče, je sodil mag. Zoran Pevec, pesnik, pisatelj, urednik literarne revije Vse-sledje Celjskega literarnega društva, vodja literarnih
delavnic in vodja strokovne knjižnice Cinkarne Celje. Pobudo za dogodek je dal član društva celjskih litera-tov Milan Dakovič, namen pa je bil javna predstavitev literarnega ustvarjanja dveh generacij, predstavitev njihovih nazorov, stališč in mnenj, ki vplivajo na njihov literarni ustvarjalni proces.
BS, foto: SHERPA
V časovnem krogu iz ur - (z leve) kustos razstave Jani Pirnat in umetnik Ignacio Uriarte
Kreativno v pisarni
V Likovnem salonu Celje razstavlja Ignacio Uriarte
V Likovnem salonu Celje je na ogled razstava v Berlinu delujočega umetnika baskovskega porekla, Igna-cia Uriarteja.
Umetnik predstavlja dela, ki so ključna za prepoznavanje njegove ustvarjalne linije. Tema razstave sta dojemanje časa in uporaba sredstev, ki so na voljo v trenutku pisarniškega »prostega teka«. Kaj početi, ko ni kaj početi, a je to potrebno početi še nekaj časa? To je vprašanje, ki ga zastavlja - in ponuja zelo kreativne odgovore. V umetnikovi interpretaciji postanejo te dejavnosti navdih za poetična umetniška dela. Ignacio Uriarte tako razstavlja zvočno skulpturo 60 sekund, kjer gre za krog iz 60 vzhodnonemških zape-stnih digitalnih ur. V zamiku sekunde
se oglašajo s kratkim piskom in tako ustvarjajo krog minutnih piskov. Drugo delo je Neskončnost, animacija, ki se poigrava s paradoksom pisanja znaka za neskončnost. Na ogled je serija risb z naslovom Iz peresa v svinčnik, pregibanje papirja pa je navdih za papirno inštalacijo Dva pregiba. Animacija 80 pack raziskuje oblike kapljic črnila iz nalivnega peresa, ki kapljajo na list.
Posebej za razstavo v Celju je Ignacio Uriarte izdelal umetniško knjigo / časopis 11 prekrivajočih se formular-jev. Knjiga ponavljajočih se, a vseeno različnih formularskih praznih rubrik bo razstavljena tudi na beneškem bi-enalu.
»Razstava ne govori toliko o izgubljenem času v pisarnah. Bolj govori o času,
ki ga v tem kontekstu s sredstvi, ki so v pisarni pri roki, skušamo oplemenititi. Uriarte je dolga leta delal kot višji uradnik in si s tem pridobil veliko izkušenj, ki jih je uporabil v svojih delih potem, ko se je odločil za pot umetnika. V svojem umetniškem izrazu išče rutine in skozi te predstavlja svojo umetnost,« je ob odprtju razstave povedal kustos razstave Jani Pirnat. Pred odprtjem so v likovnem salonu s predavanjem neodvisnega kustosa iz Berlina Aarona Moultona zbranim predstavili umetnika, njegove konceptualne usmeritve in opus, ki temelji na kreativnih trenutkih pisarniških rutin. Razstava bo na ogled do 12. junija.
BRANKO STAMEJČIČ Foto: GrupA
Zaplatilove čiste energije
V galeriji Elektra Celje je na ogled razstava del akademskega slikarja Borisa Zapla-tila z naslovom Obnovljiva energija - izberimo jo že danes za lepši okoljski jutri. Z njo se je eden najuglednejših slovenskih likovnikov skozi svoje slike vprašal, kak je naš odnos do obnovljivih virov energije in postavil svojski spomenik čisti, večni in mogočni energiji sonca in vode. Razstavo si lahko ogledate do 5. julija.
BS, foto: SHERPA
... koncerta Magnifico Balcountry Quartet, ki bo v četrtek ob 20. uri na Starem gradu, v primeru slabega vremena pa v Celjskem domu. Magnifico je s svojimi različnimi zasedbami prava slovenska pop-rock ikona. Svojo glasbeno pot je začel s skupino U'redu, nadaljeval pa je s solistično kariero in v 12. letih posnel 6 plošč. Mnoge njegove skladbe so postale slovenske zimzelene uspešnice, s številnimi je uspel tudi v tujini. V zasedbo Balcountry quartet je zbral nekaj imenitnih glasbenikov in pretežno svoje uspešnice obarval z džezom in kantrijem, ki mu občasno, v razširjeni zasedbi s trobili, dodaja še balkanski prizvok. Ta mešanica slogov, v izvrstni interpretaciji predstavlja Magnifica - Roberta Pešuta, v zreli avtorski in glasbeni luči, njihov kncert pa je pravi balzam za ušesa. Magnifico Balcountry Quartet sestavljajo kitarist Robert Pikl, kontrabasist Anže Langus Petrovič - Dagi, Magnifico in tolkalec Aleksander Pešut - Schatz! Vstopnina 17 EUR ...
Črni Peter brez dlake na jeziku
Da je eden najboljših slovenskih košarkarjev vseh časov Peter Vilfan spisal avtobiografsko zgodbo, je najbolj zaslužen intervju, ki je bil objavljen z njim v slovenski izdaji revije Playboy januarja leta 2003. V obsežnem pogovoru je bilo povedanega marsikaj, toda še vedno premalo. Vilfanu je bilo všeč, kako je novinar vse skupaj predstavil, zato je Tadeju Golobu zaupal še več prigod in nastala je knjiga.
Ko je izšla, leta 2004, so mnogi vedeli, da bo v njej zapisanega marsikaj. Ko sem izvedel, da je Vilfan zapisal svoje spomine, me je nemudoma obšla želja, da bi segel po knjigi. V njej je avtor zelo iskren, pikantnih zgodbic ne manjka. Pri opisovanju svojega otroštva v Mariboru ima posebno zgodbo njegov oče, ki ju je z mamo kmalu zapustil in se preselil v Celje. Tu je Vilfan večkrat gostoval in
Rogaški Slatini, od tam pa v bolnišnico na infuzijo.
Vedno je počel kakšne neumnosti, večinoma simpatične, ki niso nikogar žalile. Ampak Petru so škodovale. Zakaj ni bil evropski prvak z Jugoslavijo leta 1977, zakaj ni videl olimpijskih iger leta 1980 v Moskvi, zakaj ni ... V knjigi vse iskreno prizna. In podrobno opisuje, kakšni so bili značaji največjih jugoslovanskih selektorjev in košarkarjev. S kasnejšo ženo Valerijo se je izjemno zgodaj preselil v Split k tedanji Jugoplastiki. Čeprav so ga opozarjali, da naj v intervjujih ne reče, da navija za nogometni klub Crvena zvezda, je storil prav to. »A ne za Hajduk?« so se čudili, toda trmastemu Štajercu tega začuda niso zamerili. Se še spominjate, kako je izmenjal žogo z nasprotnikom Boba-nom Petrovičem, dobil tehnično napako, nato pa spustil hlačke in pokazal zadnjico? Pa
V rubriki Bukvarna Novega tednika vas novinarji našega časopisa in Radia Celje vabimo k prebiranju knjig, ki so se nam vtisnile v spomin; iz tega ali onega razloga. Mi priporočamo, vi izbirate. Prav je, da povemo, da rubrika ni komercialna, torej je nihče ne oglašuje in sponzorira. Odraža zgolj mnenje knjigoljubcev. Ob letu osorej se morda sestanemo ljubitelji knjig. Zato vas tudi vabim, da se nam, spoštovani bralci, pridružite in kakšno »bukvo«, ki vas je navdušila, predstavite tudi vi. Razmislek nam pošljite na naslov: tednik@nt-rc.si. Z veseljem ga bomo objavili.
pogledoval na tribuno, toda očeta ni bilo. Ko pa mu je, ko je igral za Olimpijo, celjski košarkar Matjaž Tovornik priskrbel očetov naslov, se je odločil, da ga z družino obišče. Dan pred načrtovano potjo ga je znanec vprašal, zakaj ga ni bilo na očetovem pogrebu. Njegova takratna žena je vest o smrti prepovedala sporočiti sorodnikom ... Od neznanega mladeniča pa je izvedel, da je morala biti v prostorih Starega piskra v Celju, kjer je bil oče upravnik, smrtna tišina med televizijskimi prenosi, ko je igral Peter Vilfan.
Njegova ambicioznost je bila brezmejna, kar je edino vodilo do uspeha. Že kot pionir je igral za mladinsko ekipo Maribora. Za prizadevnost ga je trener želel nagraditi in ga je povabil na gostovanje v Celje. Do polčasa Vilfan ni nič igral, zapustil je dvorano in odšel na avtobusno postajo. Vsepovsod so ga iskali, naslednji dan pa jim je dejal: »Hja, če nem igral, jas nem sedo na klopi!« Na mladinskem prvenstvu Balkana v Čačku je bil že zvezdnik, toda - srbske hrane tedaj še ni maral - zaradi 56 kilogramov pri njegovih 190 centimetrih so ga poslali v zdravilišče v
kako je frčalo po parketu, ko so se leta 1983 na evropskem prvenstvu v Franciji mikastili naši in italijanski košarkarji? Podrobnosti so opisane. Kdor je spremljal generacijo, ki je bila leta 1978 najboljša na svetu, bo hlastal po straneh in s knjigo opravil tudi v enem dnevu. »Res je, da so mi začeli prve tehnične dosojati že pri kadetih, da sem pri šestnajstih s pestjo udaril košarkarja Ilirije, da sem na tekmi Crvena zvezda - Jugoplastika v Beogradu zagnal sodniku žogo s tridesetih metrov direktno v glavo, da sem verjetno prejel največ tehničnih napak med vsemi jugoslovanskimi košarkarji, da so me edinega ...«
DEAN ŠUSTER
O AVTORJIH:
Tadej Golob je alpinist, kolumnist, urednik, fotograf, novinar Playboya. Lani je prejel nagrado kresnik. Peter Vilfan pa je bil eden najbolj prepoznavnih obrazov jugoslovanske košarke. Od Iva Daneua in Jureta Zdovca se precej razlikuje. Bil je prvi kapetan slovenske reprezentance. Sedaj je televizijski komentator košarkarskih tekem. Ima tudi svojo košarkarsko šolo.
Ganljivo: sprejem in slovo
Perič nazaj po sedmih letih, Kokšarov odšel po dvanajstih
Tretje mesto v DP so osvojili Celjani, ki so v dvorani Zlatorog premagali Trimo z 32:28. Prvi polčas se je končal neodločeno, nakar so varovanci Mira Požuna zaigrali kvalitetneje in sredi drugega dela strli odpor neugodnih gostov.
Ko je preteklo dobrih 23 minut, je eden najboljših igralcev celjskega kluba vseh časov, Edi Kokšarov, zapustil parket na svoji zadnji tekmi v celjskem dresu, potem ko je dosegel dva gola. Ob stoječih ovacijah 1.500 gledalcev. Kar nekaj minut so trajale, Kokšarov jih je prekinil s tem, ko je stekel v garderobo ...
Po tekmi je član predsedstva ZROPS Anton Janc podelil bronaste medalje domačemu moštvu. Sledil je slavnostni program, v katerem se je vodstvo kluba - za razliko od preteklih let in desetletij - dostojno poslovilo od Kokšarova, Aljoše Rezarja in Momirja Rnica, pa tudi od Toneta Turnška, Mira Požuna, Vlada Privška.
V imenu mesta Celje se je Ko-kšarovu zahvalil župan Bojan Šrot in mu predal ključ mesta Celje (med šestimi dobitniki je tudi Tone Turnšek, leta 2004). Zlat rokometni čevelj pa sta mu izročila direktor Roman Pungartnik in predsednik upravnega odbora Marko Ju-govič. V dvanajstih sezonah je zbral 411 uradnih nastopov in dosegel 2078 golov. Svoje so povedali tudi Florijani, ki pa so največ opravili med tekmo, ko so pripravili odlično vzdušje.
Stisk rok direktorja Romana Pungartnika in Dejana Periča po javnem podpisu pogodbe
Njihovo spodbujanje je popestril trobentač, na trenutke se je zdelo, kot da se igra tekma lige prvakov. Nato so pod strop dvorane dvignili podobi Toneta Turnška in Edija Kokšarova. Na drugi strani so se jim pridružile podobe ostalih legend kluba, ki so v klubu igrali več kot deset sezon, Jureta Korena (14 sezon), Romana Pungartnika (14), Vlada Bojoviča (13), Tomaža Tomšiča (12), Uroša Šerbca (11) in Renata Vugrin-ca (deset in pol).
»Perke« podpisal pred Florijani
Dve uri pred petkovo tekmo je tudi uradno enoletno pogodbo podpisal Dejan Perič. Uvodne besede so pripadle di-
rektorju Romanu Pungartniku: »Dan je poln čustev. Ena legenda odhaja, druga se vrača. Perič je v klubu pustil globok pečat. Ko se je pojavila možbost, da se vrne med nas, nismo niti za trenutek oklevali. Čeprav smo se pred časom dogovarjali, da bi bil trener, smo zdaj sklenili, da bo stal pred vrati in svoje znanje prelival na naša vratarja Matevža Skoka in Urbana Lesjaka. Po končani karieri pa nam bo pomagal vsem v klubu s svojim splošnim znanjem v rokometu in športu.« Dejan Perič se je v preddverju dvorane Zlatorog rokoval z vsemi Florijani, nato pa dejal: »Po sedmih letih sem spet doma. Nekaj stvari se je spremenilo, na primer to, da sem starejši. Vsekakor pa se
ni spremenilo to, da imam rad Celje, da rad zmagujem in da obožujem rokomet. Celjski klub ima izjemne vrednote, izjemno preteklost in verjamem ter sem prepričan, da tudi veselo in zmagovito prihodnost. Pričakujem podporo vseh.« Dodal je: »Vse vas imam rad!« Nato sta sledila aplavz in vzklikanje njegovega imena. Legendarni »Perke« bo letos dopolnil 41 let.
Odnesli celo glavo
Zadnjič je Celje Pivovarno Laško vodil nepozabni strateg Miro Požun, čeprav mu je celjsko vodstvo namenilo poklon z besedami, da naj bo vselej pripravljen na poziv iz Celja: »Na koncu vtisi niso slabi. Sedem mesecev je bilo zelo pestrih, turbulentnih. V klubu se je zgodilo marsikaj, česar ni nihče pričakoval, tudi sam ne. Na koncu smo ostali s peščico izkušenih igralcev in s sedmimi, osmimi mladinci. Rezultat na koncu ni slab. Seveda ni blesteč. Z vidika Celja Pivovarne Laško je slab, glede na okoliščine in igralski kader pa je dober. Največje zadovoljstvo zame, če sploh lahko govorim o zadovoljstvu, je napredek mlajših igralcev, ki so v bistvu po odhodu nekaterih zvezdnikov dobili več priložnosti ter iz meseca v mesec napredovali in ob koncu postali celo nosilci naše igre. To je notranje trenerjevo zadovoljstvo, saj izdelanega igralca ne moreš pač nič novega naučiti. Konec je zame ugoden, čeprav so dodatne poškodbe posegle v našo ekipo. Pa vseeno smo odnesli celo glavo. Celjski klub čaka naporno delo, kajti mora
biti na vrhu ali tik po njim, za to pa bosta potrebna ogromna energija in veliko časa.« Ni še jasno, v katerem evropskem pokalu bodo tekmovali celjski rokometaši.
DEAN ŠUSTER Foto: TimE
V zatemnjeni dvorani je bil predvajan kratek film uspešnih akcij Edija Kokšarova. Ruski as je dejal: »Z veseljem se bom vrnil v Celje in pomagal klubu, le vabilo moram dobiti.«
»Koprski vratarji začarali naše
strelce!« Trener Gorenja Branko Tamše o vzrokih za visok domač poraz
Po Celju Pivovarni Laško, Prulah in Gorenju se je v slovensko rokometno zgodovino vpisal še koprski Cimos. V Rdeči dvorani v Velenju je dobesedno »odpihnil« domače moštvo, ko je slavil s 34:23 in postal državni prvak.
Zadnja tekma v Velenju je imela velik vložek, potem ko sta se obe ekipi borili za naslov državnega prvaka. Gostiteljem se je obetalo zelo težko delo, saj so potrebo-
vali zmago s šestimi zadetki naskoka. Pred 2.500 gledalci so sicer povedli z 2:0, a to je bilo pravzaprav vse. Zatem se je začela neverjetna predstava rokometašev Kopra in njihovih navijačev. Čeprav so gostitelji še upali na preobrat, ta proti odlični gostujoči zasedbi ni bil mogoč. Slednja je bila toliko boljša, da se je na trenutke celo poigravala z domačini. V ospredju je bil vratar Darko Stanič. V senci
Najboljša akterja na derbiju vodilnih moštev v razprodani Rdeči dvorani, Marko Bezjak in vratar Kopra Darko Stanič
Razočaranim velenjskim rokometašem je srebrne medalje podelil predsednik RZS in bivši predsednik RK Gorenje Franjo Bobinac.
gostov so bili tudi domači navijači, potem ko so jih koprski z izjemnim navijanjem in prepevanjem povsem preglasili. Član Kopra Jure Dobelšek je »otrok« Gorenja, a zdaj piše novo pravljico v Kopru: »Danes smo odigrali vrhunsko. Ko sem odhajal iz Velenja, sem si rekel, da bom zagotovo tudi s Koprom državni prvak. To je zagotovo ena najslajših zmag. Sledijo še reprezentančne obveznosti, zatem pa zaslužen dopust po izjemno naporni zmagi. Seveda se že lahko ozremo proti ligi prvakov, ki smo si jo tako zelo želeli.« Koprčani so se v letošnji sezoni
razveselili kar trojne krone, saj so slavili tudi v slovenskem pokalu in evropskem pokalu challenge.
Domači trener Branko Tamše je po sezoni dejal: »Po takšni tekmi ostaja grenak priokus. Z vodstvom 2:0 smo dobro začeli tekmo, potem je Koper zadel nekaj lahkih golov in se praktično >razletel< po igrišču. Izkoristil je vse, česar mi nismo, in povsem zasluženo zmagal. Na našo žalost se vratarjem Kopra venomer vse sestavi, da izjemno branijo in s tem začarajo naše strelce. Morda je temu zopet botrovalo premalo naših izkušenj,
nasprotniki jih imajo več. Moram pa v isti sapi dodati, da če bi nam kdo pred sezono ponudil drugo mesto, bi vsi to podpisali. Kljub temu pa smo po dominantnem rednem delu v sezoni verjeli v najvišje. Potem je sledila reprezentančna tekma v Stožicah in vse se je začelo obračati. Zvrstile so se poškodbe, padli smo v igri . Vseeno smo do zadnje tekme bili v boju, a Koper je zdaj zasluženo slavil.« Za Gorenje je Marko Bezjak prispeval 8 golov, na drugi strani Matjaž Brumen 10.
MITJA KNEZ Foto: SHERPA
Marti najbo ta hi| na sv
Na mednarodni atletski Vzajemne v Slovenski Bisti tila članica Šentjurja Marti
Njeno kopje je pristalo pri boljši izid sezone na svetu. mete: najprej pod 60 metrov, pod 57 metrov, v četrti seriji 49 centimetrov izboljšala dc sinje Marije Abakumove. Za odpovedala. Martina se bo p in v ZDA predstavila tudi v C V teku na 100 m ovire je zm Marina Tomič s časom 13,38
»Celo bila ti
Zaključilo se je tekmovanje v 1. slovenski nogometni ligi. CM Celje je v spremenjeni, pomlajeni postavi doma izgubilo s Primorjem s 3:2 in pristalo na končnem osmem mestu.
Dve mesti višje je velenjski Rudar, ki je igral brez golov v Novi Gorici. Prvak je Maribor, novi član prve lige Aluminij, ni pa še znano, ali bodo dodatne kvalifikacije odigrane glede na težave Triglava z licenco. V 2. ligi je konjiška Dravinja osvojila tretje mesto.
Z istim trenerjem
Trener CM Celja Damjan Romih je spregovoril o več temah, najprej o Primorju, zadnji tekmi in celotni sezoni: »Želeli smo pustiti dober vtis na zaključku. Rezultatsko nam to ni uspelo, prikradlo se nam je nekaj velikih napak. Po drugi strani pa moram poudariti, da smo pridružili in tudi aktivirali šest mladincev. Na njih računamo v naslednji sezoni. Celotna sezona je bila turbulentna. Začetni cilj ni bil izpolnjen. Dobro moramo analizirati minulo sezono in ugotoviti, kaj je bilo narobe.« Najbrž bo ostal trener članov tudi v naslednji sezoni. »Pogovarjamo se v tej smeri. Dokončnega dogovora sicer še ni.« Moštvo ne bo imelo dolgih počitnic. »Zbralo se bo v ponedeljek, 13. junija, na Skalni kleti. Priprave bomo opravili v Celju.« V nedeljo je manjkalo nekaj igralcev, tudi Danijel Brezič, Gorazd Zajc, Serge Akakpo ... »Nekaterim potečejo pogodbe in ne bodo podaljšane. Akakpo je v Franciji pri Auxerreu, kjer opravlja terapije, da bi se vrnil zdrav na začetek priprav.« Gola sta po podajah Zorana Pavloviča dosegla Iztok Močivnik in Ivan Firer. Tekmo si je ogledal tudi bivši reprezentant, vratar Ale-
na
>ljša
?
etu!
ligi za veliko nagrado ici je prijetno presene-ina Ratej.
65,89 metra, kar je naj-Imela je le tri veljavne nato je prestopila, potem pa je eksplodirala in za > sedanji izid sezone Ru-dnjima poskusoma se je po nastopih na Češkem Celju, v sredo, 8. junija. agala članica Kladivarja sek.
DŠ
Foto: SHERPA
Martini Ratej je uspel izjemen met. Z njim je bila seveda zelo zadovoljna, z ostalimi pa nikakor ne, saj ji ne uspe stabilizirati celotne tehnike od zaleta do izmeta.
tna sezona je urbulentna«
ksander Šeliga. Pričakovati je, da bo celjski prvoligaš še večkrat obrnil vsak evro, kajti položaj je v več klubih resnično vse težji in težji. Vsakdo, ki bo še lahko igral za denar, bo vesel.
DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA
CM Celje (4-3-3): Mujči-novič - Medved, Krajcer, Kapič, Bezovnik - Gobec, Avguštin, Popovič - Fi-rer, Pavlovič, Močivnik. Igrali so še Gaber, Fazlič, Verbič.
LESTVICA 1.SNL
1.	MARIBOR
2.	DOMŽALE
3.	LUKA KOPER
4.	OLIMPUA
5.	HIT GORICA
6.	RUDAR
7.	TRIGLAV
8.	CM CELJE
9.	NAFTA
36	21 12 3	65:25 75
36	20 7 9	57:35 67
36	17 9 10	57:43 60
36	15 10 11	59:43 55
36	13 9 14	42:53 48
36	12 10 14	58:50 46
36	10 9 17	38:59 39
36	9 10 17	41:55 37
36	10 7 19	47:67 37
tsL*
10. PRIMORJE (-2) 36 8 7 21 40:74 29
Damjan Romih bo skoraj zanesljivo tudi v novi sezoni vodil CM Celje.
V V
Urška že uvrščena za London?
Judoistka celjskega Sankakuja Urška Žolnir je na tekmi za veliko nagrado v Moskvi, ki šteje tudi v kvoto točk za uvrstitev na olimpijske igre prihodnje leto v Londonu, v kategoriji do 63 kg osvojila prvo mesto.
V finalu je z ipponom premagala Mongolko Cedevsuren. Prej je izločila Francozinjo Pinot, Venezuelko Parreto, nato pa še Izraelki Schles-singer in v polfinalu Gerbi. S tem je osvojila ogromno točk v kvalifikacijah za nastop na OI. V finalu je sicer Mongolka povedla, nakar se ni zmogla upreti Urškinim napadom. Ti so se zaključili z odličnim vkleščenjem in vratolomnim metom, po katerem je bila borba predčasno zaključena, Urški v čast pa zaigrana Zdravljica.
Lucija Polavder in Roki Drakšič sta osvojila peti mesti, Ana Velenšek pa je izpadla v osmini finala proti svetovni prvakinji.
DŠ
Foto: SHERPA
Urška Žolnir
Za Laščani je uspešna sezona
Pipan barko Zlatoroga znova zapeljal v Jadranske vode - Bo krmilo prevzel Okorn?
Košarkarji Zlatoroga so odigrali zadnjo tekmo v uspešni sezoni. Krka je tudi na drugem obračunu polfinala prišla do zmage in posledično do uvrstitve v finale, kjer jo čaka obračun z Unionom Olimpijo.
Zlatorog je v 1. polčasu tekme v Treh lilijah prikazal zelo dobro igro, ko je ob odmoru vodil s 36:32. V nadaljevanju je v ospredje stopila venomer neugodna sodniška trojka Boltauzer-Lovšin-Majkič, ki je Krki z močnim vetrom v hrbet pomagala, da je rezultat obrnila v svojo korist. O sramotnem kriteriju je zato nesmiselno izgubljati besede. Več kot očitno je bilo, da Zla-torogu več od igranja v polfi-nalu ni bilo dovoljeno. Mlada zasedba Aleša Pipana se je po petih letih zopet uvrstila v Jadransko ligo, kamor se vrača tudi izraelski Maccabi. Najverjetneje pa so tokrat gledalci zadnjič v dresu Zlatoro-ga videli kapetana in organizatorja igre Miho Čmera, ki je imel v zadnji sezoni ogromno težav s poškodovano peto: »V tem trenutku še ne vem točno, kako in kaj. Malce bom še počakal, da vidim, kakšno bo zdravstveno stanje. Pustimo se presenetiti. Z dvignjeno glavo pa lahko rečem, da sem v zadnjih dveh sezonah s ponosom nosil dres Laškega in bil kapetan ekipe ter soigralec teh izjemnih fantov.« Priljubljeni »Čmersa« je veljal za izjemnega motivatorja. Z 11 točkami je bil pri domačih najučinkovitejši Luka Lapor-nik.
Pipan: »Želim ostati v Laškem«
Kot je znano že nekaj dni, je Aleš Pipan postal selektor Poljske. Podpis pogodbe s Poljaki je presenetil vodilne može v Laškem, saj se je vse skupaj zgodilo čez noč. Menda jih Pipan ni obvestil, da se bo odločil za sodelovanje na Poljskem, obenem pa je izostal na treningu dan pred drugo polfinalno tekmo. Pipan je imel pogodbo z Zlatorogom do konca pravkar minule sezone, zato to, kakšna bo njegova usoda, še ni jasno. Nedvomno je v zadnjih dveh letih v Treh lilijah opravil izjemno delo. Predsednik kluba Miro Firm je dejal: »Sezona je uspešno končana, cilj, uvrstitev v NLB ligo, je dosežen. Če se ozrem na Aleša Pipana ... Pogodba mu je potekla. Dogovor je bil, da po sezoni sedemo za mizo in vidimo, kako naprej. Ali bo ostal v klubu ali ne, ni odvisno samo od nas, temveč tudi od njega. Glede na to, da smo v zadnjih dveh sezonah pomladili ekipo, smo nameravali uspešno delo nadaljevati. V naslednjih dneh bomo videli, kako se bomo dogovorili.« Zatem je spregovoril še Aleš Pipan: »Marsikaj se govori in marsikaj se dela. Eden dela tako, govori
Krkina obramba je Laščanom dopustila doseči le 52 točk. V akciji je mladi »pivovar« Jaka Brodnik.
drugače. Treba bo sesti in se pametno dogovoriti, saj smo vsi ljudje. Želim si nadaljevati delo v Laškem. Če bo prevladal zdrav duh nad nekimi otroškimi boleznimi, ki jih dobivamo, potem bom z veseljem ostal tukaj.« Pipan se je zatem že ozrl na prihodnjo sezono, v kateri bo sledilo igranje v Jadranski ligi: »Ekipa nedvomno potrebuje najmanj štiri nove kvalitetne igralce. Govorim o kvaliteti, ki bo nosila ekipo. Nekatere spremembe morajo biti in bodo, če bom ostal.« Za konec je spregovoril še o novi selektorski vlogi: »Do dogovora smo prišli zelo na hitro. To je zame zelo velika čast in priznanje za
minulo delo. Saj veste, kako je z nami trenerji. Že doma imamo težave, zato je še toliko težje dobiti klub ali reprezentanco v tujini. Ponosen sem, da sem dobil to priložnost. Dogovorili smo se za evropsko prvenstvo, zatem se bomo pogovarjali naprej.« O nadaljnji usodi stratega Zlatoroga bo kaj več znano že morda v tem ali najkasneje v naslednjem tednu. Naj dodamo, da si je v Laškem tekmo ogledal trener Geoplina Slovana Gašper Okorn, ki naj bi bil po vse glasnejših govoricah eden resnejših kandidatov za trenerski stolček v Laškem.
MITJA KNEZ Foto: SHERPA
PANORAMA
ROKOMET
1. SL, za prvaka, zadnji 10. krog: Celje Pivovarna Laško
-	Trimo 32:28 (15:15), Gorenje
-	Cimos 23:34 (11:20); Bezjak 8, Medved 5, Cehte, Miklav-čič, Štefanič 2, Manojlovic, Stanojevic, Svetelšek, Golčar 1; Brumen 10, Krivokapic, Skube 5. Vrstni red: Cimos 55-9, Gorenje 51-13, Celje 4024, Loka 39-25, Maribor 3232, Trimo 31-33.
NOGOMET
1.	SL, zadnji, 36. krog: CM Celje - Primorje 2:3 (1:3); Močivnik (15), Firer (59); Božič (8, 30), Lo Duca (29), Hit Gorica - Rudar 0:0, Maribor
-	Domžale 2:0 (1:0), Olimpija
-	Triglav 1:3 (0:2), Nafta - Koper 2:1 (1:1).
2.	SL, zadnji, 27. krog: Šmartno 1928 - Drava 3:2 (2:0); Bizjak (1), Akamba (16), Mu-jakovič (80); Schwantes (50), Kokol (78), Interblock - Dravi-nja 2:1 (2:0); Majcen (19, 34); Rošer (89). Vrstni red: Aluminij 48, Interblock 47, Dravinja 43, Mura 41, Drava 39, Dob 38, Bela krajina 37, Krško 31, Šenčur, Šmartno 22.
3. SL - vzhod, 24. krog: Kovinar - Stojnci 0:1 (0:0), Tromej-nik - Šentjur 4:1 (2:0); Pažon (61), Simer Šampion - Zreče 3:0 (2:0); Kožar (19, 43), Omanovič (75). Vrstni red: Odranci 55, Simer Šampion 50, Kovinar, Tro-mejnik 38, Čarda, Dravograd
37,	Malečnik, Stojnci 31, Grad, Paloma 29, Bistrica 26, Zreče, Veržej 25, Šentjur 18.
Štajerska liga, 24. krog: Koroške gradnje - Šoštanj 1:1 (1:1); Vasič (5), Šmarje - Polj-čane 2:0 (0:0); Firšt (86, 91), Rogaška - Gerečja vas 1:3 (1:1); Čuček (33), Mons Claudius -Pesnica 3:1 (1:0); Polajžer (20), Božak (61), Peer (80-11 m). Vrstni red: Zavrč 68, Šoštanj 56, Šmarje 46, Pohorje 41, Pesnica
38,	Marles hiše 36, Podvinci, Koroške gradnje 28, Peca 26, Ormož 23, Rogaška, Poljčane 22, Mons Claudius 19, Gerečja vas 18.
KOŠARKA
1. SL, 2. tekma polfinala končnice: Zlatorog - Krka 52:68; Lapornik 11, Panic, Dimec 9, Vujasinovič, Božovic, Atanack-ovic 5, Omic 4, Čmer, Brodnik 2; Booker 15, Pavič 10. (MiK)
Začasnost, ki traja
Goga Stefanovič Erjavec že 35 let živi na krilih plesa in za ples
... Damir Zlatar Frey je imel vizijo, da bi bilo Celje prvo slovensko mesto s poklicnim ansamblom sodobnega plesa...
\
i V
... Ljubljana je bila plesno bolj razvita kot Celje, a vendar desetletja za nami. Tam se je ples zgledoval po preteklosti. Mi smo bili preskok v sedanjost...
Minilo je 35 let, odkar je v takrat plesno še precej zaspanem Celju pod vodstvom Gordane Stefanovič Erjavec - Goge začel delovati Plesni forum Celje in prav skozi delo foruma in kasneje še drugih šol sodobnega plesa postavil Celje v ospredje kot eno od središč umetniškega ustvarjanja na področju sodobnega plesa in plesnega gledališča. Jubilej so s slavnostno prireditvijo obeležili v nedeljo v SLG Celje, ko so se občinstvu v prireditvi 35 let na krilih plesa predstavile vse plesne skupine foruma, prišli so tudi številni plesalci in plesalke, ki so nekoč plesali pod streho Plesnega foruma Celje. Prav ob koncu je zaplesala tudi celjska ikona sodobnega plesa - Goga. Bilo je, kot da ni vmes preteklo za 35 let Savinje. A kako se je pravzaprav začelo?
Začetki segajo v moj rojstni Pulj. Tam sem kot šestletna deklica vsak dan hodila mimo plesnega studia, ki ga je vodila neka balerina iz Italije. Krasna klavirska glasba, ki sem jo vsak dan slišala, me je pritegnila. Ko sem videla še deklice, ki so tako lepo in usklajeno vadile, sem se že videla kot slavna balerina. Bila sem samostojno dete, zato sem kar sama vstopila v studio in se vpisala, češ da oče in mati nimata časa, da bi prišla. Kasneje je vseeno moral priti tudi oče, da je s podpisom uradno zapečatil mojo usodo, čeprav je revež upal, da bo to samo moja začasna muha, da bom nehala s tem »nogatanjem«, kot je imenoval ples ...
Zakaj se starši težko sprijaznijo s tem, da se njihovi otroci odločajo za izražanje s telesom, v plesu, še posebej, če gre za fante?
To je stereotip, ki je prisoten že stoletja. Ljudje imamo žal še vedno v podzavesti, da je ples za dekleta, medtem ko je za fante nogomet. Zgodovinsko gledano je ples primarna oblika medčloveškega sporazumevanja. To je vedno izhajalo iz giba - spomnimo se plemenskih plesov, ritualov ... Ples je s svojo energijsko povezavo združeval ljudi. Toda civilizacija je prinesla svoje, najbolj pa je za to kriva vera. Prepovedovala je kazanje čustev s plesom, vse je bilo treba skrivati. Želja po plesu in izražanju z gibom in s telesom se je potisnila v podzavest. Toda če slediš sebi, ideji in cilju, se najde pot. Zato usmerjam vse plesalce, ki to začutijo v sebi, naj to nagnjenje in znanje razvijajo naprej tudi v poklicnih sferah. Kar nekaj naših plesalcev je »naredilo« lepe kariere na poklicnih odrih v tujini. Če si prepričan vase, najdeš svojo pot.
Kako ste našli svojo pot na tisti vlak ali avtobus iz Pulja v Celje?
Splet okoliščin je bil. Mati se je drugič poročila, in to s Celjanom, ki je bil pilot. Ker je imel v Celju hišo in s tem pogoje, da bi zaživeli skupaj, smo prišli sem. A takrat je bilo rečeno, da smo tu samo začasno. Že prvi dan, ko sem vstopila v svoj novi razred, šesti, sem rekla, da sem tu zgolj začasno. In ta začasnost še kar traja ...
V Celju takrat baleta ni bilo, sodobnega plesa tudi ne. Ste ples pogrešali?
Po naravi in tudi že kot otrok sem bila silno živahna, hiperaktivna »migica«. Balet mi je izjemno manjkal. V letu 1970 ga v Celju ni bilo. Pridružila sem se drsalkam, a to me ni zadovoljilo. Ples je bil bolj svoboden in tudi led je bolj spolzek od parketa. Potem sem se ukvarjala z rokometom in bila ena najboljših v generaciji. Poskušala sem z ritmično gimnastiko ... Zadovoljstva, ki mi ga je ponujal ples, pa nisem našla, tudi pri smučanju in kolesarjenju ne.
Potem je v Celje prišel Damir Zlatar Frey, legenda sodobnega plesa ...
Marsikdo rad pozabi, da je bil to za Celje pravi prelom, eksplozija ... Damir je bil takrat v Zagrebu mlad plesalec, a ker mu ni bilo dovolj le, da je plesal, je iskal nekaj več. Na turneji po Sloveniji je spoznal pokojnega Igorja Lampreta, ki je bil takrat umetniški vodja SLG in je prav v tem času široko odpiral gledališče - plesu, eksperimentom . Našla sta skupen kreativni cilj in tako se je v
sezoni 1975/76 začelo naše sodelovanje. Gledališče nas je takrat toliko podpiralo, da smo sodelovali v skoraj vseh predstavah. To je bila dragocena izkušnja. Spoznala sem Ljubišo Ristica, takrat vodilnega avantgardnega režiserja, in že takrat legendarnega Dušana Jovanovica in druge. To kreativno obdobje me je docela prevzelo. Le minimalno energijo sem posvečala šoli, ki jo je pač bilo treba končati, v plesu pa sem se dokončno našla.
Zgodba je trajala kar nekaj let, vse dokler se v takratni zvezi kulturnih organizacij niso odločili, da istospolno usmerjen moški pač ne more voditi tako pomembne dejavnosti, kot je ples ...
Ni šlo za škandal. Za dru-
gačnost je šlo. Sprva se nihče ni ukvarjal s spolno usmerjenostjo. Damir ni nič skrival. Bil je že na prvi pogled drugačen, upal si je, izstopal je in imel ves čas probleme. Ni bila kriva zgolj istospolna usmerjenost, kriva je bila tudi njegova osebnost, ki je bila drugačna. Takrat je bil stoletje pred kulturno politiko. Eno z drugim je v malem gnezdu, kot je Celje, pripeljalo do tega, da je odšel. Res škoda, kajti imel je vizijo, da bi bilo Celje prvo slovensko mesto s poklicnim ansamblom sodobnega plesa. Ljubljana ga še danes nima.
Po Freyevem odhodu so v Celju začele nastajati nove in nove plesne šole .
Res. In ne zgolj v Celju. Da-mir je vplival na razmah sodobnega plesa v celi Sloveniji. V Celju smo začeli in si pridobili močan vpliv na vso Slo- Št. 42-31.
venijo. Razvijali smo namreč plesno gledališče, ki ga je v Evropi gojila le Pina Bausch. Frey je bil obseden z njenim delom in v to smer je razvijal ples tudi sam ... Ljubljana je bila plesno sicer bolj razvita kot Celje, a vendar desetletja za nami. Tam je obstajal ples, ki se je zgledoval po preteklosti. Mi smo bili preskok v sedanji (tedanji) čas. Frey je s svojim delom pustil pečat. Posnemale so ga generacije in generacije. Še danes vidim v mnogih predstavah njegove ideje. Sama sem pač bila del te zgodbe . Pa še to moram povedati - v tistih letih se je iz Londona vrnila pokojna Ksenija Hribar, ki je bila prva akademsko izobražena plesalka sodobnega plesa v Sloveniji. Ko je videla, kaj delamo, ni mogla verjeti, da se to dogaja v Sloveniji. Začela je sodelovati z Damirjem in ga kmalu odpeljala v Ljubljano z namenom, da bi ustvarila poklicno plesno gledališče. A jima ni uspelo.
Ostali ste tako rekoč na suhem. A ne za dolgo. Hitro ste poprijeli sami .
Takrat sem aktivno plesala že pet let. Kar naenkrat se je bilo treba odločiti za biti ali ne biti, kar se tiče plesne skupine. Študirala sem ekonomijo, a plesa nisem mogla opustiti, preveč je povezal ljudi, ki smo takrat delali skupaj. Odločila sem se za ples, začela delati najprej z eno samo skupino, potem sem počasi Plesni forum širila na vse starostne skupine in postopoma smo postali pravi center sodobnega plesa. Ko sem se odločala, sem ugotovila, da zame ni več poti nazaj.
Imate več nagrad za plesne stvaritve, imate tudi Zlato Mladinino ptico, o vaših koreografijah slabih kritik ni. Je bilo kaj ponudb in želja za odhod drugam ali v tujino?
Saj pravim, da sem v Celje prišla začasno ... Ko smo dosegli prve uspehe, v Sloveniji ni bilo nikjer močnejše plesne scene od naše. Odhod v tujino me ni mikal, saj bi tako v Celju vse, kar smo ustvarili, propadlo. In tudi doštudirati sem hotela. Vse se je spletlo tako, da sem ostala. Potem sem se še zaljubila, dobila sanjskega moškega ... Priložnosti za plesno kariero so bile v Parizu, kjer pa sem po mesecu dni ugotovila, da to ni zame. Bila sem tudi v New Yorku in kolegica mi je ponujala možnosti. Toda ko sem videla vse, ki so prihajale z akademij, sem sicer občudovala njihovo tehnično znanje, a hkrati opazila vplive, ki jim niso znale več ubežati oziroma so porabile leta, da so se jih osvobodile. To je bila ovira, četudi sama spodbujam in zagovarjam akademsko plesno izobraževanje. Kakorkoli - priložnosti so bile, a nisem se mogla odpovedati vsemu, kar sem do takrat ustvarila v Celju. Prvih pet let z vrhunskimi umetniki me je izoblikovalo tako, da sem temu ostala zvesta. Vedela sem, da zmorem, vsa poletja sem bila po tujini, se dodatno izobraževala v poletnih šolah ... Ker
sem vedno delala z mladimi, sem iz njihovih potreb tudi izhajala. V šolah sodobnega plesa ne gre le za učenje gibov. Potrebni so vzgoja, vpliv na osebnostno rast, medsebojni dialogi, izmenjava energij. Oblika me ne zanima. Zanima me človekova notranjost, četudi oblika ni brezhibna.
Kako je biti rezervna mama toliko otrokom, kot jih je šlo skozi vašo šolo?
V povprečju imam v skupinah letno po sto otrok. Nekateri ostanejo leto dni, drugi 18 ... Z mnogimi, ki so plesali tako dolgo, še vedno ohranjam stike in še vedno pravim, da so moji otroci. Če pride nek trile-tnik in ostane 18 let, je moj otrok. Ne more biti drugače. Medsebojne iskrice to delajo. Življenje nas odnese na svoja pota, a zato so srečanja toliko lepša.
Znate biti huda učiteljica, pravijo .
Mož pravi, da sem zdaj veliko bolj mila, kot bi morala biti. Spominjam se začetkov s prvimi generacijami, ko sem bila res neizprosna. Nisem dovolila odstopanj. Spomnim se, da sem bila »tečna«. Toda če smo hoteli dokazati, da smo vrhunski in da delamo kakovostno, sem takšna morala biti. Brez discipline ne gre. V vsakem človeku je tudi lenoba. Vsi bi plesali,
a trenirati, delati, se pripravljati in odpovedovati, ni vedno lahko. To je treba premagati. Ostali so najbolj predani. Ni jim bilo težko delati po sedem ur dnevno, tudi če nismo imeli dvoran. Delali smo vse konce tedna, cele dneve, malico nosili s seboj. Ustvarjalno delo je bil skupen cilj.
Sloves ste si pridobili s predstavami, predvsem z otroškimi, pri čemer ne mislim nič slabšalnega. Najtežje je narediti dobro predstavo za otroke. Kaj pomenijo te predstave v vašem opusu?
Vedno sem iskala cilj in to ni zgolj trening, je tudi ustvarjalnost. Sodelovala sem z Bino Štampe Žmavc, vabila sem skladatelje, da so njene pesmi uglasbili, povabila sem Franca Purga, ki je naredil kostume in sceno za Rockereto ... S temi predstavami smo se prebili v sfero lepega, dobrega, domišljijskega, dodelanega. Glasbeno, plesno in kostumsko. Vselej sem se trudila za avtorske predstave, kjer so se v eno zlili gib, ples, kostumi, glasba ... Imela sem krasne sodelavce, v zadnjih letih pa je več predstav za odrasle. Pri izbiri projektov se odločam
po sposobnostih in željah generacij, ki plešejo in ki jih izobražujem .
Ob strani vam ves čas stoji družina, ki prav tako živi za ples in od njega ...
Mož mi vsa leta stoji ob strani in brez njega tudi foruma ne bi bilo. Je človek iz ozadja, ki bo zameril, da ga sploh omenjam. Toda brez njega ne bi šlo. Ples je krasna umetnost, a ne gre brez luči, ozvočenja, tehnične infrastrukture ... Dušan organizira tudi koncerte in druge dogodke v forumu, ki tako postaja eno od pomembnih kulturnih prizorišč. Vsa družina je od rojstva vpeta v najino delo. Gea je v plesu že iz trebuha. Plesala sem namreč do zadnjega dneva pred porodom. Komaj so me še pravi čas »spravili« v porodnišnico. Ples je vsem zapisan v genih. A težko je imeti takšne starše. Dekleti namreč ne moreta biti prepričani, če je to res to tudi za njiju ali pa gre zgolj za vpliv staršev. Gea že ve, da je to njena pot, ki pa jo kombinira večmedijsko, z vi-deom, oblikovanjem, zanima jo vizualna umetnost. Gruša je še v srednji šoli, na grafičnem oblikovanju, in pravi, da ples ni njeno področje, čeprav rada pleše. Njo bolj zanimajo metafizične zadeve. A bomo še videli, kaj se bo izcimilo.
BRANKO STAMEJČIČ Foto: GEA ERJAVEC
... Če bi odšla v tujino, bi vse, kar smo na plesnem področju ustvarili v Celju, propadlo. Tega nisem mogla dopustiti...
... Ko se pride plesa učit nek triletnik in ostane 18 let, je moj otrok. Ne more biti drugače...
... Že ob prihodu v Celje sem rekla, da sem tu zgolj začasno. A ta začasnost še kar traja...
... Ljudje imamo žal še vedno v podzavesti, da je ples za dekleta, medtem ko je za fante nogomet...
Željko Opačak sicer zaradi bolezni ni sodeloval v obrednem sežigu svojih umetniških del. Zanj so ga opravili kolegi.
Umetnost na ulicah
Festival Vstop prost na temo Doma že 12. leto zapored združeval umetnike in meščane
Andreja Džakušič je pred občino skuhala krompir v oblicah in z mimoidočimi, ki so jih pomagali pripraviti mizo, zaužila skromno, a zdravo kosilo.
V Celju se je s piknikom pri domu Boruta Hollanda v Pe-čovniku in s projekcijo njegovega kvantnega filma končal letošnji festival Vstop prost. Na njem je Društvo likovnih umetnikov Celje izpeljalo celoten zastavljen program, ki temelji na umetniških akcijah in intervencijah v mestu, na prostem, pred očmi ljudi, ki sicer le redko zaidejo v kakšno od galerij. Na festivalu je letos 23 sodelujočih umetnikov iz Celja, Slovenije in tujine pripravilo 28 umetniških dogodkov na temo Doma. Kje je dom - med štirimi stenami, pred občino, v širnem svetu - so se spraševali v minulih dneh in pripravili dogodke, ki so mimoidoče sicer občasno zbegali, zanesljivo pa so dosegli cilj. Vsem so namreč povedali, da je dom umetnosti tudi ulica in ne zgolj galerija.
Prav iz tega, da je obisk v galerijah in na razstaviščih slab, se je pred 12. leti takratnemu predsedniku društva Francu Purgu porodila zamisel o tem, da je treba z umetnostjo in umetniškimi dogodki na
ulice, med ljudi. Tam jih sicer še vedno mnogi gledajo kot nekakšne čudake, a naključni mimoidoči in tisti, ki pridejo z namenom, vseeno razmišljajo, zakaj, na primer, sadijo paradižnik v parku, javno sežigajo svoja dela, postavljajo hišico iz kart pred občino ali prav tam kuhajo krompir.
Se umetnikom to splača? Simon Macuh pravi, da v materialnem smislu, ki je danes v ospredju, zagotovo ne. »Se pa splača zato, ker se ob tem festivalu v časih, ko vsi težimo k individualnosti in zaprtosti v svoj svet, združimo. Prav to druženje - nas, Celjanov, gostujočih umetnikov in občinstva, ki nas pride pogledat - je vredno truda. Odziv občinstva pa je že vsa leta podoben. Še vedno so reakcije čudne, ljudje so presenečeni, gledajo nas kot čudake. Očitno bo še treba delati na tem, da pokažemo ljudem, da umetnost res sodi tudi na ulice. Morda to ni najbolj množična oblika prikazovanja umetniških del in akcij, se mi pa zdi dragoceno, da pridobimo vsaj kakšnega posameznika, ki se sicer ne
znajde v zavarovanih prostorih, rezerviranih za umetnost.« Macuh je letos vsak večer vabil ljudi, da z njim prespijo v galeriji.
Tudi Andreja Džakušič pravi, da je umetnike Celje tudi letos v redu sprejelo. »Najbolj je zadovoljen Klaus Mahring, ki je svoj dom - avtobus - parkiral poleg vrtca in tam dobil tudi obisk iz vrtca. Otrokom je razkazal dom, pokazal svojo razstavo v Špitalski kapeli, jim razložil, zakaj živi kot umetnik nomad.« Tudi Džakušičeva, ki je tokrat pred občino skuhala krompir v oblicah in k pripravi mize in obroku povabila mimoidoče, je prepričana, da se vložen trud, ki ne traja le pet dni festivala, pač pa tudi mesec dni prej v pripravah in še mesec dni potem, ko urejajo dokumentacijo, splača. Na neki drugi ravni. »Na prvi pogled se zdimo čudaki, toda vsak, ki se vplete v te naše zgodbe, prepozna v njih smisel, se začne spraševati, vidi, da ciljamo na neko družbeno stanje v okolju, kjer živimo.«
Nekaj akcij in dogodkov smo spremljali tudi s fotografskim
objektivom in slike povedo vse. A vendar naj obnovimo vsaj nekaj zgodb. Na primer ono o uprizoritvi pravljice o odhodu otroka v svet, ki sta jo pripravila Estela Žutič in Gilles Duvivier. Ali ono o hišici iz kart pred občino. V hišici je glavni pagat, v njej živi prava
mala mačja družina, okoli hišice pa velike karte, pretežno srčne in dame drugih barv ... Pa tisto o sajenju paradižnika v parku. Zakaj bi bil park namenjen le okrasnim rastlinam, se je vprašal Franc Purg in v parku zasadil gredo paradižnika. Kmalu se mu bodo pridružile še druge užitne rastline in zelišča ... Kot v Londonu, kjer je umetnik sočasno izpeljal
podoben projekt.
Vstop prost je s svojimi tematskimi akcijami in druženjem umetnikov ob isti temi na ulicah mesta gotovo prepoznaven, provokativen, družbeno in umetniško angažiran festival. Mesto se še ne zaveda, kako zelo ga rabi. Pa se enkrat bo.
BRANKO STAMEJČIČ Foto: GrupA
Hrvaški umetnik Nemanja Cvijanovic je na zvezdi odprl nekakšno pisarno in izvajal anketo. Kdor je sodeloval, je dobil pet evrov. Tudi romunski berač si jih je prislužil.
Matej Čepin je nov začasen dom za svojega »možaka«, ki je v njegovih inštalacijah med drugim poležaval že na gradu (kjer so ga ukradli), lezel v peč in še kam, našel na klopci.
Franc Purg je za letošnji festival že 11. maja v parku zasadil paradižnik. Greda se bo kmalu povečala še z drugimi užitnimi rastlinami in zelišči.
Elegantno čez cesto ... Med prometnimi udeleženci so tudi jazbeci, lisice, kanje in sove ...
Pozor, svinja na cesti!
Živali, ki se znajdejo med vozili
Pred dnevi se je na avtocesti pri Lopati zgodila nekoliko nenavadna nesreča, v kateri so bili udeleženi vozniki treh osebnih vozil. Ti so namreč naleteli na merjasca! Kako se je žival znašla na avtocesti, še danes ni znano, lahko pa bi se takšna nesreča končala tudi tragično. Merjasec, ki je taval po avtocesti, naj bi tehtal več kot 70 kilogramov, v trčenju je poginil, s ceste so ga po nezgodi odstranili Dars-ovi delavci in lovci. Živali v prometu niso ravno redka stvar. Po cestah na našem območju se največkrat sprehajajo lisice, srne, divje svinje ...
Nesreč z živalmi na štajerski avtocesti, ki pelje mimo Celja proti Ljubljani in Mariboru, je kar veliko. Po podatkih za obdobje od leta 2007 - 2009, ki smo jih uspeli dobiti, se je poleg vozil na avtocesti mimo Celja znašlo med drugim tudi 9 divjih svinj, 64 lisic, 259 mačk, 45 mačk, 45 psov. Te živali so bile tudi »povzročitelji« ali skorajšnji »povzročitelji« nezgod, kar pomeni, da so vozniki verjetno prijavili škodo, ki so jim jo živali povzročile v trčenju ali med izogibanjem na cestišču, živali pa so pri tem poginile.
»Živali zaidejo na avtocesto najpogosteje v območju priključkov na avtocesto. V posameznih primerih pa tudi zaradi poškodovanja ali na delu, kjer so neznanci ukradli zaščitno ograjo,« so nam pojasnili na Dars-u, kjer o številu povoženih živali na avtocestah in hitrih cestah v njihovem upravljanju lahko sklepajo predvsem na podlagi iz tega naslova izstavljenih odškodninskih zahtevkov. »Teh je bilo v omenjenem triletnem obdobju 402, v letu 2010 pa 146,« so nam še sporočili.
Kaj storiti?
Kadar vozniki trčijo v žival - avtomobili so v večini takšnih primerov sicer poškodovani, a še vedno v voznem stanju - morajo na avtocestah ali na hitrih cestah zapeljati na skrajni desni del odstavnega pasu, če je le mogoče do najbližjega tako imenovanega SOS stebrička. »Vključiti morajo vse štiri utripalke, obleči odsevni jopič, zavarovati kraj nesreče s trikotnikom, paziti na lastno varnost. SOS telefoni so ob celotnem avtocestnem križu na razdalji približno 2 kilometra in so opremljeni s tipko za vzpostavitev neposredne zveze z operaterjem v nadzornem centru. S tem se tudi avtomatsko locira lokacija in vzdrževalci Dars-a se po obvestilu operaterja odpravijo na kraj, ki ga dodatno zavarujejo, po potrebi organizirajo vlečno službo in naredijo zapisnik o nezgodi. Zavarovalnica namreč zahteva od oškodovanca tudi ustrezna dokazila o
nastanku škodnega dogodka,« opozarjajo na Dars-u. Lahko pa vozniki, ki na cestah doživijo nesrečo zaradi živali, pokličejo tudi Prometno informacijski center na kratko številko 1970. Iz centra namreč o tem obvestijo pristojno avtocestno vzdrževalno bazo (če se nesreča zgodi na avtocesti) in policijo.
»Vozniki naj o nesreči obvestijo pristojne službe vedno, saj bodo te o dogodku sestavile obvestilo. Kajti če vozniki vložijo odškodninski zahtevek za povračilo škode, je reševanje odškodninskega primera ob predložitvi obvestila bistveno hitrejše in enostavnejše,« še navajajo na Dars-u.
Še pomnite telico?
Na Celjskem so se dogajale tudi nesreče zaradi perutnine! Tako so vozniki trčili že v več kot 5 fazanov, 5 kanj, 4 sov in v ostale ptičje vrste. Na nekaterih avtocestnih odsekih so denimo tudi prometne oznake za nevarnost naleta ptic. Dokaj pogosto so na našem območju povoženi jazbeci in kune ter zajci, da o ježih sploh ne govorimo. Medtem ko se na ostalih cestah po Sloveniji znajdejo tudi konji, košute, ovce, medvedi, podlasice, veverice in vidre, teh »prometnih udeležencev« pri nas ni tako veliko. Včasih je videti, da so psi na cestiščih nekako že kar stalnica in vozniki nanje niso tako pozorni, čeprav so ravno psi zelo nevarni, še posebej tisti, ki zaradi prestra-šenosti naredijo nenaden premik na cesto. Pretekli teden se je na Celjskem zgodila tudi nesreča, ko naj bi pred motorista, ki je vozil po regionalni cesti, nenadoma skočila srna. V nesreči se je voznik motorja hudo poškodoval. Znano je, da med gradnjo avtocest in cest ustrezno uredijo tudi posebne prehode za prečkanje živali.
Ob koncu spomnimo na znamenito vojni-ško telico, ki jo je lanskega avgusta aktivno iskala (in našla pri Dramljah!) tudi naša novinarska ekipa. Telica je sicer večji del poti naredila po gozdovih in pašnikih, se je pa morala sprehajati tudi po cesti, a je imela srečo - saj smo jo z lastnikom v hlev uspeli spraviti brez poškodb. Pobegnila je edina od 17 krav, ki so s pašnika pred lastnikovo domačijo dobesedno galopirale po cesti (in se nato vrnile) in sreča tudi, da nasproti ni pripeljalo nobeno vozilo. Niso pa vse živali tako nevarne. Kdo se ne spomni osla, ki je vse petke in svetke stal tik ob stari cesti proti Ljubljani. Čeprav ni bil privezan, na cesto ni stopil nikoli. Pa pravijo, da so osli neumni?
SIMONA ŠOLINIČ Foto: SHERPA
Umrla dva mlada voznika
Na cestah celjske regije se je v četrtek zgodila nova tragična nesreča. Nekaj minut pred 15. uro je na glavni cesti izven naselja Spodnje Negonje pri Rogaški Slatini umrl motorist.
41-letni voznik tovornega vozila je pripeljal do prednostne ceste ter izsilil prednost 31-letnemu vozniku motorja, ki je pripeljal z njegove leve strani. Kljub zaviranju je motorist trčil v tovorno vozilo in zaradi poškodb umrl na kraju prometne nesreče. V nedeljo, nekaj minut pred 20. uro in 30 minut, pa se je na glavni cesti v bližini Šmihela nad Mozirjem zgodila še ena nesreča s smrtnim izidom. V nesreči sta bila udeležena voznik in sopotnik na štirikolesniku. Izven Brezja sta vozila preblizu desnemu robu vozišča, zapeljala na bankino in trčila v drevo. Pri trčenju sta oba padla v potok Golobnica, štirikolesnik pa se je zagozdil med drevesi. 31-letni moški se je pri padcu tako hudo poškodoval, da je na kraju nesreče umrl, 23-letnik pa se zaradi hudih poškodb zdravi v celjski bolnišnici. Letos je na cestah celjske regije umrlo že sedem ljudi.	SŠol
Varna vožnja za invalide
Rotary klub Žalec in AMZS Center varne vožnje Vransko sta na avtopoligonu na Vranskem v nedeljo pripravila humanitarno prireditev Sekunda, ki je ni mogoče vrniti.
Dobrodelni prispevek je znašal 90 evrov, obiskovalci pa so lahko opravili trening varne vožnje z osebnimi in terenskimi vozili ali z motorji. V akciji so sodelovali Agencija za varnost prometa, Policijska uprava Celje, Poklicna gasilska enota Celje, Bolnišnica Celje ter zavod Varna pot. Gibanju Še vedno vozim, vendar ne hodim so organizatorji prireditve podarili 20 tečajev varne vožnje, ki jih bodo lahko brezplačno opravili njihovi člani, Zavodu Varna pot pa so nakazali 5 tisoč evrov, da bodo njihovi predavatelji o varnosti v prometu ozaveščali šolarje na območju Spodnje Savinjske doline.
Ukradli tri vozila
Na Celjskem so v sredo neznanci ukradli kar tri osebna vozila.
V Šentjurju so izpred stanovanjskega bloka na Cesti Miloša Zidanška odpeljali avtomobil, znamke Volkswagen passat, s parkirišča pred Šparom v Slovenskih Konjicah pa peugota. Tretje vozilo, prav tako peugot, je izginilo iz Šaranovičeve ulice v Celju.
Zapeljal v jarek
Na Preloški cesti v Velenju je v sredo popoldne 60-letni voznik kolesa s pomožnim motorjem izsilil prednost 50-letnemu vozniku avtomobila.
V trčenju se je 60-letnik hudo poškodoval. Druga nesreča se je istega zgodila zvečer pri Novi Štifti. 27-letni voznik avtomobila je zaradi neprilagojene hitrosti zapeljal s ceste v jarek. Hudo poškodovanega so odpeljali v celjsko bolnišnico.
Mesarju stroj poškodoval prste
V petek popoldne je v eni izmed trgovin na Mariborski cesti v Celju prišlo do delovne nesreče.
53-letni mesar je med delom z desno roko segel v stroj za mletje mesa in si močno poškodoval tri prste. Hudo poškodovanega so odpeljali v celjsko bolnišnico.
Trčil v betonsko ograjo
Na avtocesti izven Dramelj sta se v soboto popoldne v nesreči poškodovali dve osebi.
54- letni voznik avtomobila je v smeri Celja, s prehitevalnega pasu pa je nenadoma zapeljal levo na bankino in izgubil oblast nad vozilom. Med drsenjem po vozišču je s prednjim delom sunkovito trčil v betonsko ograjo. Voznik je dobil hude poškodobe, 55- letna sopotnica pa lažje. (Foto: PGE Celje)
NOVI TEDNIK
FELJTON / ZDRAVSTVO
17
»Supersila - da ali ne«
Večina projekcij gospodarskega razvoja najavlja, da bo Kitajska postala ekonomska velesila, prva na svetu, recimo do leta 2030. Napovedi so različne - omenjajo se različne letnice, nekatere upoštevajo le rast BDP, druge tudi splošno »premoč naproti svetu« (karkoli lahko to pomeni). Kitajski patrioti so zaradi napovedi ponosni, mnogi zahodnjaki smo po prvem ogledu in dojetju napredka Kitajske fascinirani.
Mnogo »navadnih« prebivalcev Kitajske se ne strinja povsem: »Ne, Kitajska že ne. Premehki smo. Kitajci želimo le živeti mirno, lepo, obkroženi z družino ter s prijatelji, z dobro hrano ter pijačo. Poglej zgodovino - mi nikdar nismo hoteli vladati svetu. Zahodnjaki ste se širili na druge kontinente. Nam ni do ekspanzije. Mi ne znamo biti supersila.«
Nemogoče je reči, kam natančno bodo vsa gibanja Kitajske deželo pripeljala. Napovedi so v kotlu različnih okoliščin nehvaležna reč.
Ko smo pri razvoju - kaj pa demokracija, ki jo »zahteva razviti« svet?
»No, da država vpelje demokracijo, mora biti najprej bogata. Že zaradi vzdrževanja. Kaj je demokracija brez šolanja in znanja ljudi glede tega, kaj demokracija je, kaj z njo početi? Demokracija ni univerzalen samoumeven cilj, ampak orodje za izboljšanje življenja. Mi še nismo bogati, zato demokracijo vpeljujemo počasi, eksperimentalno, z možnostjo manjših volitev, z možnostjo manjših strank, ki KP dopolnjujejo. Radi bi našli svojo rešitev tega vprašanja. In naše življenje se izboljšuje.
A pomembno je tudi to, da je Kitajska prevelika država - in država s predolgo tradicijo hierarhije - da bi demokracija na zahodni način pri nas sploh lahko delovala. Recimo: menjavanje vladajoče stranke vsaka štiri leta bi kitajski razvoj upočasnilo, če ne povsem zaustavilo.«
Moja misel: si lahko predstavljate število strank v državi s tolikšnim številom prebivalcev in kako bi volilna kampanja ter odločanje izgledala, glede na to, da individualizem ni »cenjen«.
Kaj pa svoboda govora?
»Ja, seveda nekatere moti pomanjkanje te svobode. Po drugi strani pa internet in javno izražanje nista edina načina uporabe svobode. Če si zares želiš prebiti internetni požarni zid, potem to tudi lahko storiš.«
Kako in kakšne informacije torej dobite?
»Ne dobimo vseh informacij. Lani so recimo Nobelovo nagrado za mir podelili Liu Xiaoboju; njegovih del se na Kitajskem ne da najti. A čudno se mi zdi, zakaj se takšna nagrada podeli nekomu, ki je pri nas kriminalec. Zagovarjal je demokracijo - tisto, v kar nas zahod na vrat na nos sili; potem pa podelijo nagrado za mir, kakršna bo gotovo sprožila nemir, njemu, kot da ni nikogar za-služnejšega - kot da ni možno podeliti nagrade, ki bi združila svet.«
Moj dodatek: mnogi zahodnjaki skoraj v neke vrste vročični želji pripisujejo bližnji prihodnosti Kitajske novo revolucijo. Po mojih izkušnjah še večina tistih, ki so iz kakršnegakoli, morda tudi povsem osebnega
vzroka nezadovoljni s sistemom, najdejo druge načine izpolnjevanja življenja ali pa se preselijo. (In ko enkrat »živijo v Ameriki, z ameriškim denarjem«, so njihove izjave voda na mlin zahodnjaške fobije.)
Večina Kitajcev se preveč zaveda »hitrega napredka«, vidi preveč upanja ali lahko živi preveč »po svoje«, da bi razmišljala na tak način. Da ne omenjam »tradicionalno« mirnega pristopa k temu vprašanju. Seveda so tu premnoge razlike - ena večjih je spet tista med metropolami in podeželjem. Zanimivo je, da se vraže-vernosti ne da enostavno porazdeliti med mesto ter podeželje; intelektualci ali vsaj izredno racionalni ljudje se najdejo povsod. Pomemben dejavnik te mešanice znanj ter idej je naivna zamisel - podobna naši v osemdese-
tih - da je »zahod, predvsem Amerika, dežela blagostanja«. Verjetno se ravno poplave te naivnosti - ki jo sprovocira dotok zahodne kulture
-	uradna Kitajska »boji«.
Takole je reševanje vprašanja boljšega življenja videti v praksi v provinci Guangxi (in zagotovo ne le tam): kamorkoli greš, v katerokoli oddaljeno vasico, povsod so ljudje srednje generacije ali mlajši, ki hodijo na delo v velika mesta; morda je to Nanning, verjetneje »odprti ekonomski zoni« Shenzhena ali Guangzhoa, ki sta v sosednji provinci Guangdong. Zaslužek v teh dveh mestih, kjer je »le nebo meja«, ni bistveno večji kot zaslužek v Nanningu - govorimo o morda 200 evrih na mesec - vendar v »tovarnah za hitro sestavljanje česarkoli« denar lahko prihraniš, saj imaš hrano ter prenočišče kar v tovarni. Delovne razmere so najverjetneje slabe. Res slaba posledica je sklepanje mladih, da »če so njihovi sorodniki ali sosedi lahko delali v Shenzhenu deset let in ob vrnitvi v svoje mesto postavili trgovinico ali lokal, potem nima smisla hoditi v šolo. Le v Shenzhen moraš.« Seveda spet ni nujno tako - nekateri varčujejo denar za starše, drugi za šolanje. Leto dni Shenzhena omogoča nadaljevanje šolanja in lahko povsem spremeni življenje. Preživetje je zelo odvisno od kroga družine in prijateljev; in razvoj Kitajske se v teh razvijajočih krajih zelo »vzpostavlja« preko prostovoljnega, zastonj dela
-	prijateljske pomoči.
V tem tekstu »zelo lažem«: napisana mnenja niso intervju, temveč Frankenstein, sestavljen iz desetine različnih pogovorov, in zagotovo
-	seveda! - obstajajo tudi povsem drugačni. A vendar, v tej mešanici je resnica, ki je pomembna zaradi preprostega dejstva: druge perspektive. Njihove perspektive.
Tekst in foto: PETER ZUPANC
Zagorelost je poškodba kože!
V letošnji program Varno s soncem je vključenih skoraj 30 tisoč otrok
Zavod za zdravstveno varstvo Celje je predstavil program Varno s soncem, ki ga že četrto leto zapored izvajajo od svetovnega dneva sonca, ki ga obeležujemo 28. maja, do začetka šolskih počitnic. Letošnji program so v vrtcih in šolah začeli izvajati včeraj. V štirih letih je program iz pilotskega prerasel v nacionalni preventivni program, v katerem otroke, šolarje in njihove starše opozarjajo na nevarnosti, ki jih prinašajo sončni žarki. Letos je v program vključenih več kot 27 tisoč otrok iz 138 vrtcev in skoraj tri tisoč šolarjev iz 63 osnovnih šol. V vseh letih pa je v programu sodelovalo že več kot 60 tisoč otrok iz vse Slovenije.
Nemelanomski kožni rak, ki je posledica izpostavljanja soncu in tudi solarijem, je najpogostejši rak v Sloveniji, letno odkrijejo več kot 1.500 primerov. Manj, okoli 550 primerov letno, je primerov malignega melanoma ali tako imenovanega črnega raka, ki je zelo nevaren in se zelo hitro zaseje v notranje organe. Število obolelih iz leta v leto
narašča. Zato je preventiva zelo pomembna. In tudi zato sta program, ki je nastal pod okriljem ZZV Celje, podprli Skupnost vrtcev Slovenije in Zveza slovenskih društev za boj proti raku, program pa sofinancira Združenje slovenskih dermatovenerologov. V program so vključeni tudi vsi regijski zavodi za zdravstveno varstvo.
Brž v senco!
Ena od avtoric programa Varno s soncem, specialistka dermatovenerologije iz Splošne bolnišnice Celje mag. Ana Benedičič, je opozorila, da je namerno izpostavljanje soncu za zdravje zelo škodljivo. Argument, da gremo na sonce po vitamin D, ne zdrži, saj lahko dobimo poleti vitamina D dovolj, če gremo trikrat na teden za pet minut ven in nas sonce oplazi le po izpostavljenih delih. Škodljivi so tudi solariji. Tam je sicer manj verjetno, da nas bo opeklo, vendar se koža, ki je izpostavljena UVA-žarkom, ki so v solarijih, veliko hitreje stara. Če želimo preveriti, ali je naša koža zaradi sonca že
Namerno izpostavljanje soncu je zelo nevarno.
pred škodljivimi posledicami sončnih žarkov. V osnovnih šolah pa so v program vključeni četrtošolci in petošolci, zato bo program zaživel v okviru bivanja šolarjev v šoli v naravi.«
Varno s soncem v praksi
Še ena od avtoric programa Varno s soncem je ravnateljica Vrtca Tončke Čečeve iz Celja mag. Betka Vrbov-šek. Prav omenjeni vrtec je pred štirimi leti prvič pilotno sodeloval v programu. Vrbovškova pravi, da lahko že triletnim otrokom dopovemo, da je treba biti čez dan v senci, le pravilen pristop moramo ubrati. V vrtcu za to največkrat uporabljajo tako imenovane simbolne igre. Tak primer je na primer igra
»letovišče«. Otroci se menju-jejo v recepciji, kjer spremljajo vreme in vremensko napoved sporočajo turistom, ki so pod šotori. Ko jim povedo, da je vreme sončno, da je ura recimo 12., se otroci v igri umaknejo v varno senco, si nadenejo kapice, sončna očala, radi se tudi namažejo z zaščitno kremo. Poskrbijo tudi za svoje punčke, medvedke ...
V vrtcih in šolah, ki so vključeni v program, največ jih je prav iz celjske regije, se držijo vseh napotkov tudi v praksi. Vrtec in šola, ki sta vključena v program, imata obešen plakat, ki letos z napisom opozarja na pomen pokrival pri zaščiti: »Izberi kapo al' klobuk.«
ŠPELA KURALT FOTO: arhiv NT
Projekt Varno s soncem se je začel včeraj, že prejšnji teden pa se je začel Evropski teden boja proti raku, ki se zaključuje danes (31. maja). Glede na to, da je kožni rak najpogostejši rak med Slovenci, velja še enkrat opozoriti na varno (ne)izpostavljanje soncu.
poškodovana, Benedičičeva predlaga, da primerjamo kožo na zadnjici z ostalo kožo po telesu. Koža na zadnjici, ki je ves čas zaščitena pred vplivi sonca, je najbolj zdrava. In čeprav zagorelost še vedno velja za lepo, je poškodba kože! »Zagorelost je dokaz, da se je koža branila pred ultravijoličnim sevanjem,« razlaga Benedičičeva.
Preden se pojavi kožni rak, minejo leta. Tako bodo posledice dejanj, ki jih storimo
danes, na koži vidne šele čez trideset, štirideset let. Tudi zato izvajajo program Varno s soncem že v vrtcih. Vodja projekta, specialistka higiene pri ZZV Celje mag. Simona Ur-šič, je zadovoljna, ker je število vključenih otrok v program vsako leto večje: »Strokovni delavci bodo program osve-ščanja o nevarnostih sončnih žarkov in načinih zaščite v vrtcih intenzivno izvajali od tri do štiri tedne. Otroci se bodo v tem času naučili varovati
Zaščita pred sončnimi žarki
1.	Soncu se je treba izogibati med 10. in 16. uro. Upoštevamo pravilo sence: »Kadar je dolžina naše sence krajša od našega telesa, se umaknemo v senco.«
2.	Zaščitimo se z obleko, ki pokriva čim več telesa. Nadenemo si tudi klobuk in nosimo sončna očala.
3.	Še vedno izpostavljene dele telesa zaščitimo z zaščitno kremo, ki mora imeti zaščitni faktor najmanj 30. To je pomembno tudi, ko smo v vodi, saj voda zelo dobro prevaja ultravijolično sevanje in nas lahko tudi v njej precej opeče.
18
OTROŠKI ČA50PI5
NOVI TEDNIK
Češki veleposlanik obiskal šolarje v Radečah
Ob koncu projekta Evropska vas je našo šolo obiskal češki veleposlanik Petr Voznica. Spremljali so ga njegova soproga, asistentka za kulturo na češkem veleposlaništvu Dagmar Sekoto-va in radeški župan Matjaž Han. Pripravili smo jim lep kulturni program.
Ko so odigrale češka, slovenska in evropska himna, so na oder stopili plesalci šolske folklorne skupine Marjanca pod vodstvom Brigite Čamernik. Zaplesali so tri ljudske plese. Cici in otroški pevski zbor, ki ju vodi Jana Mole, sta se predstavila s pesmico o oblakih, ki kihajo. Učenca 8. razreda Blaž Plazar in Lovro Janez Prešiček sta v skeču odi-
grala vlogi risanih junakov Pata in Mata iz risanke A je to, jaz pa sem ob spremljavi harmonike, ki jo je igral Peter Dolinšek, zapela pesem o Dobremu vojaku Švejku. Veleposlanik, ravnateljica šole Katja Selčan in župan so spregovorili nekaj besed, veleposlaniku pa smo pripravili tudi nekaj vprašanj, na katera je z veseljem odgovarjal. Po končanem kulturnem programu so predsedniki razrednih skupnosti ob spremstvu ravnateljice, pomočnice ravnateljice in učiteljice Andreje Mitič Štirn popeljali veleposlanika do ekokotička z razstavo čeških znamenitosti, zaščitenih z Unescom. Učenki 5. in 7 razreda pa sta ga popeljali tudi po razstavi,
Bili smo na odlagališču surovin
Na dan Zemlje smo se peti razredi Osnovne šole Petrovče odpravili peš v Vrbje. Pot nas je vodila mimo številnih njiv hmelja do odlagališča Žalec. Tam nas je sprejel gospod, ki nas je vodil.
Razkazal nam je smetnjake in povedal, da zbirajo kovine, steklo, papir, karton, železo, tetrapak, plastiko, les ter elektro in nevarne odpadke. Ugotovili smo, da ljudje odlagajo še uporabne stvari. Na dvorišču, kjer je bilo veliko večjih odpadkov, smo zagledali žerjav. Z njim so vse odpadke odložili na pravo mesto.
poamoB

[QCDBÜCD rg@CLJ]B
V\S;;illlAM 'J A KI W/AllJA - SA£A l.liNDI-RO
Aj l'SKI k\ IN TI! I
Si pviiNSKMvM VfiSI I • SI •\.ll'liK \\S. ] !?A\(. I,IA / I Ml 1A :>i'\ >.; \ A • L:\!K
■	MODRlf^NI
■	\IOMLk i I tkMOMk
■	LKJMI S ki M lili J
■	DAVIL) lili UM
-liiiM
Majda in m mí jan i * i -1 w NAMI Uit | hRUOTliN KI Ml K A DRlMlil .1 V\iiAH| |sl>l	4
ARABSKO - SLOVI-NSKO l)RL!ŠI VO REZANA \V I RNl R
E d L MUKIS LA Š l A M IT. lil DV 1'HI'I IN POíSI ŠJliKOV Mil! U'
OB KONCU ZABAVA S TANJO ŽAGAR
VSTOPNINI; M!
Otroške konjske dirke
Z otroki iz vrtca v Šentvidu smo se razveselili povabila na Žoganovo kmetijo, kjer smo spoznali dva ponija: kobilo Dono in žrebička Bliska, ki sta se igrala na travniku. Nekateri so ju samo opazovali in se čudili, drugi so spraševali.
Izkoristili smo njihovo navdušenje in skupaj smo načrtovali dejavnosti za naslednje dni. Otroci so od doma prinesli različne konjičke, DVD-je, knjige, revije in spoznali marsikaj novega. Ob prepevanju pesmice o konjeniku pa so predlagali še konjske dirke. Izdelali smo načrt za konjička, si razdelili naloge in za pomoč prosili tudi očete. Čez dva dni so otroci v telovadnici pripravili poligon, na štartu zajezdili konjičke in se pognali v dir. Premagali so vse ovire in uspešno prijezdili do cilja, kjer so jih pričakali navdušeni navijači. Naslednji dan so konjske dirke prestavili na bližnji travnik, kjer so se pomerili otroci vseh starosti.
Pred nami pa je še nov izziv. Pripravili bomo konjske dirke za učence 1. razreda. Vi pa kar stavite, kdo bo zmagal.
STROKOVNE DELAVKE VRTCA ŠENTVID
ki smo jo v projektu o Češki ustvarili učenci naše šole. Naslednji dan smo bili v šoli deležni velikih pohval.
V Celju smo 10. maja Republiko Češko predstavili na »najlepši stojnici v Evropski vasi,« kot so rekli obiskovalci. Ob delu smo se zelo zabavali, si pogosto precej »kravžljali« možgane pri nabiranju idej, a s skupnimi močmi nam je uspelo. Zdaj poznamo Češko veliko bolje. Komaj čakam, da izvemo, katero državo bomo proučevali naslednje šolsko leto.
Ahoj iz Radeč!
ANUŠKA ANDERLIČ ZAKONJŠEK, 7. a OŠ Marjana Nemca Radeče
Čudili smo se količini odloženih odpadkov. Z odpadki oskrbujejo toplotne elektrarne po vsej Sloveniji in celo sosednjo Avstrijo. Pokazali so nam vse stroje, da delo opravijo hitreje. Izvedeli smo še mnogo zanimivega. Na koncu smo odšli na tehtnico. Skupaj smo tehtali kar 2 toni in 110 kilogramov.
Mislim, da je bila to čudovita izkušnja, ki je ne bom pozabila. Polni veselja smo odšli domov.
PINA DRŽAN, 5. a OŠ Petrovče
RECEPT ZA KRIZO - KUHARSKE BUKVE NA MIZO!
e t,n mate
J- ' /
loam/e:
3 knjige kuharskih bukev Novega tednika in Radia Celje
NAROČIŠ 2, DOBIŠ 3 za samo 20 EUR
Informacije: 03/4225-100
Podplsanl-6
naslov:
nepreklicno naročam		
nepreklicno naročam		
nepreklicno naročam		
nepreklicno naročam		
kompletov treh knjig v AKCIJSKI PRODAJI naročiš dve, dobiš tri po ceni 20 EUR (+ poštnina) izvodov Kuharske bukve slovenskih gospodinj po ceni 10 EUR za izvod (+ poštnina).
izvodov knjige Kuharske bukve ■ vlaganje, shranjevanje in zamrzovanje živil po ceni 7,93 EUR za izvod
(+ poštnina).
izvodov knjige Zdravilna zelišča, čaji in čajna mešanica po ceni 10 EUR za Izvod (+ poštnina).
Naročilnico pošljite na naslov: NT&RC d.o.o., Prešernova 19,3000 Celje

Podpis:
Vojnik, 19. 6. 2011 od 14. ure
www.novitednik.comwww.radiocelje.com
NOVI TEDNIK
BRALCI POROČEVALCI
19
Potepanje po Gorenjski
Vsi člani Medobčinskega društva delovnih invalidov Celje smo nestrpno pričakovali 11. maj, ker je bil to dan našega izleta. S tremi avtobusi smo se v zgodnjih jutranjih urah odpeljali proti Gorenjski. Z nami so bili trije muzi-kanti, ki so že ob prvem postanku veselo zaigrali.
Pot nas je pripeljala na Brezje, kjer smo se udeležili svete maše in si ogledali razstavo jaslic in votivov. Na vrtu gostišča smo zaplesali ob prijetni glasbi naših muzikantov. Na kosilo smo se odpeljali na Šmarjetno goro nad Kranjem. Uživali smo ob čudovitem razgledu in toplih sončnih žarkih. Godci so neumorni igrali in skrbeli za dobro vzdušje. Počitka je bilo kmalu konec in odpeljali smo se v Volčji Potok, kjer smo si ogledali razstavo cvetja in dinozavrov. Osvežili smo se v prijetni senci in nato krenili proti domu. Mimo Trojan pač nismo mogli brez postanka. Po obveznem nakupu krofov smo imeli kar na parkirišču pravo zabavo. Ob poskočnih vižah smo voščili slavljencem, ki so imeli rojstni dan. Prijetna zabava se je kmalu končala in morali smo domov. Zahvaljujem se vsem organizatorjem tega čudovitega izleta.
STANISLAV ŠTEFANEC
Peš na Brezje
V	petek, 6. maja, se je že desetič podal peš na Brezje Janko Potočnik iz Zabukovice pri Žalcu. Pridružilo se mu je še dvanajst romarjev iz Zabukovice in okolice ter osem z Gomilskega. Pot jih je prvi dan vodila mimo Vranskega do Motnika, kjer so prespali na seniku na kmetiji Urh.
Naslednji dan so odšli po Tuhinjski dolini do Kamnika in nato skozi Tunjice do Cerkelj na Gorenjskem. Prenočili so v župniji Velesevo v Adergasu, kjer je lepo obnovljen prvotni ženski dominikanski samostan, ki so ga ustanovili oglejski patriarhi leta 1238.
V	nedeljo pa so se podali proti Brdu in Naklem ter skozi Podbrezje do romarskega kraja Brezje, kjer so v kapeli Marije Pomagaj imeli mašo, ki jo je vodil župnik z Gomilskega Martin Cirar. Romarjem so se pridružili krajani fare Gomilsko, ki so jih nato odpeljali proti domu.
Dolgo pot je uspešno prehodilo vseh enaindvajset udeležencev in kljub mnogim žuljem in utrujenostjo so ves čas ohranjali optimizem in veselje.
MAGDA ŠALAMON
Ulična košarka
Na igrišču Don Boskovega centra je bil 14. maja prvi turnir v ulični košarki. Zbralo se je sedem ekip.
Vsaka ekipa je odigrala šest tekem proti nasprotnim ekipam po sistemu vsak igra proti vsakemu nasprotniku. Po odigranih tekmah je bil vrstni red naslednji: prvo mesto je osvojila ekipa Miami, drugo Lebron team, tretje Kobe team, četrto ekipa Nejko 2, peto Zvečer bomo pijani, šesto Levaki in sedmo ekipa Koš.
Sobotno popoldne je bilo prava priložnost za rekreacijo in druženje. Ne zamudite naslednjega, ki bo v začetku junija.
AB
Prvi pohod po poteh KS Vrbno-Podgrad
Ljubitelji pohodništva so se 7. maja zbrali na prvem pohodu po KS Vrbno-Podgrad. Pot, ki je bila najbolj primerna za udeležence pohoda, je trajala od 5 do 6 ur zmerne hoje s postanki, ogledi in dobrimi pogostitvami.
Na poti so pohodniki občudovali naravo, se naužili svežega zraka, poklepetali med sabo, si ogledali znamenitosti, ki jih še sami kot domačini niso dobro poznali, zvedeli kaj novega, sklepali nova poznanstva. Ker je bilo čudovito sončno vreme, so se pridružili in izkoristili prijeten dan tudi ljubitelji pohodništva iz drugih KS in mestnih četrti. Pohoda se je udeležilo okrog 170 krajanov.	STANKA KODRNJA
VELIKA NAGRADNA IGRA
f^fAKUl
Do polnega vozička brez mošnjička je spet tu!
Izkoristite priložnost in svoj hladilnik napolnite brezplačno!
Vsako sredo
ob 12.15 Radiu Celje
na
Super, brezglavi nakup brez greha, brez obžalovanja, brez plačila.
Kako lahko sodelujete?
Izpolnite kupon in ga na dopisnici pošljite v naše uredništvo na naslov: Novi tednik & Radio Celje, Do polnega vozička brez mošnjička, Prešernova 19, 3000 Celje. Izžrebanec bo po telefonu usmerjal našo voditeljico, ki bo zanj "nakupovala" želene izdelke.
Pravila nagradne igre najdete na:
www.tus.si,www.novitednik.com in www.radiocelje.com.
■v..
KUPON za sodelovanje v igri Do polnega vozička brez mošnjička
Ime in priimek:.
tus
95.1 959 100.3 90.6 H
Naslov:.
Št. Tuš klub kartice: □ODdDODCOIO
Davčna številka:_
Telefon:_Podpis:_
NASVETI
ISCEMO TOPEL DOM
3-mesečni Lux je mešanec, našli so ga v Žalcu. Bo manjše rasti.
Tudi Jona je 3-mesečna mešanka, našli pa so jo v Preboldu. Je prijazna, ko bo zrasla, bo manjše rasti.
Skrbnega gospodarja išče tudi prijazna mešanka, 3-mesečna Toya.
Uradne ure zavetišča Zonzani: od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure; ogledi psov: od ponedeljka do petka od 12. do 16. ure. Telefon: 03/749-06-00; internetni naslov www.zonzani.si
ROŽICE IN ČAJČKI
Glog kot srčni tonik
Boss je mešanec, star 9 mesecev. Našli so ga v Šentjurju. Je srednje rasti, prijazen in išče skrbnega gospodarja.
Že od srednjega veka se gloga drži sloves izjemnega tonika in pomirjajočega sredstva za srce. Izkaže se zlasti pri zdravljenju blažjih motenj srčnega utripa, povišanega krvnega tlaka, atero-skleroze ... Cvetoči glog naj naberejo tudi moški, ki imajo težave s pretirano agresivnostjo ...
Snežno bele cvetove enovra-tega (Crataegus monogyna) in navadnega gloga (Crataegus laevigata) nabiramo tik pred razcvetom, maja in junija. Sveži imajo neprijeten vonj, ki izgine takoj, ko jih posušimo. Za sušenje lahko poleg cvetov nabiramo tudi samo liste ali liste in cvetove skupaj. Jeseni naberimo tudi kakšno pest rdečih plodov. Glogovo cvetje sušimo previdno in ga hranimo na suhem v zaprtih posodah, sicer hitro porjavi in je brez vrednosti. Na glog pogosto naletimo v grmovju, živi meji in na gozdnih obronkih. Enovrati glog zacveti nekoliko prej kot navadni. Medvednik, medvedove hruške ali beli trn, kot tudi pravimo temu srčnemu grmu, je že od nekdaj slovel po svoji čudodelnosti. Ne le, da je ljudi varoval pred vampirji, z njim naj bi celo prebodli srce grofu Draculi. Srednjeveški človek je glogo-ve vejice zatikal v zibelke, da bi dojenčke ubranil bolezni in urokov. Glog je varoval hiše pred udari strele. Tudi goreči grm - podoba Boga, ki je govoril Mojzesu na gori Horeb - naj bi bil glog. Glog pa ni le ena najbolj priljubljenih magičnih, temveč tudi zdravilnih rastlin. Ljudsko izročilo o njegovih silnih učinkih pri obolenjih srca in ožilja je podkrepljeno tudi z znanstvenimi raziskavami. Dr. Katja Galle - Toplak v Zdravilnih rastlinah na Slovenskem omenja, da je glog srčni tonik pri začetnem zmanjšanju srčne aktivnosti. Posebej je priporočljiv za dolgoročno zdravljenje srca pri lahkih oblikah motenj
srčnega utripa, pri visokem tlaku in aterosklerozi. Z uspehom ga uporabljamo pri zmanjšani zmogljivosti srca (starostno srce), pri zvišanem tlaku, ti-ščanju v srčnem predelu in drugih oblikah nepravilnega srčnega utripa. Širi koronarne žile, izboljšuje prekrvitev srčne mišice, preprečuje srčni krč, pospeši utrip in delovanje srca. V mislih in čajni skodelici naj ga imajo starejši ljudje, ki imajo srčne težave, in ljudje s povišanim holesterolom. Obnesel naj bi se tudi kot preventiva pred srčnimi napadi in pomočnik pri srčni aritmiji. Pri uporabi gloga je potrebna velika previdnost, zato se pred uporabo vedno posvetujmo z zdravnikom. Ob sočasnem jemanju nekaterih zdravil za srce in uravnavanje krvnega tlaka gloga ni dovoljeno uživati. Glogov čaj pripravimo v obliki poparka: dve čajni žlički cvetov ali listov poparimo s skodelico vrele vode, pustimo stati deset do petnajst minut in precedimo. Spijemo lahko tri do štiri skodelice tega čaja na dan. Zdravljenje bo učinko-
Piše: PAVLA KLINER
vito, če bomo čaj uživali vsaj šest tednov. Komur bolj kot čaj sede tinktura, naj si iz gloga pripravi bolj močno obliko zdravila: dvajset gramov posušenih cvetov naj prelije s sto mililitri 70-odstotnega alkohola. Jemlje naj po kapljicah, in sicer trikrat na dan po dvajset kapljic. Ljudsko zdravilstvo glog uporablja tudi zoper kronično utrujenost, nespečnost, melanholičnost, vrtoglavico in šumenje v ušesih. Koristil naj bi še pri spopadanju s težavami v menopavzi, zoper stres in odvečne kilograme. Stare zeliščarske bukve ga opisujejo tudi kot zelišče, ki naj bi ohladilo razgreto kri in agresijo pri moških.
delovni čas pon.-pet.7-19. ure
sob. 7,-12. ure nad. 7. - 8. ure dežurstvo 24 ur
tel. 03/7493210 gsm 041 -618-772
T
veterinarskabolnicašentjur
www.vb-sentjur.si_
Izlet pod Gozdnik
Izrezujte in odpotujte, vas, dragi prijatelji oddaje Zeleni val na Radiu Celje in ljubitelji narave, vabimo tudi z današnjim kuponom. Kar pridno jih pošiljajte, saj boste s kančkom sreče pri žrebu dobili sedež v štiridesetčlanski zeleni odpravi pod Gozdnik.
Naša zelena karavana bo odšla na pot 18. junija ob 8. uri z avtobusne postaje v Celju. Vsi z javnim žrebom, ki bo 15. junija v oddaji Zeleni val, izbrani potniki boste že naslednji dan dobili tudi obvestilo po pošti, ki bo vaša vstopnica na avtobus. Že zdaj pa lahko obljubimo, da bomo na pot dobre volje in prijateljstva krenili ob vsakem vremenu. Zato vam vsako leto sproti svetujemo, da se obujete in oblečete vremenski napovedi primerno. A kot kažejo izkušnje iz minulih let, nam je bilo vreme doslej naklonjeno, tako
da smo z dolgimi sprehodi po travnikih pod Gozdnikom, ki so v rožniku najbolj pisani in dehteči, z zeliščarko Faniko Burjan spoznavali vrsto zdravilnih, a tudi strupenih rastlin, se naučili, kako jih pravilno nabiramo, da ne oropamo na-
Kupon št. 3
Ime
Priimek
rave, kako jih je treba pravilno sušiti, shranjevati in seveda uporabljati.
»Saj veste - za vsako bolezen raste rož'ca,« vas v vsaki oddaji nagovori Mateja Podjed, ki se veseli srečanja s potniki devetega izleta v zeleno.


Naslov
Telefonska številka
Kupon pošljite na dopisnici na naslov: Novi tednik & Radio Celje, Prešernova 19, 3000 Celje, s pripisom Za izlet z Zelenim valom.
ZDRAVJE - NAŠE BOGASTVO
Balastne snovi
Najbolj pogost vir balastnih snovi so žita.
Vprašanje: Rada bi shujšala, saj imam preveč kilogramov in povišan holesterol. V dieti mi svetujejo balastne snovi. Ali naj res uživam balastne snovi, ki so brez vitaminov, aminokislin in antioksidantov?
Odgovor: Balastne snovi imajo pri nekaterih res negativen prizvok. Za mnoge so v prehrani kot nekakšen nepotreben dodatek, ki samo obremenjuje organizem. Vemo, da v telo ne prinašajo nobenih dodatnih, življenjsko pomembnih sestavin, ki bi bile nepogrešljive in nujno potrebne za rast in razvoj celic. Kljub temu so te balastne snovi izredno pomembne za normalno delovanje prebavil in zaščito organizma. So proizvod rastlinskega sveta in jih v živalskih proizvodih ne zasledimo.
V glavnem ločimo dve veliki skupini. V prvo spadajo snovi, ki so topne v vodi in vežejo nase veliko vode, medtem ko v drugo spadajo snovi, ki se ne topijo v vodi niti nimajo lastnosti vezave vode. Z vezavo vode balastne snovi v želodcu nabreknejo, njihov
Vprašanje: Živim v strnjenem naselju v Štorah. Sosed, ki ga čez teden ni doma, konec tedna (sobota in nedelja) žaga drva z motorno žago. Tako takrat nimamo miru. Prav tako je moteč prah, ki nastaja ob žaganju drv, zaradi česar moramo imeti zaprta okna in jih pogosto umivati. Kaj naj storimo, saj ni uvideven do sosedov, ki si želijo miru ob koncu tedna?
Odgovor: Problem, ki ga opisujete, spada v tako imenovano sosedsko pravo. To je pravo, ki ureja odnose med sosedi. Življenje v skupnosti, na skupnem prostoru, nujno terja prilagajanje. Da ne bi prihajalo do sporov oziroma da bi se leti kar najbolje rešili, je pravo izoblikovalo vrsto pravil. Tudi sodna praksa s tega področja je pestra. Pravila obnašanja v
t*'
Piše: prim. JANEZ TASIČ, dr. med., spec. kardiolog
volumen se poveča tudi za desetkrat, in ga na ta način napolnijo, dajejo občutek sitosti, saj s stimulacijo pa-rietalnih celic v želodcu zapolnijo informacijski sistem centra za lakoto v možganih, poleg tega omogočajo počasno sproščanje sladkorja v kri in s tem izločanje inzulina, ki tudi regulira potrebo po hrani. S takšno volumsko stimulacijo se zmanjšuje potreba po hrani in na ta način nam olajša problem vnosa hrane pri programih hujšanja. Poleg tega vežejo v svoj matriks velike količine žolčnih kislin, ki se izločajo z žolčem. Z žolčem se izloča tudi veliko holesterola, ki se nato ponovno
Vprašanja za pravnega strokovnjaka lahko pošljete na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje ali na elektronski naslov te-dnik@nt-rc.si. Svoje vprašanje lahko sporočite tudi v tajništvo uredništva na telefon 4225-154.
skupnosti so takšna, da po eni strani nalagajo sosedom, do katere mere so dolžni trpeti določeno obnašanje drugih sosedov, po drugi strani pa so pravila takšna, da sosedom prepovedujejo, česa ne smejo početi, da ne bi s tem vznemirjali drugega soseda. Hrup in prah, ki ga opisujete, spadata med najbolj tipične načine vznemirjanja. Ta vznemirjanja se v pravu imenujejo imisije. Imisije na splošno niso prepovedane. Prepovedane so samo, če so prekoračene. To pa je odvisno od posameznega primera. Pravo nudi več možnosti, kako se pred nedovoljenimi imisijami ubraniti. Prekomeren hrup pomeni po eni strani kršitev javnega reda in miru. Po Odloku o javnem redu in miru v Občini Štore je zaradi hrupa v naravnem in življenjskem okolju prepovedano uporabljati kosilnice, škropilnice, žage in druge naprave z motorji, ki povzročajo visoke ravni hrupa v času, od 21. do 6. ure od ponedeljka do sobote in ob nedeljah in praznikih (omejitve ne veljajo za opravljanje nujnih vzdrževalnih del in za opravila, poveza-
absorbira v črevesu in vrača v kri. Balastne snovi, ki so v glavnem neke vrste vlaknin, pa omogočajo vezavo žolčnih kislin, maščob in holesterola ter s tem njihovo izločanje iz organizma. Balastne snovi zmanjšujejo tudi izločanje encimov, ki so potrebni za razgradnjo maščob v črevesu, in na ta način dodatno razbremenjujejo organizem dodatnih kalorij. V črevesu vežejo tudi razpadle produkte beljakovin, različne kemikalije, težke kovine, pospešijo krčenje črevesa in izločanje blata in vezane škodljive snovi. Na ta način pomembno zmanjšujejo bolezni črevesja, zato je pri ljudeh, ki uživajo dovolj topnih vlaknin, rak na debelem črevesu redka diagnoza, kar ne velja za tiste, ki namesto vlaknin uživajo veliko rdečega mesa. Manj je tudi divertikuloze, različnih izrastkov - polipov, zaprtosti in hemoroidov. Poleg pomembne vloge za prebavni sistem imajo vlogo pri presnovi maščob, holesterola in krvnega sladkorja ter olajšajo zdravljenje in »vodenje« sladkornih bolnikov, bolnikov s
ob
na s kmetijsko dejavnostjo). Za prekrške, ki pomenijo kršitev odloka, se lahko obrnete na občinski prekrškovni organ. Po drugi strani pa lahko prekomeren hrup pomeni kršitev vaše lastninske pravice in kršitev vaših osebnostnih pravic do zdravega življenjskega okolja. V tem primeru lahko od soseda s tožbo preko sodišča zahtevate, da z dejanji, ki pomenijo za vas vznemirjanje vaše lastninske pravice, preneha. Sodišče bo ugotavljalo, ali je hrup, ki naj bi ga povzročal sosed, takšen, da presega krajevno običajno mero. Od soseda lahko terjate tudi odškodnino zaradi škode, ki vam nastaja, ker je kršena vaša pravica do zdravega življenjskega okolja. Škodo in vse ostale predpostavke odškodninske odgovornosti je seveda treba dokazati.
Zgoraj so naštete možnosti, ki vam jih ponuja pravni red. Od vas je odvisno, ali boste izbrali katero od njih ali ne. Vsekakor vam svetujem, da je veliko bolje, da stopite do soseda, mu poveste, kaj vas moti, in ga prosite, naj s tem preneha. Morda spijete z njim kavo ali kozarec vina in se dogovorite, kdaj in kako naj žaga drva (ker to pač mora), da bo za vas in ostale sosede najmanj moteče. Verjemite, tako boste dosti prej in ceneje prišli do tega, kar pravzaprav želite. To pa sta mir in spokojno bivanje v vaši soseski.
mag. ANITA DOLINŠEK, pravnica
povišanim holesterolom, zmanjšujejo tveganje za nastanek bolezni srca in ožilja ter debelosti.
Sadje, zelenjava, žita
Poznamo več vrst topnih in netopnih balastnih snovi. Med njimi so najbolj znani pektin, inulin, topna hemi-celuloza, oligofruktoza ..., ter so predvsem v sadju in zelenjavi. Vežejo veliko vode in omogočajo rast bakterij, ki razgrajujejo maščobne kisline, in te bakterije še dodatno povečujejo volumen fecesa za približno 60 odstotkov. Med netopnimi pa so najbolj znani celuloza, lignin in netopna hemiceluloza. So predvsem v žitih in oreščkih. Vežejo le malo vode, omogočajo pa rast bakterij, pomembnih za že omenjeni porast volumna blata, ter vezavo razgradnih produktov.
Veliko balastnih snovi je v žitih, kot so pira, oves, proso, rž, ječmen. Največ jih je v ovojnicah, zato se priporoča uživanje polnovrednih žit. Bolnikom, ki slabo prenašajo žita in imajo celiakijo, se svetuje uživanje varovalnih izdelkov, ki so dodatno označeni s prečrtanim klasom. Ti naj uživajo predvsem izdelke iz riža, prosa, koruze, stročnic ... Veliko jih je tudi v rdeči pesi, korenju, cvetači, belem fižolu, grahu, leči, brusnicah, jabolkah, kiviju, slivah, bananah, figah, rozinah, da-teljnih, mandeljnih, kokosu, pistacijah, lešnikih, vendar
je potrebno pri teh zadnjih iz serije lupinarjev paziti na kalorije. V glavnem so najbolj pogost vir balastne snovi iz žit, sadje pa vsebuje veliko vode in je zato primerno kot reden dodatek v prehrani, ki olajša uživanje vlaknin.
Zaradi vsega tega menim, da je nasvet, ki ste ga dobili, dober, vendar naj to ne bo dodatek v vaši vsakodnevni prehrani, temveč sestavni del zdrave prehrane, ki bo omogočala nadzor telesne teže, holesterola in krvnega
sladkorja. Poleg dobre volje, da se držite teh priporočil, je pomembno, da ste pri tem tudi redno fizično aktivni, saj bo tudi to pripomoglo k oblikovanju telesa, kar bo polepšalo tudi vaša poletna oblačila.
f-"->
8 — 12 kg mesečno
Dr. PIRNAT
)2/252 32 55,01/519 35 54
www.pirnat.si
PRAV(N)I KORAKI
Moteče žaganje koncu tedna
VASA NOVA BANKA JE BLIŽJE, KOT SI MISLITE.
V UniCredit Bank se vam želimo čim bolj približati. Zato smo za vas odprli novo poslovno enoto v Šentjurju, na Cesti Leona Dobrotinška 3, kjer boste v prijetnem okolju deležni strokovnega in prijaznega svetovanja. Lahko pa nas pokličete na telefonsko številko 03 600 5680 ter se dogovorite za srečanje z bančnim svetovalcem na lokaciji po vašem izboru. Ob dnevih odprtih vrat, ki bodo potekali od 6. do 10. junija 2011 med 8.30 in 16.30 uro, vas pričakujemo s presenečenjem. Veseli vas bomol www.unicreditbank.si
<£ UniCredit Bank
Odgovor na vprašanje je podan teoretično glede na posredovane podatke in je izključno informativnega značaja. Z vsemi okoliščinami in podatki vašega primera nismo seznanjeni in ne prevzemamo nobene odgovornosti za morebitne nepravilne ali napačne pravne nasvete, nasvet pa uporabljate izključno na lastno odgovornost. Za celovito pomoč svetujemo, da se osebno oglasite pri pravnem strokovnjaku.
Danes se v varovalni prehrani priporoča približno 30 gramov balastnih snovi na dan. To naj bo skupna količina, saj zaenkrat še ni priporočil niti meril, ki bi določala razmerje topnih in netopnih. Tudi za mladostnike ni določena kakšna drugačna količina, prav tako tudi ne za starejše. Vsem se priporoča vsaj 20 g dnevno, saj manjše količine povzročajo več težav z izločanjem blata in več bolezni. Poleg uživanja balastnih snovi se priporoča tudi pitje zadostnih količin vode oziroma tekočine (predvsem sadnih sokov).
Prosta delovna mesta objavljamo po podatkih Zavoda RS za zaposlovanje. Zaradi pomanjkanja prostora niso objavljena vsa. Prav tako zaradi preglednosti objav izpuščamo pogoje, ki jih postavljajo delodajalci (delo za določen čas, zahtevane delovne izkušnje, posebno znanje in morebitne druge zahteve). Vsi navedeni in manjkajoči podatki so dostopni:
■	na oglasnih deskah območnih služb in uradov za delo zavoda;
■	na domači strani Zavoda RS za zaposlovanje:
http://www.ess.gov.si;
■	pri delodajalcih.
Bralce opozarjamo, da so morebitne napake pri objavi mogoče.
UE CELJE
OSNOVNOSOLSKA IZOBRAZBA
SKLADIŠČNIK 3 ■ M/Ž; SPREJEMA BLAGO V SKLADIŠČE, ODPREMLJA PO NAVODILIH VODJE, SKLADIŠČI SDROVINE, MATERIAL, IZDELKE IN POLIZDELKE, IZDAJA SKLADIŠČNI MATERIAL, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 4.6.2011; VIGRAD TRGOVINA, POSREDOVANJE, PROIZVODNJA D.D.D. CELJE, KOCBEKOVA CESTA 30 A, 3202 LJUBEČNA
VARNOSTNIK - M/Ž; VAROVANJE PREMOŽENJA, VARNOSTNIK/VARNOSTMA, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 1.6.2011; SINTAL CELJE DRDŽBA ZA VAROVANJE PREMOŽENJA, D.O.O., CELJE, IPAVČEVA DLICA 22, 3000 CELJE
NIŽJA POKLICNA IZOBRAZBA (DO 2 LET)
STREŽNIK V D0MD STAREJŠIH - M/Ž; ČIŠČENJE NEPOSREDNE OKOLICE STANOVALCEV DOMA STAREJŠIH, POMOČ PRI IZVAJANJU ŽIVLJENSKIH AKTIVNOSTIH STAREJŠIH, POMOŽNA DELA PRI ZDRAVSTVENI OSKRBI, SPREMSTVA .... DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 1.6.2011; DOM LIPA, DRUŽBA ZA SOCIALNO VARSTVENE DEJAVNOSTI, D.O.O., LAVA II, 3000 CELJE KLJUČAVNIČAR
VARILEC - KLJUČAVNIČAR 2 - M/Ž; VARJENJE S C02, IZDELAVA BALKONSKIH OGRAJ IN DRUGIH IZDELKOV IZ JEKLA, MONTAŽA IZDELKOV, DOLOČEN ČAS, 2 MESECA, 6.6.2011; SIMK KLJUČAVNIČARSTVO SILVESTER KRESNIK S.P., IVENCA 2,3212 V0JNIK ŽELEZOKRIVEC
ŽELEZOKRIVSKA DELA - DELO JE V AVSTRIJI - M/Ž; ŽELEZOKRIVSKA DELA, NEDOLOČEN ČAS, 0.6.2011; GLOBALNA LOGISTIKA, GRADBENIŠTVO IN ŠPEDICIJA, D.O.D., MARIBORSKA CESTA 86,3000 CELJE ZIDAR
ZIDAR - M/Ž; ZIDANJE.DEL0 SE OPRAVLJA V NEMČIJI IN AVSTRIJI, TEMU JE PRIMERNA TRDI URNA POSTAVKA. NEDOLOČEN ČAS, 4.6.2011; STEMA TRGOVINA IN STORITVE D.O.O., TEHARJE 23,3221 TEHARJE VOZNIK
VOZNIK V MEDNARODNEM PR0METR - M/Ž; VOZNIK
V	MEDNARODNEM PROMETU, VOZNIK/VOZNICA V CESTNEM PROMETU, NEDOLOČEN ČAS, 4.6.2011; K2 TRADE, TRGOVSKO IN STORITVENO PODJETJE, D.D.D., CESTAVTRNOVLJE 10,3000 CELJE
SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA VARNOSTNIK - M/Ž; VAROVANJE PREMOŽENJA, ODKRIVANJE IN PREPREČEVANJE KAZNIVIH DEJANJ
V	POSLOVALNICI, VARN0STNIK/VARN0STNICA, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 1.6.2011; BIG BANG, D.0.0.; BIG BANG MEGA CELJE, BEŽIGRAJSKA CESTA 16, 3000 CELJE
SREDNJA STROKOVNAALI SPLOŠNA IZOBRAZBA
ELEKTR0M0NTER - M/Ž; SAMOSTOJNO IZVAJANJE ELEKTROINŠTALACIJ JAKEGA IN ŠIBKEGA TOKA, DOLOČEN ČAS, 16.6.2011; ELTELL INŠTALACIJE, STORITVE IN TRGOVINA D.0.0., NA OTOKU 1,3000 CELJE ASISTENT PRODAJE NA TERENU - M/Ž; ASISTENT TR-ŽNIK - PREZENTATRR (VABILO STRANK, TELEFONSKI KONTAKTI S STRANKAMI, PRODAJA), DOLOČEN ČAS, 2 MESECA OZ. MOŽNOST PODALJŠANJA, 0.6.2011; ADA-STRA, RAZISKOVANJE TRGA IN JAVNEGA MNENJA, VALENTINA LESJAK S.P., KLANC 62 A, 3204 DOBRNA BOLNIČAR-NEGOVALEC BOLNIČAR NEGOVALEC - M/Ž; POMOČ PRI ZDRAVSTVENI NEGI IN OSKRBI STAREJŠIH IN NJIHOVEGA OKOLJA, POMOČ PRI ŽIVLJENSKIH AKTIVNOSTIH STAREJŠIH, TRANSFER ZDRAVSTVENEGA MATERIALA, VODENJE EVIDENC, SPREMSTVA.... DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 1.6.2011; DOM LIPA, DRUŽBA ZA SOCIALNO VARSTVENE DEJAVNOSTI, D.0.0., LAVA 11,3000 CELJE ELEKTRIKAR ENERGETIK ELEKTRIKAR- MERILEC SPECIALIST - M/Ž; VEZAVA RAZDELILCEV, EL. OMAR IN SKLOPOV, IZVAJANJE MERITEV, PARAMETR. MERILNO REGUL. OPREME, REVIZIJE NA SN ELEKTR. NAPRAVAH, MONTAŽA IN SERVIS MER. - REG. OPREME, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 2.6.2011; K0MP0ZIT EMRA, ELEKTROENERGETSKE MERITVE, REGULACIJE IN AVTOMATIKA, INŽENIRING IN RAČUNALNIŠTVO D.0.0., TKALSKA ULICA 13,3000 CELJE
POSLOVNI SEKRETAR
ASISTENT PODROČJA - DELO V CELJU - M/Ž; SAM0-STRJN0 NAČRTOVANJE, ORGANIZIRANJE IN VODENJE PROCESOV V TAJNIŠTVU PODROČJA. ORGANIZACIJSKO - STROKOVNA IN ADMINISTRATIVNA PODPORA VODJI PODROČJA. VODENJE POSLOVNE KORESPONDENCE. SPREJEMANJE, RAZVRŠČANJE IN VODENJE ZAPISOV 0 PREJETI IN ODPOSLANI POŠTI. DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 31.6.2011; AKTIVA SKUPINA POSLOVNE STORITVE D.0.0., LJUBLJANSKA CESTA 12 F, 1236 TRZIN
INŽENIR ELEKTROTEHNIKE
INŽENIR ELEKTROTEHNIKE - ENERGETIK - M/Ž; IZDELAVA TEHNIČNE DOKUMENTACIJE, IZD. PROG. KRMILJA NAPRAV IN AVT0MAT1Z. PROIZVODNEGA PROCESA, VEZAVA RAZDELILCEV, EL. OMAR, MONTAŽA, POPRAVILA, SERVIS ELEKTR0 INSTALACIJE, IZVAJANJE MERITEV .... DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 2.6.2011; K0MP0ZIT EMRA, ELEKTROENERGETSKE MERITVE, REGULACIJE IN AVTOMATIKA, INŽENIRING IN RAČUNALNIŠTVO D.0.0., TKALSKA ULICA 13,3000 CELJE DIPLOMIRANAMEDICINSKASESTRA (VS)
DIPLOMIRANA MEDICINSKA SESTRA - M/Z; DELO MEDICINSKE SESTRE ZA OPRAVLJANJE PATR0NAŽNE DEJAVNOSTI, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 1.6.2011; ZDRAVSTVENI DOM CELJE, GREGORČIČEVA ULICA 6, 3000 CELJE
UE LAŠKO
OSNOVNOSOLSKA IZOBRAZBA
POMOŽNI DELAVEC - M/Z; R0CNA DELA, PRANJE STROJEV IN VSA DELA V GRADBENIŠTVU, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 18.6.2011; MSV Ž0HAR, STORITVE IN TRGOVINA, D.0.0., TR0BNI DOL 34,3271 ŠENTRUPERT STROJNIK GRADBENE MEHANIZACIJE - M/Ž; STROJNIK, NEDOLOČEN ČAS, 18.6.2011; MSV Ž0HAR, STORITVE IN TRGOVINA, D.0.0., TR0BNI DOL 34,3271 ŠENTRUPERT
NIŽJA POKLICNA IZOBRAZBA [DO 2 LET)
SOBARICA, ČIST1LKA - M/Ž; DNEVNO ČIŠČENJE PROSTOROV, VODENJE EVIDENCE POTREBE PO ČIST1LIH, POLNJENJE IN PRAZNJENJE MINIBARA, VODENJE EVIDENCE SOBNEGA MINIBARA IN POSREDOVANJE INFORMACIJ RECEPCIJI, UREJANJE PROSTORA, POSREDOVANJE ZAHTEV ZA NAROČILO P0TR0ŠNEGA MATERIALA., OSTALA DELA PO NAVODILU NADREJENEGA, DOLOČEN ČAS, 1 MESEC, 1.6.2011; RIMSKE TERME, ZDRAVJE, PROGRAM DOBREGA POČUTJA, TURIZEM, D.0.0., TOPLICE 10.3272 RIMSKETOPLICE KLJUČAVNIČAR
IZDELOVALEC HLADILNIH AGREGATOV - M/Ž; STROJNA VEZAVA AGREGATSKIH, ČRPALČNIH IN DRUGIH SKLOPOV V DELAVNICI, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 0.6.2011; EH0 ELEKTRIKA, HLADILNIŠTV0, OGREVANJE D.0.0., BREZNO 7 A. 3270 LAŠKO IZDELOVALEC HLADILNIH AGREGATOV - M/Ž; STROJNA VEZAVA AGREGATSKIH, ČRPALČNIH IN DRUGIH SKLOPOV V DELAVNICI, NEDOLOČEN ČAS, 0.6.2011; EH0 ELEKTRIKA, HLADILNIŠTV0, OGREVANJE D.0.0., BREZNO 7 A,3270 LAŠKO ZIDAR
ZIDAR - M/Ž; ADAPTACIJE, POLAGANJE ROBNIKOV, UPORNIH ZIDOV, NEDOLOČEN ČAS, 1.6.2011; GBADBE-NA MEHANIZACIJA FERDINAND HERC0G, S.P., TEVČE 8,3270 LAŠKO AVTOMEHANIK
»AVTRMEHANIK (M/Ž) - M/Ž; SAMOSTOJNO IZVRŠEVANJE MEHANIČNIH, VZDRŽEVALNIH IN VULKA-NIZERSKIH DEL NA MOTORNIH VOZILIH, TERENSKO DELO, SKRB ZA UREJENOST DELOVNEGA OKOLJA, OPRAVLJANJE DEL IN NALOG PO NAVODILU NADREJENEGA«, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 0.6.2011; AMJ, VZDRŽEVANJE IN POPRAVILO MOTORNIH VOZIL, JANI MAROT,S.P.,TEVČEH,3270 LAŠKO VOZNIK, STROJNIK GRADBENE MEHANIZACIJE
VOZNIK - M/Ž; STROJNIK, VOZNIK, VOZNIK/VOZNICA V CESTNEM PROMETU, NEDOLOČEN ČAS, 18.6.2011; MSV Ž0HAR, STORITVE IN TRGOVINA, D.0.0., TR0DNI DOL 34,3271 ŠENTRUPERT KUHAR
KUHAR - M/Ž; SAMOSTOJNA PRIPRAVA MALIC, JEDI PO NAROČILU, PEKA PIZZ, OSTALA DELA PO NAVODILIH VODJE, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 3.6.2011; BISTRO KRIŽIŠČE ZDENKA SIM0NČIČ, S.P., OBREŽJE 5,1433 RADEČE PRODAJALEC
PRODAJALEC - M/Ž; POLNJENJE IN UREJANJE PRODAJNIH POLIC, SVETOVANJE IN POMOČ STRANKAM PRI IZBIRI BLAGA, SKRB ZA UREJENOST POSLOVALNICE, DELO NA BLAGAJNI, GOTOVINSKO IN NEGOTOVINSKO POSLOVANJE, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 1.6.2011; ENGROTRŠ D.D.; ENGROTRŠ D.D. PE TUŠ DRDGERIJA LAŠKO, CELJSKA CESTA 30,3270 LAŠKO DIPLOMIRANI FIZIOTERAPEVT(VS) DIPLOMIRANI FIZIOTERAPEVT - M/Ž; IZVAJANJE TERAPIJE, NEDOLOČEN ČAS, 1.6.2011; THERMANA D.D., DRUŽBA DOBREGA POČUTJA, ZDRAVILIŠKA CESTA 6, 3270 LAŠKO
DIPLOMIRANI UPRAVNI ORGANIZATOR
(VS)
STROKOVNI DELAVEC ZA PRAVNE IN SPOLSNE ZADEVE - M/Ž; DELA ZA OBČINSKI SVET, STIKI Z JAVNOSTJO, INFORMACIJE JAVNEGA ZNAČAJA, DOLOČEN ČAS, 4.6.2011; OBČINA LAŠKO, MESTNA ULICA 2, 3270 LAŠKO
UEMOZIRJE
NI RAZPISANIH PROSTIH DELOVNIH MEST
UE SLOVENSKE KONJlCI
NIŽJA POKLICNA IZOBRAZBA (DO 3 LET)
ČIŠČENJE POSLOVNIH PROSTOROV - M/Ž; DNEVNO ČIŠČENJE POSLOVNIH PROSTOROV, ČIŠČENJE OKEN, PISARN, HODNIKOV, RAVNANJE S ČISTILI, DELA PO NALOGU NADREJENEGA, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV OZ. PO POTREBI, 1.6.2011; LIANSA, UREJANJE IN VZDRŽEVANJE OKOLICE, ČIŠČENJE PROSTOROV, POSREDNIŠTVO PRI PRODAJI VOZIL, ALEKSANDER JUST1NEK, S.P., UGOVEC 8,2317 OPLOTNICA ORODJAR
ORODJAR - M/Ž; IZDELAVA UTOPNIH, PRERIJALNIH, OBREZILNIH, KALIBRIRNIH TER OSTALIH ORODIJ, PRIPRAV IN PRIPOMOČKOV ZA DELO V PROIZVODNJI, VODENJE DN.... DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 5.6.2011; MAROVT PROIZVODNO IZVOZNO UVOZNO PODJETJE, D.0.0., STRANICE 55,3206 STRANICE VARNOSTNIK
VARNOSTNIK - M/Ž; FIZIČNO VAROVANJE 00JEKT0V Z ODHODI, INTERVENCIJA V PRIMERU VLOMNEGA ALI POŽARNEGA ALARMA, VHODNO IZHODNA KONTROLA NA VAROVANEM OBJEKTU .... VARNOSTNIK/VAR-NOSTNICA, NEDOLOČEN ČAS, 0.6.2011; HWA-RANG VARNOSTNI INŽENIRING IN VAROVANJE D.0.0. CESTA NA ROGLO 11/J, ZREČE, CESTA NA ROGLO 11 J, 3214 ZREČE
SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA
STRUŽENJE - M/Ž; STRUŽENJE PROIZVODOV, SIGNIRA-NJE PROIZVODOV, MONTAŽA IN DEMONTAŽA REZILNEGA ORODJA, DELOVNIH PRIPRAV IN NAPRAV, RAZREZ MATERIALA NA STROJNI ŽAGI, SAMOKONTROLA MER PROIZVODOV, VNOS MERITEV V PC, KONTROLA MER,
DOLOČEN CAS, 12 MESECEV, 5.6.2011; MAROVT PROIZVODNO IZVOZNO UVOZNO PODJETJE, D.0.0., STRANICE 55.3206 STRANICE
ODREZOVANJE 0DK0VK0V - M/Ž; DELO NA STROJIH ZA ODREZOVANJE 0DK0VK0V, TOPLO ODREZOVANJE IN PREBIJANJE 0DK0VK0V, KALIBBIBANJE, DELO NA BRUSILNIH STROJIH, MONTAŽA IN DEMONTAŽA ORODIJ, BRUŠENJE ORODIJ, KONTROLA PROIZVODOV, VNOS PODATKOV V RAČUNALNIK SPC.... DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 5.6.2011; MAROVT PROIZVODNO IZVOZNO UVOZNO PODJETJE, D.0.0., STRANICE 55, 3206 STRANICE
VOZNIK TOVORNEGA VOZILA, SERVISER - M/Ž; PREVAŽANJE TOVORA PO SLOVENIJI, PREKLADANJE TOVORA V PODJETJU, POMOČ PRI SERVISIRANJU TOVORNIH VOZIL, NEDOLOČEN ČAS, 10.6.2011; MEDNARODNI PREVOZI IN POSREDOVANJE ANTON GRM S.P., POLAJNA 4,3206 STRANICE SREDNJA STROKOVNAALI SPLOŠNA IZOBRAZBA
EKSTRUDER - M/Ž; PRIPRAVA MEŠANIC PO RECEPTRRI IN DOZIRANJE MATERIALA, NASTAVITEV, UPRAVLJANJE IN KONTROLA DELOVANJA STROJEV, VODENJE PREDPISANE TEHNIŠKE DOKUMENTACIJE, IZLOČANJE, RAZREZ IN MLETJE IZMETA, AVTOKONTROLA, PO P0-TREBI DRUGE NALOGE ZA KATERE JE USPOSOBLJEN, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 6.6.2011; KOPLAST EKSTRU-ZIJA IN KONFEKCIJA, D.0.0., SLOVENSKE KONJICE, TOVARNIŠKA CESTA 2,3210 SLOVENSKE KONJICE KUHAR
KUHAR - M/Ž; KUHANJE MALIC, PRIPRAVA RIBJIH JEDI. SOLAT, IZDELAVA IN PEKA PIC, JEDI NA ŽARU IN VSA DELA V KUHINJI, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 16.6.2011; GOSTIŠČE »ZALEZNIK JANA« S.P., KRIŽE-VEC 1,3206 STRANICE
VODJA GOSTIŠČA - M/Ž; SAMOSTOJNO IN ODGOVORNO VODENJE GOSTIŠČA, DOLOČEN ČAS, 24 MESECEV, 12.6.2011; GRADBENI SERVIS IN GOSTINSTVO PETER LESKOVAR S.P., TOVARNIŠKA CESTA 10,3210 SLOVENSKE KONJICE NATAKAR
NATAKAR - M/Ž; STREŽRA HRANE IN PIJAČE, DOLOČEN ČAS, 24 MESECEV, 12.6.2011; GRADBENI SERVIS IN GOSTINSTVO PETER LESKOVAR S.P., TOVARNIŠKA CESTA 10.3210 SLOVENSKE KONJICE PRODAJALEC
PRODAJALAEC - M/Ž; SVETOVANJE IN POMOČ STRANKAM PRI IZBIRI BLAGA, POLNJENJE IN UBEJNAJE PRODAJNIH POLIC, DELO NA DLAGAJNI, VSA PRODAJNA DELA.... DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 4.6.2011; ENGROTRŠ D.D.; TUŠ SUPERMARKET SLOV. KONJICE, OPLOTNIŠKA CESTA 1 D, 3210 SLOVENSKE KONJICE VIŠJA STROKOVNO IZOBRAZBA KNJIGOVODJA - M/Ž; PISANJE RAČUNOV, IZTERJAVA, PISANJE IN KNJIŽENJE POTNIH NALOGOV, NEDOLOČEN ČAS, 10.6.2011; MEDNARODNI PREVOZI IN POSREDOVANJE ANTON GRM S.P., POLAJNA 4,3206 STRANICE
UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI INŽENIR STROJNIŠTVA
VODJA TEHNIČNEGA SEKTORJA- M/Ž; ORGANIZACIJA IN KOORDINACIJA PROIZVODNIH PROCESOV, SPREMLJANJE PROCESOV IN ODPRAVLJANJE MOTENJ, VODENJE DOKUMENTACIJE IN SPREMLJANJE KAZALNIKOV USPEŠNOSTI, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 6.6.2011; KOPLAST EKSTRUZIJA IN KONFEKCIJA, D.0.0., SLOVENSKE KONJICE, TOVARNIŠKA CESTA 2, 3210 SLOVENSKE KONJICE
ue Šentjur pri celj"u
NATAKAR
NATAKAR - M/Ž; STREŽRA HRANE IN PIJAČE V GOSTINSKEM LOKALU, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 8.6.2011; DAR OSMICA ŽNIDAR ISTOK S.P., RIFNIK 17,3230 ŠENTJUR CVETLIČAR
CVETLIČAR - M/Ž; IZDELAVA CVETLIČNIH ARANŽMAJEV, OSKROA LONČNIC, REZANEGA CVETJA, PRODAJA, DOLOČEN ČAS, 11.B.2D11; CVETLIČARNA »MAJDA« MAJDA MAUER S.P., ULICA DUŠANA KVEDRA 43,3230 ŠENTJUR
VISOKOŠOLSKA STROKOVNA IZOBRAZBA
KOMERCIALIST - M/Ž; IZVAJANJE PRODAJNIH AKTIVNOSTI NA TUJIH TRGIH, IZVAJANJE UVOZNIH AKTIVNOSTI, ORGANIZIRANJE IN OBISKOVANJE SEJMOV V TUJINI, IZVAJANJE PBOMOCIJSKIH AKTIVNOSTI, STIKI S STALNIMI STRANKAMI IN ISKANJE POTENCIALNIH KUPCEV NA TUJIH TRGIH .... DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 3.6.2011; TAJFUN PLANINA PBOIZVODNJA STROJEV, D.0.0., PLANINA PRI SEVNICI 41 A, 3225 PLANINA PRI SEVNICI
ue Šmarje pri jelšah
DELAVEC BREZ POKLICA
KNAUF - M/Ž; BELO NA GRADBIŠČIH PO EU, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 1.6.2011; METEK, POSREDOVANJE DELOVNE SILE, D.0.0., PODPLAT 10,3241 PODPLAT NIŽJAP0KLICNAIZ0BRAZBA(D02LET) HOTELSKI VRATAR 2 - M/Ž; POMOČ GOSTOM PRI NJIHOVEM PRIHODU IN ODHODU, PRI PRTLJAGI, KLJUČIH IPD., DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 4.6.2011; HOTEL SAVA ROGAŠKA, GOSTINSTVO, TRRIZEMIN STORITVE, D.0.0., ZDRAVILIŠKI TRG 6,3250 ROGAŠKA SLATINA STROJNI MEHANIK
MONTER - M/Ž; SAMOSOTJNA MONTAŽA KOVINSKIH IN JEKLENIH KONSTRUKCIJ, PREZRAČEVALNIH NAPRAV, INDUSTRIJSKIH POSTROJENJ, CEVOVODOV IN DRUGIH INDUSTRIJSKIH NAPRAV, NEDOLOČEN ČAS, 0.6.2011; T.M. DOMING MONTAŽA, TRGOVINA IN STORITVE D.0.0., PRVOMAJSKA ULICA 30,3250 ROGAŠKA SLATINA VARILEC
MONTER VARILEC - M/Ž; VARJENJE KOVINSKIH IN JEKELNIH IZDELKOV, PLASTIKE IN DRUGIH MATERIALOV NA MONTAŽI. VARJENJE PRI POSAMEZNIH KOMPONENTAH PO PROJEKTU. OPRAVLJANJE MONTAŽE KOVINSKIH IN JEKLENIH IZDELKOV, PREZRAČEVALNIH NAPRAV, INDUSTRIJSKIH POSTROJENJ IN DRUGIH INDUSTRIJSKIH MONTAŽ., DOLOČEN ČAS DOKONČANJA PROJEKTA, 0.6.2011; T.M. DOMING MONTAŽA, TRGOVINA IN STORITVE D.0.0., PRVOMAJSKA ULICA 30,3250 ROGAŠKA SLATINA ZIDAR ZAZIDANJE IN OMETAVANJE FASADER - M/Ž; DELO NA GRADBIŠČIH PO SLOVENIJI, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 1.6.2011; METEK, POSREDOVANJE DELOVNE SILE, D.0.0., PODPLAT 10,3241 PODPLAT
NEZNAN NAZIV
VOZNIK TOVORNJAKA - M/Ž; VOZNIK TOVORNJAKA V DOMAČEM IN MEDNARODNEM PROMETU AVSTRIJA, ITALIJA, NEMČIJA, FRANCIJA, VOZNIK/VOZNICA V CESTNEM PROMETU, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 8.6.2011; AVTOPREVOZ BOGDAN KAMPUŠ S.P., STRANJE G. 3240 ŠMARJE PRI JELŠAH
MONTER VODOVODNIH NAPRAV
INŠTALATER VODOVODNIH NAPRAV - M/Ž; DELO NA GRADBIŠČIH PO EU, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 1.6.2011; METEK, POSREDOVANJE DELOVNE SILE, D.0.0., PODPLAT 10,3241 PODPLAT SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA KLJUČAVNIČAR - M/Ž; MONTAŽA KOVINSKIH KONSTRUKCIJ, STAVBNEGA POHIŠTVA, PVC OKEN IN VBAT, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 10.6.2011; TEHNIKA GPŠ, PBOIZVODNJA KOVINSKIH IZDELKOV, D.0.0., CESTE 76,3252 BOGATEČ
MONTER - POMOČNIK - M/Ž; POMOČ PRI MONTAŽI JEKLENIH IN KOVINSKIH KONSTRUKCIJ, INDUSTRIJSKIH PREZRAČEVALNIH NAPRAV, INUISTRIJSKIH POSTROJENJ IN DRUGIH SORODNIH MONTAŽ NA PODROČJU INDUSTRIJSKE MONTAŽE, DOLOČEN ČAS DOKONČANJA PROJEKTOV, 0.6.2011; T.M. DOMING MONTAŽA, TRGOVINA IN STORITVE D.0.0., PRVOMAJSKA ULICA 30,3250 ROGAŠKA SLATINA KUHAR
KUHAR - M/Ž; SAMOSTOJNA PRIPRAVA JEDI TER JEDI PO NAROČILU, NEDOLOČEN ČAS, 3.6.2011; GASTCOM, PODJETJE ZA PRIPRAVO HRANE D.0.0., CESTE 54, 3252 ROGATEC NATAKAR
NATAKAR - M/Ž; STREŽRA V LOKALU, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 10.6.2011; KAVA DAR AS DARJA ANDR-LON S.P., SLAKE 2,3254 PODČETRTEK ELEKTRIKAR ELEKTRONIK VZDRŽEVALEC- ELEKTROPODROČJE - M/Ž; VZDRŽEVANJE STROJEV IN NAPRAV V PROIZVODNJI, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 26.6.2011; GORENJE, D.D.; PROGRAM MEKOM, OBRAT BISTRICA OB SOTLI, HRASTJE OB Bl-STRICI2A.3256BISTRICA0BS0TLI LOGOPED
LOGOPED - M/Ž; LOGOPED - DELO Z OTROCI Z GOVORNO JEZIKOVNIMI MOTNJAMI, DOLOČEN ČAS, 12.6.2011; JAVNI VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNI ZAVOD III. OSNOVNA ŠOLA ROGAŠKA SLATINA, IZLETNIŠKA ULICA 15,3250 ROGAŠKA SLATINA
uevelenje
SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA
AVTOLIČAR -M/Ž; AVTOLIČAR, DOLOČEN ČAS, 4.6.2011; VEPLAS LAK, LAKIRANJE IN DRUGE STORITVE, D.0.0., CESTA SIMONA BLATNIKA 11,3320 VELENJE KLEPAR, KROVEC, HIDROIZOLATER - MyŽ; DELO IN POMOČ NA STREHI OBJEKTOV, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 1.6.2011; SKH KROVSTVO, SPECIALIZIRANA GRADBENA DELA, D.0.0, FLORJAN 25,3325 ŠOŠTANJ SREDNJA STROKOVNAALI SPLOŠNA IZOBRAZBA
GRAFIČNI OBLIKOVALEC - M/Ž; SAMOSTOJNO ODLIKOVANJE LETAKOV, PLAKATOV, OGLASOV, PUBLIKACIJ .... RAZVOJ CELOSTNIH GRAFIČNIH PODOB, PBIPBA-VA TISKOVIN ZA TISK, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 1.6.2011; SVB, PODJETJE ZA PROIZVODNJO, TRGOVINO, STORITVE IN POSREDNIŠTVO, D.0.0., ULICA JANKA ULRIHA17 A. 3320 VELENJE MIZAR
MIZAR, MIZAR MONTER - M/Ž; SPLOŠNA MIZARSKA DELA, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 4.6.2011; MIZARSTVO - MONTAŽA, ADOLF REDNAK S.P., JANŠKOVO SELO 24 A. 3320 VELENJE
UE ŽALEC
OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA
POMOŽNA DELA - M/Ž; GRADBENA ZEMELJSKA DELA, DOLOČEN ČAS, 8 MESECEV, 1.6.2011; ARTIAL GRADBENIŠTVO IN STORITVE D.0.0., ARJA VAS 6 A, 3301 PETROVČE AVTOKLEPAR
AVTOKLEPAR - M/Ž; POPRAVLJA POŠKODOVANE DELE AVTOMOBILSKIH KAROSERIJ IN JIH NADOMEŠČA Z NOVIMI, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 10.6.2011; PIRH TRGOVINA, STORITVE IN SERVIS D.0.0., LOŽNICA PRI ŽALCU 52 A, 3310 ŽALEC TESAR OPAŽEV
TESARSKA DELA - M/Ž; TESARSKA DELA, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 3.6.2011; GRADBENIŠTVO, AVTO-PREVOZNIŠTVO, VARILSTVO IN STORITVE, ADMIR MEHMEDOVIČ S.P., ŠLANDROV TRG 15,3310 ŽALEC ŽELEZOKRIVEC
ŽELEZOKRIVEC - M/Ž; ŽELEZOKRIVSKA DELA, VEZAVA ARMATUR, OSTALA GRADBENA DEAL, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 3.6.2011; GRADBENIŠTVO, AVTOPREVO-ZNIŠTVO, VARILSTVO IN STORITVE, ADMIR MEHME-DOVICS.P., ŠLANDROV TRG 15,3310 ŽALEC ZIDAR
ZIDAR - M/Ž; ZIDANJE, OMETAVANJE, OSTALA GRADBENA DELA PO POTREBI, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 3.6.2011; GRADBENIŠTVO, AVTOPREVOZNIŠTVO, VARILSTVO IN STORITVE, ADMIR MEHMEDOVIČ S.P., ŠLANOROVTRG15,3310 ŽALEC NATAKAR
NATAKAR - M/Ž; STREŽRA HRANE IN PIJAČE V PRIJETNI, DRUŽINAM PRIJAZNI PIZZERII, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 3.6.2011; A-L, GOSTINSTVO, TRGOVINA, STORITVE, D.O.O., BRASLOVČE 26,3314 BRASLOVČE STROJNITEHNIK
CNC PROGRAMER STRUGAR - M/Ž; IZDELAVA PROGRAMOV GLEDE NA ZAHTEVE PODANE Z DELOVNIM NALOGOM NASTAVLJANJE CNC STRUŽNIC STRUŽENJE IZDELKOV IZVAJANJE MERITEV IN KONTROLE HRAPAVOSTI, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 31.5.2011; BLAJ ANTON "BLAJ", S.P., GRIŽE 9,3302 GRIŽE INŽENIR STROJNIŠTVA VODJA PROJEKTA - M/Ž; VODENJE PROJEKTOV NA PODROČJU STROJNIH INSTALACIJ, DELO NA PODROČJU RAZVOJA IN TESTIRANJA HLADILNE TEHNIKE IN TOPLOTNIH ČRPALK, PRIPRAVA TEHNIČNE DOKUMENTACIJE TER IZVEDBA CEBT1FICIBANJA PROIZVODOV.NUDENJE TEHNIČNE PODPORE IN ORGANIZACIJA TEHNIČNIH IZOBRAŽEVANJ, IZVAJANJE ZAGONOV OPREME TER POUČITVE UPOBABNIKOV, NEDOLOČEN ČAS, 26.6.2011; TERMO SHOP D.O.O., TRGOVINA IN INŽENIRING ZA TOPLOTNO IN HLADILNO TEHNIKO, RIMSKA CESTA 176,3311 ŠEMPETER V SAVINJSKI DOLINI
DIPLOMIRANI EKONOMIST (VS) SAMOSTOJNI RAČUNOVODJA, FINANČNIK - M/Ž; DELOVNO MESTO »SAMOSTOJNI RAČUNOVODJA ZAHTEVA OSEBO Z OBSEŽNIM ZNANJEM S PODROČJA KNJIGOVODSTVA, DAJE MOŽNOST STROKOVNEGA RAZVOJA IN RASTI, IZZIVA, DELO V POZITIVNEM IN DINAMIČNO NARAVNANEM OKOLJU TER STIMULATIVNO PLAČILO. V OKVIRU DEL IN NALOG SO ZAJETI KONTI-RANJE, VNOS IZDANIH IN PREJETIH RAČUNOV, KNJIŽENJE, PLAČILNI PROMET, OBRAČUN DDV, PRIPRAVA IN OBDELAVA POTNIH NALOGOV, IZDELAVA LETNEGA IN SREDNJEROČNEGA PLANA, PRIPRAVA OBRAČUNOV AMORTIZACIJE, VODENJE BLAGAJNE, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 6.6.2011; PANHYGIA ČIŠČENJE IN TRGO-VINAD.O.O..ABJAVAS 101.3301 PETROVČE
VODNIK
TOREK, 31. 5.
17.00 Medobčinska splošna knjižnica Žalec
Po pravljici diši
pravljična ura z Ireno Verbič
18.00 SLG Celje
Tamara Matevc: Grozni Gašper
gostovanje Gledališča Koper in SNG Nova Gorica; izven abonmaja
19.00 Knjigarna Kulturnica Velenje
Psi brezčasja
predstavitev knjige Zorana Benčiča in CD-ja skupine Res Nullius
19.19 Knjižnica Velenje
Tehnika čustvenega osvobajanja
predavata Pika Rajnar in Adil Huselja
19.30 Narodni dom Celje
MPZ Orfej Celje
gostje koncerta: Mešani pevski zbor Lipa iz Lendave
19.30 Ipavčeva hiša Šentjur
50 let Ljudske univerze Šentjur
SREDA, 1. 6.
13.00 Zimzelen Topolšica
Bralna čajanka
čajanko bo vodila Bernarda Lukanc
17.00 Koronarni klub Savinjska dolina Žalec
Vse o srčnem infarktu
predava dr. Dragan Kovačič
17.00 Pokrajinski muzej Celje
O argonavtih in mitičnih sivinah Ljubljane
predava mag. Irena Žmuc
18.00 Dvorana zveze kulturnih društev Celje
Blaž Šafarič
predstavitev literarnega ustvarjanja člana Celjskega literarnega društva
19.30 SLG Celje
Maurice Meaterlinck: Slepci
SREDA, 1. 6.
20.00 Savinovo nabrežje
Glasba na vodi
otvoritev Poletja v Celju z Orkestrom Hiše kulture Celje; v primeru slabega vremena v Narodnem domu
ČETRTEK, 2. 6.
20.00 Stari grad Celje_
Magnifico balcountry quartet
koncert; v primeru slabega vremena v Celjskem domu
dobrodelna predstava Gledališča slepih in slabovidnih Nasmeh, v organizaciji lions kluba
19.30 Glasbena šola Velenje
Večer tolkalcev Glasbene šole Velenje z gosti
ČETRTEK, 2. 6.
13.30 Dom za varstvo odraslih Velenje
17.00 Pokrajinski muzej Celje
Emona: Mit in resničnost
javno vodstvo po razstavi
18.00 Kulturni center Rogaška Slatina
19.00 Dom sv. Jožefa Celje
Bralne urice za starejše
izvaja Bernarda Lukanc
Ženski art
odprtje slikarske razstave Alice Javšnik
Ime veliko pove
predava prof. dr. Janez Keber
19.30 Dom krajanov Galicija XVII. gališki dnevi
od bolečine do srčnega infarkta - predstavitev, degustacija zdravilnih zelišč, merjenje holesterola, sladkorja in tlaka
19.30 SLG Celje
Lee Hall: Knapi slikarji
abonma Četrtek večerni in izven
19.30 Narodni dom Celje
Vokalna skupina Cvet
tradicionalni koncert
19.30 Glasbena šola Velenje Špela Koren, flavta in Aljoša Pavline, klarinet
koncert študentov glasbe
20.00 Bazilika v Petrovčah
Petrovčevanje 2011
koncert skupine Lusier
KINO
PLANET TUS
Spored 31. 5. in 1. 6.
Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa.
Rio - animirana družinska komedija, sinh. 3D
16.50
Hitri in drzni 5 - akcija 15.50, 18.35, 21.10 Duhovnik - akcijski znanstvenofantastični triler 18.50
Rdeča kapica - domišljijski
romantični triler
16.40
Pirati s Karibov: Z neznanimi tokovi - komična akcijska pustolovščina, 3D 15.10, 18.00, 20.50, 21.50 Dekliščina - komedija 15.40, 18.25, 21.05 Cena resnice - triler 21.00
Pirati s Karibov: Z neznanimi tokovi - komična akcijska pustolovščina 17.00, 19.00, 19.50 Prekrokana noč 2 - komedija 15.45, 16.45, 18.05, 19.05, 20.25, 21.25
SREDA in ČETRTEK 21.00 Išče se Eric - komedija
MALI OGLASI - INFORMACIJE
Mama, Bog vas je poklical in ni vrnitve, ljubezni verni ni
daljav, ljubezni verni ni ločitve...
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame, prababice in tete
MATILDE KERNER
iz Homca 3 pri Novi Cerkvi (6. 3. 1910 - 14. 5. 2011)
se iz srca zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem, ki ste našo mamo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, darovali za sv. maše in sveče. Hvala za vsa izražena ustna in pisna sožalja. Posebna zahvala g. dekanu Alojzu Vicmanu in nečaku Jožetu Špesu za opravljeno sv. mašo in pogreb. Hvala moškemu pevskemu zboru Nova Cerkev za petje in ge. Katici Pešak za besede slovesa. Hvala pogrebni službi Raj iz Vojnika. Še posebej se lepo zahvaljujemo dobri sosedi Idi Žurej in njenim domačim za vsakodnevne obiske in pomoč naši mami.
Žalujoči vsi njeni domači
MOTORNA
VOZILA
PRODAM
CHEVROLET cruze, star 8 mesecev, motor 1,8, prodam zaradi bolezni. Cena po dogovoru. Telefon (03) 5708-301, 040 979-335.	2103
HITRI KREDITI
LJubljtntk* «■ TI
I h
bo 4,500
|a upotajentt ■ u aposlere |Q4l
STROJI
PRODAM
KUPIM
OBRAČALNIK za traktor Tomo Vinkovič 420 prodam. Cena po dogovoru. Telefon (03) 573-9084.
V OKOLICI Vojnika kupim gozd. Telefon 041 745-605.
2009
2145
ODDAM
POSEST
PRODAM
KOMUNALNO opremljeno parcelo, na relaciji Vojnik-Frankolovo, z gradbenim dovoljenjem, prodam. Telefon 031 697-748, 041 714-940. 20 8 6 POSLOVNO stavbo, bruto približno 440 m2 in 580 m2 parkirišč, Celje ob Mariborski cesti, letnik 1995, na zelo ugodni prometni prometni lokaciji, prodam. Telefon 041 262-063. 2127
*A *
PRODAM
» r> *
2&K
V ZLATARNI KRAGOLNIK V CITYCENTRU CELJE
VAM NUDIMO ZELO UGODEN ODKUP ZA VSE VRSTE STAREGA ZLATA IN SREBRA.
KRAGOLNIK&KRAGOLNIK d.0.0.. Kettejeva 12, Celje
DVOSOBNO stanovanje, na Otoku v Celju, prodam. Telefon 041 708-734. 2112 ENOSOBNO stanovanje, z balkonom, 3/8, zgrajeno leta 1967, 34 m2, prodam. Telefon (03) 5471-564. 2125
ODDAM
Eno leto je od takrat, ko bil si z nami zadnjikrat, bolečina v prsih še skeli, zelo pogrešamo te mi.
V SPOMIN
Danes mineva eno leto, kar te ni več med nami, dragi
IVAN BUSER
iz Okroga pri Ponikvi (20. 4. 1950 - 31. 5. 2010)
Iskrena hvala vsem, ki se ga spominjate, mu prižigate sveče in postojite ob njegovem prezgodnjem grobu.
Tvoji najdražji
PONIKVA. Zazidljivo parcelo, velikost 600 m2, prodam. Informacije po telefonu 041 652-194.	2126
HIŠO v Dramljah, asfalt, sončna lega, takoj vseljivo, zemljiško-knjižno vpisano, prodam. Telefon 051 605-413. 2117 ŽALEC. Vrstno hišo, 155 m2, zemljišče 222 m2, prodam za 125.000 EUR. Telefon 031 537-186.	2129
V OKOLICI Laškega, na sončni legi, prodamo kmetijo s hišo, gospodarskimi poslopji in vso mehanizacijo. Velikost gozda 21 ha, obdelovalne zemlje 9 ha. Cena 350.000 EUR. Telefon (03) 5731320, 031 257-705. l 177
ENOINPOLSOBNO stanovanje, 41 m2 popolnoma opremljeno, primerno za eno osebo ali par, v Podjavorškovi ulic v Celju, oddam za obdobje najman enega leta za 320 EUR/mesec. Bojan telefon 041 667-223. 2099 APARTMA na Viru, blizu morja, za 4 osebe ugodno oddam. Telefon 041 223-263 2101
V CELJU oddam opremljeno stanovanje 35 m2, vseljivo takoj. Telefon 041 948 401.	2128
GARSONJERO v Novi vasi, z novo opremo 6. nadstropje, 3 ali 6-mesečno pred plačilo, oddam. Telefon 070 810-166
2130
ODKUP
zlata-srebra
GOTOVINA TAKOJ!!! ZLATARNA ADAMAS
Trg celjskih knezov 4, 3000 Celje
03/5442-180
Mitja Udovč, s.p., Celje
GARAŽA
ODDAM
GARAŽO v Vojkovi ulici v Celju, ob Čopovi ulici, oddam za 50 EUR/mesec. Bojan, telefon 041 667-223. 2099
POSLOVNI prostor, malo pisarno ali podobno, 18 m2, v Celju ob Mariborski cesti ob Sparu, dam v najem. Telefon 041 262-063.	2093
LEPO urejen poslovni prostor, zelo ugodna lokacija, med City centrom in Planetom Tuš, približno 100 ali 50 m2, dam v najem. Telefon 041 262-063. 2093
STANOVANJE
PRODAM
KOTNO sedežno garnituro, modre barve 190 * 150 cm, raztegljivo v posteljo masivno posteljo z jogijem, 200 * 90 cm, vse zelo lepo ohranjeno, prodam Cena po dogovoru. Telefon 031 540 238.	21
NOVO, zapakirano sedežno garnituro, možna leva, desna postavitev, zgornji del meliran sivi tekstil, spodnji del črno umetno usnje, prodam. Telefon 041 577-588.	2155
PRODAM
STANOVANJE v Celju, Čopova, 50 m2, z balkonom, opremljeno, oddam. Telefon 041 382-035.	2063
PRAŠIČE, težke do 130 kg, cena ugodna, prodam. Možnost dostave. Telefon 041 455-732.	Š 203
KUPIM
PRODAM
Ženitna posredovalnica
ZAUPANJE
za vse generacije, brezplačno za ženske do 48 let.
Tel.: 031/836-378 03/5726319
Leopold Orešnik, p.p. 40, Prebold
^PT
i
li
V SPOMIN
KARLU WEBRU
iz Velikih Gorelc 17, Laško
Če lučke na grobu upihnil bo vihar, v naših srcih jih ne bo nikdar.
Žalujoči: žena Marija, sinova in hčerka z družinami
PSE, čistokrvne bernske planšarje, stare 8 tednov, prodam za 250 EUR. Telefon 041 783-881.	2116
KRAVO, staro dve leti, s teletom, prodam. Telefon 041 657-592, Jurklošter.
2137
NA farmi Roje pri Šempetru prodajamo jarkice na začetku nesnosti, rjave, bele, črne in grahaste ter enoletne kokoši za nesnost ali zakol. Po naročilu tudi očiščene. Sprejemamo naročila za enodnevne ter piščance za dopitanje. Telefon (03) 700-1446. 2139
DRVA, na kratko žagana, prodam. Telefon 051 803-280.	2134
METRSKA bukova drva, možna tudi dostava, ugodno prodam. Telefon 051 614-316.	Š 213
Z	M	E	N	KI
39-letna simpatična			in poštena ženska	
želi moškega do 56 let za prijateljstvo.				
Telefon 041 248-647; agencija Alan.				
				2148
RA		Z	N	O
6. februarja 2007 sem se med 12. in 12.30 uro pri padcu na stopnišču ORL oddelka v celjski bolnišnici poškodovala. Zaradi razjasnitve okoliščin nezgode prosim, da me morebitni očividci dogodka pokličejo po telefonu 031 604-625.	2121
FRIZERKI iz Celja s svojimi strankami oddamo delovno mesto za s. p. Frizerstvo Primož Vozlič, s. p., Ljubljanska cesta 14, Celje, telefon 041 790-590.2122 ZA pomoč na kmetiji iščem žensko ali moškega. Telefon 031 851-867.2133
VSE vrste krav in telic za izvoz odkupujemo.
223.	Š 832
SUHE in debele krave in telice, za zakol, kupim. Plačilo takoj. Telefon 041 653286.	Š 191 KRAVO ali telico za zakol kupim. Telefon 031 743-351. 2098
POSOJILA za zaposlene in upokojence! Izplačilo gotovine takoj. Posojilo lahko vračate s položnicami (tudi za osebe z nižjimi dohodki). Info-kredit, d. o. o., Mariborska cesta 86, 3000 Celje, telefon 059 226-600, 051 886-600.
n
HIPKO vam ugodno nudi selitve in kombi prevoze. Hitro in zanesljivo. Vse dni v tednu. Telefon 031 732-381. Paskal Iseinoski, s. p., Zagorje 3, Lesično. p

au
www.radiocelje.com
PRODAM
BELO in rdeče vino, možna dostava, ugodna cena, prodam. Telefon 041 382735.	p 25 okroglih bal prodam. Telefon (03) 4922-155. 2111 VINO, mešano grozdje, cena 0,70 EUR/1, prodam. Telefon 5777-173, 051 606903. 2135
OSTALO
Vroče
090S00 600P
BUKOVA drva, hlodovina, metrska ali kratko nažagana, na paletah, z dostavo, ugodno prodam. Telefon 051 359-555; www.drva.info.	p
pogovorna oddaja
ob petkih ob 23-55
tvarena.si
Ar mu VIP d.O o 1.99 t/min
Podjetje NT&RC, d.0.0. Direktor: Srečko Šrot
Podjetje opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost
Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 190, fax: (03) 54 41 032, Novi tednik izhaja vsak torek in petek, cena torkovega izvoda je 1,10 EUR petkovega pa 1,30 EUR. Naročnine: Vera Gmajner. Mesečna naročnina je 8t70 EUR. Za tujino je letna naročnina 208,80 EUR. Številka transakcijskega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost.
NOVI TEDNIK
Odgovorna urednica: Biserka Povše Tašič Namestnica odg. ur.: Tatjana Cvirn Računalniški prelom: Igor Sarlah Oblikovanje: www.minjadesign.com Fotografija: Sherpa, GrupA E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si E-mail tehničnega uredništva: tehnika.tednik@nt-rc.si
RADIO CELJE
Odgovorna urednica: Janja Intihar Namestnica odg. ur.: Bojana Avguštinčič E-mail: radio@nt-rc.si. E-mail v studiu: info@radiocelje.com
UREDNIŠTVO
Brane Jeranko, Spela Kuralt, Polona Mastnak, Urška Selišnik, Saška T. Ocvirk, Branko Stamejčič, Ivana Stamejčič, Simona Solinic, Dean Suster Tajnica uredništva: Tea Podpečan Veler Lektorica: Tanja Drolec
AGENCIJA
Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve.
Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Lejič
Propaganda: Zlatko Bobinac, Simona Brglez,
Vojko Grabar, Viktor Klenovšek, Nina Pader,
Marjan Brečko
Telefon: (03)42 25 190
Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511
Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si
06634360

Drug drugemu dar za vse življenje
Gorazd Rot bi morda sploh nikoli ne vedel za Grobelno in za Petro Vo-lovšek bi Bloke ostale oddaljena asociacija na starodobne smučarje, če se ne bi zgodilo usodno virtualno srečanje. No-tranjsko-štajerska naveza je vzklila na portalu družinskega zavoda Iskreni. net. Čeprav so ju zaradi službe najprej družili sprehodi po ljubljanskih ulicah, pa bo Petra za svojega izbranca vedno ostala njegova Štajerka. »Ki bo s svojim možem živela na Blokah,« nasmejano doda ona.
Spoznala sta se na pomlad in kmalu sta začutila, da se tudi v njiju vse na novo rojeva. »Že na začetku sva vedela, da je to tisto pravo. Gorazd je bil nekdo, ki čuti in razume več kot ostali,« pove Petra. Njega pa sta očarali predvsem njena iskrivost in neposrednost. »Čutil sem, da je drugačna. Nisva si podobna samo po plavi barvi las in oči, ampak tudi od znotraj.« Ker sta se zavedala, da tudi ali pa še posebej v odnosih nič ni dano samo po sebi, sta si za skupno rast še posebej prizadevala. »Poroka je bila za naju pika na i tega, kar sva ves čas živela, ter blagoslov in obljuba, na kateri bova gradila naprej.«
Petra z žarečimi očmi pove, da je Gorazd moški, ki iz nje izvablja najboljše in jo zna z duhovitostjo vedno spraviti v smeh. »Kot raču-nalničar je zelo prizemljen, tehnično podkovan, natančen in točen. To slednje bi zame sicer težko rekli, ampak se vse nekako izravna.« Množica računalnikov, zvočnikov in druge »feršte-karije« bi Petro prvič skoraj prestrašila, a je kmalu ugotovila, da brez potrebe. »S profesionalnimi zvočniki ne ozvočuje samo koncertov,
mimogrede nama z lučkami in s pravo glasbo ustvari tako romantično vzdušje, da enostavno morava zaplesati,« se igrivo nasmehne. Še bolj ponosna sta na skupno kuhanje, kjer mimogrede izumita kakšen nov recept. Petra pa kar verjeti ne more, da jo je njen dragi navdušil celo za smučanje in rolanje. »Bloke so s svojo naravo krasno okolje za kolesarjenje in podobne reči. Veseliva se selitve v novo stanovanje tja. Je pa res, da bom po srcu vedno ostala Štajerka in se
FOTO TEDNA
Foto: GrupA
bom z veseljem vračala tudi na Grobelno.«
Ko bosta seveda našla čas. Petra je namreč prevajalka francoščine in angleščine na ministrstvu za notranje zadeve, ob tem pa dela še kot zakonska in družinska terapevtka, izvede še kak jezikovni tečaj za odrasle in še bi se kaj našlo. »Vedno ima ogromno idej, pospremljenih
s pravo mero poguma, da se jih ne boji uresničiti. Občudujem njeno vero, globoko intuicijo, sočutje, inteligenco ... In njen smeh. Prepoznal bi ga kjerkoli. In zato je moj zelo ljub hobi, da jo žgečkam,« hudomušno razloži Gorazd.
Čeprav je bila poroka za mladoporočenca ves čas predvsem globok simbolni dogodek, na katerega sta se pripravljala celo leto, pa je tudi logistična priprava vzela precej časa. »Že oktobra sva eno soboto od treh zjutraj v vrsti stala pred poročnim salonom, da bi kupila mojo izbrano obleko
-	bila sva prva in jo seveda dobila. Bilo je mrzlo, grela sva se drug ob drugem in si že takrat rekla, da bo najina poroka res nekaj posebnega. Res se nama je zdelo, da žariva, in to so nama povedali tudi svatje. Veliko stvari bo ostalo nepozabnih
-	očetov ponos, ko me je oddal možu, ganljivo slovo od doma in blagoslov, poročni ples, ki sva ga posebej izbrala. Nikoli ne bova pozabila kdo sva: Petra in Gorazd, mož in žena, dar
drug drugemu za vse življenje.«
Na medeno potovanje odhajata v Francijo. Po Al-zaciji, Loreni in Vogezih se bosta potepala in razvajala čisto po francosko. In kaj bosta na zlati poroki spremenila? Nič posebnega. To, da je Gorazd po svoji navadi prišel točno - zame pa vsaj tričetrt ure prezgodaj, se takrat ne bo ponovilo, ker bova šla od doma skupaj,« spet v smehu razloži Petra. »Upam pa, da bova tudi čez 50 let ohranila in z modrostjo oplemenitila žar tega dne.«
StO
Si
KA^UUt ji
Če želite veseli dogodek deliti z bralci Novega tednika, nam pišite na Prešernovo 19, Celje, na elektronski naslov te-dnik@nt-rc.si ali nas pokličite na 4225-154.
Drevo leta je skorš na Kozjanskem
Gozdarji so za naj drevo 2011 razglasili Mrazov skorš v Loki pri Žusmu
Če ni "favšije", je za vse dovolj!
ŠENTJUR - Z 18 metri višine in 102 centimetroma debeline je Mrazov skorš na Žalerjevi domačiji v Loki pri Žusmu pravi stoletni očak. Približno dve stoletji mu pripisujejo strokovnjaki. Včasih pogosto hišno drevo je dandanes prava redkost. Po videzu je podobno koroški tepki, medtem ko listi spominjajo na jerebi-ko. Prav zaradi posebnosti, redkosti in nepoznanosti so to divje sadno drevo določili za letošnjega ambasadorja pomena dreves.
Kot so zapisali v obrazložitvi, si je bilo še pred nekaj desetletji težko predstavljati dvorišče kozjanske domačije brez tega mogočnega drevesa. »Je izrazito svetloljubno in toploljubno drevo, ki je razširjeno v vinorodnih območjih. Ima široko razraščeno krošnjo in temno rjavo razbrazdano drevesno skorjo. Plodovi so okrogli in podobni drobnim hruškam ali jabolkom. Veliki so približno 3 centimetre in tehtajo 20 gramov. Sprva so zeleni, jeseni v času zrelosti pa se obarvajo rumeno ali rdeče, včasih so pegasti. Nezrele plodove si bomo zapomnili po okusu, ker imajo izrazito trpek okus, kar povzroča velika vsebnost fenola. V polni zrelosti postanejo rjavi in se omedijo.«
Na videz neugledni plodovi se menda dobro obnesejo v marmeladah, še posebej če so v družbi jabolk, hrušk ali kutin. Kot naravno sredstvo za zaščito so jih dodajali tudi
moštu ali vinu. Zelo značilno aromo ima tudi sadno žganje iz skorševih plodov. Čeprav drevo kot listavec nima smole, je kjub vsemu svojevrsten osmoljenec. Pri pridelavi vina je njegov pomen izpodrinilo žveplo. Drevesa so zaradi svojega trdega lesa marsikje končala pri kolarskih mojstrih. Les
je namreč najboljši za izdelavo vretena lesene stiskalnice. Skrbi za občutljiv podmladek pa med gospodarji ni bilo več. Tako je vrsta počasi izginjala iz naših krajev. Mrazov skorš pa si je ob vsem povedanem naziv več kot zaslužil.
StO
Foto: M. OROŽIM
Mrazov skorš v maju