koristi dola v -IludtlV*. Dolov-ci so op rov i do nI do pop*' „ «*»»* ■ * ln| cUao. aro onililod tO thov prodtioo. A V* J' M«oad-el»M maU«r, Dm. S. IW7. »i »h« paal of ft«« IU. V»3 logičen zaključek. Ako irajo članke in notice, kte- ne obmeji mednarodno oboro- umeli niso sploh, da ai ti **vanje za klanje na debelo, se la- aocialisti" še niso nikdar hko P^P^ti grozna katastrofa — Ufa storili za razširjenje svetovna vojna. Za tak slučaj se h časnikov, kot da so ob- morajo narodi pripraviti. Casni- _ delavske časnike in tol- karj» morajo postaviti balkansko popolnoma napačno in kri- krizo- 8Ploh VRak tak dogodek v ^i^em pravo luč, posebno pa ožigosati ti takim 4jazsemsocialistom' diplomatično glmnaštvo, vzbuditi ra nastopit, prepričan so- "'(.rajo narode, da se narodi za naj jih že sreča kjerkoli vedajo, da imajo le narodi sami v organizaciji, na ulici, P"»vi«o določati svojo onodo, ne patilni. *4 Jazsemsociali- j Pa glumaški diplomatje. S tem se _Jpt j" de- 116 ,me *aka*». da bo ž« vojna kov kot vsi drugi od- P™1 durmi, ampak začeti se mora ti sovrašniki delav-j ukoj. javi in naduti "STfralhitTfa ■ainiirtnr mnunjih^ia djL^t dosegli. mnrin Irnlnvratl no Evmni nd I cionarja Rudi gibanju, ktero je treba Milanovi« kolovrati po Evropi od izžgati. ako hočemo, da dvora do dvora in se pritožnje pri M delavsko čaaopiaje in dru*,h enaklh tisto višino, ktero si treba", ker je Avstrija po- , kterih ni sram priznati «oltnili Bosno in Hercegovino, ne da so sužnji, brezpravne da bi srbski narod vprašala, je h je. ktere dere jo današnji suž-1mu ie ta roP vie*- - kapitalisti, ki povedo j To kolovratenje in prosjač i..,, emu odprto v obraz, da je b«deta ostala najbrž brez vsakega današnjega zla kriv le hu-1 ***** M<^ni roparji se niso še nikdar ozirali na prošje slabejsih. :lski družabni sistem. 'Jazsemsocialisti" ne priznajo idnje tr«iite nikdar. Sebe prizna-vedno žrtvam, nedolžnim an-geljem in ne vidijo brana v svo- — Na Francoskem je župnik Houtin napisal knjigo, v kteri pripoveduje. da je bil žnpnik Karol 'jaatneiiV očesu, pač" pa vedno Pfrrand, brat kardinala Perranda „fttdir v očesu svojega bližnjega. 0ŽeJ1ien; Ves socializem te vrste ljudi se »enkalei so valed tega razkri-zreali v tem. da krivo in napačno tJa »dno razburjeni, ker so v se-Rl*itirajo dejanja posameznih ra*ni«u svetniško življenje bra-Ti apelirajo na nizkoten in- priporočal. bogoslov- Itinkt nezavedne ljudske mMe,! cem kot posmenanja vredno. Zdaj trn jaz dasi so lis jaz nisem tak kot oni tamle* navadno vsi prikriti greš-pa ie veliki. jBozof Krist j. dejal: Pravič-t Bi človek greši 99krat tekom ene ga dne. Iz tega stavka pa sledi lo-igično vprašanje: Kol i krat pa gre-Si nepravični človek? Kdo zamore ' to povedati t Nobeden. Kdo pa je pravičen človek? Člo- pa blamaža. 4 Škof Ganthei v Neversu se je tako raztogotil, da je tožil župnika Houtina, češ, da ga je župnik okradel za literarno dedščino, ker je obelodanil pisma kardinala Per i and, kterih dedič je on. Župnik Houtin je naobratno ni poziv k sodišču odgovoril s tem, da so ga učili naj govori in piše resnico. Vsekakor je značilno za danaA- vek, ki misli in dela. da preneha »J« dobo. ker se morajo klerikalci njegova svobod* tam, kjer jo me- j "dovolj.ti z dolgoletno civilno j. svoboda drugih ljudi. In še ta pravdo mesto da bi resnico lju-greii 99krat tekom enega dne. ^^ župinka poslal, na kratko Kolikrat ie le greši "jazsemso- "a grmado, ( as. se pac spreminja- I cialist", ki zahteva svobodo za se- Jo! _ I be v vseh družabnih ozirih, dru- gim jo pa ne pripozna? Zatoraj boj 4jazsemsocialistom'. ako hoeetno vzgojiti ljudsko maso, ds bo ločila dobro od slabega in razširimo delavsko čsnopisje tako, delavski časnik v sleherni ski k or i J. Z. Sodr. Jakob Dolenc, Willock, Pa., je naš zastopnik za državo Pennsylvania. Pooblaščen je, po-birsti staro in novo naročnino za "Proletarca" in ffrruga naročila '(oglasi, tiskovine), ki so t zvezi z listom. 8odmgom in ostalim ro-"jskorn v Pennsylvanii ga toplo priporočamo. NAK06NIK0M. Kadar s« prestbte, js potrebno, da naznanite poleg novega naslova tudi it ar naslov. — Glavar trusta za olje je poštenjak od nog do glave kot tisti častni meščan, ki je na stopnji-cah že zaklical deputaciji: "Trideset let živim v občini, in noben človek mi ne more kaj dokazati." Rockefeller hodi svobodno po Ameriki, dasi je prva zaslišba dokazala jasno kot beli dan, da mn je šel denar na kup, kot bi ga pobiral na cesti. Komur se danes milijoni kar Čez noč vsipajo na knp, dotični ni zaslužil teh milijonov, ne da bi kdaj kršil obstoječih zakonov. Seve ae mora to zločincu dokazati. Ali bogate zločince je bilo še vedno težko prijeti. Komur se ne more nič dokazati, tega se smar tra danes pa postavi za poštenjaka. Stari in pošteni John D. R. je ' Leto (Vol.) 111 pripovedoval ginljivo zveznemu državiiemu pravduiku v New Yor ku, kako je s sposojenimi 2 tisoč dolarji pričel svoje podjetje in po stal muitimilionar. Državni prav-dnik je verjel vse. kar je povedal sivoiaai John. Resnična povest o trustu za o* lje je vprav narobe. Thoinaa Law son pripovednje v svojih razkritjih o umazani in podli konkurenci, o požigu, o sleparskih pogodbah, o raznih sleparstvih in o potopu parnikov na morju O tem ni pošteni John govoril. Proti truston. pomaga eno saiuo sredstvo. Razlastiti jih je treba! Tega pa današnja kapitalistična vlada ne bo storila, ker potrebuje truste za svoj obstanek. — V kapitalističnih listih čita-mo pogosto, da je krasti hudodelstvo. S prižnice zopet čujemo, da je krasti greh. Vzlic temu pa ti zakon ljubeči in greh sovražeči ljudje proti kapitalistom, ki dan za dnem oeiganijo delavce za vrednost njih delavne moči, ne zinejo besedice! Ali ni delavua moč edina lastnina, ktero ]>oseduje delavec? Ali ni tatvina zločin, greh, če kdo ocigani delavca za vrednost njegove delavne moči? Ako kapitalistični pisači, zakonodajalci in duhovniki obsojajo tatvino na denarju in blagu, potem morajo logično obsoditi tudi tatvino na delavski moči, ker drugače so delavci primorani zalučati jim obraz: fariseji, hinavci! — Ameriško republiko, Če poj-de tako naprej, bomo kmalu pri števali Rusiji. To je navaden škandal, kakor se obnašajo zastopniki ruske vlade pri obravnavi. da »e izro<"ij^vy}is- 1 ovTea riisTfnm Itrvn i - cionarja kom. , Formelno vodi obravnavo zvezni komisar Foot, v resnici pa odločuje zastopnik ruske vlade. Ta zastopnik je zahteval, naj Rudo-vic izda svoje tovariše. Ker je Ru-dovic to zahtevo odklonil, češ, da rajše pretrpi najhujše muke, kot da pove imena svojih tovarišev, mu je zastopnik ameriške vlade rekel, da mora vbogati hlapca ruske vlade. « Ako se Rudovic teh in nadalj-nih opominov in groženj res ne bo ustrašil in ostane zvest svojim principom se lahko zvrši, da ga iz-roče ruskim biričem. Ali se carjevim željam še kje na svetu tako ustreza kot v naši republiki? Vlada ne omogočuje le, da špi-joni love revolucionarce, ki iščejo v naši republiki zavetja, ampak še pomaga, da ruski biriČi lahko polove tudi take, ki ni8o tukaj v Ameriki. Tako jemlje vrag stare in slavne tradicije te republike. Ta Rudovic ni nič druzega zagrešil kot George Washington in tovariši. Ako se Rudovica izroči Rusiji, se proglasi tudi zaeno očete naše republike zločincem. In to se zvršiti ne sme. ako nočemo po- samih sebe in zgodovino re- Petindvajset bomb je do se-?ik> v kratki dobi v Chica-obeuega človeka niso zaprli l<*ga. pa tudi policija se ne nič kaj za razstrelbo bomb. zstrelbo teh bomb so naši ja* funkcionarji istotako ravno-kot za pobijanje ljudi na že-kih tirih ali pa v rudniških I. Pred 21. leti so v Chicagi radi[erie bombe obsodili |>et ljudi dasi ni bil nobeden obso- rudniški nesreči na Vestfalskem. ljuilstvo, ki plačuje troike za te Tam so kapitalisti zvršili grozen pravde. zločin, kar potvrzujejo „vesti, ki Trustjanom so mogočna sred-prihajajo o tem zločinu prflto oce- Mtva na razpolago, radi tega bodo ana. Brzojav poroča, da se širi raz tudi zmagovali vedno nad ameri-burjenost med vestfalskimi delav- iko pravico, dokler se današnji ci. To razburjenost je provzročilo družabni zistem ne spremeni. dejstvo da je radniška družba u-1 - stavila prenaglo rešilna dela. Te- -4 *Zmeram leuŠ", bi rekel Lju mu pripisujejo premogorji, da jejhljančan, ko bi čital poročila o število žitev narastlo tako visoko. !pravdi zoper trust za olje. Iz Clc-Brsojav poroča, da je rudniška, v*l»nda, O. se poroča, da so iz pi-družba napolnila z vodo gorečo urne okrajnega pisarju Salena jamo, ker se zajetih premogarjev zginili važni ^dnjiski akti o tož-ne da reš.ti. Prenehali so z rešil- bit ktero je tnist za olje v,oži, pro. v zvezi z bombo, ki je raz- ">'» delom, da so ohranili premog. tl gchofieldu, Shurraeru in Teag-na Haymarketu. Nihie ni zmenil za to, da bi se lllt da bi pri8im zadnjo tvnJko ne dem, ki ao vrgli do sedaj 25 delavci rešili v oddaljene hodnike prelomiti pogodbe, vsled ktere ni r ae ne zgodi nič — 44pravi-|tJl HMl m Prernog, ne Mine|a tvrdka na leto produ.irati je napram njim •'lepa. Poli- «««neč « to, da » s tem zaprl. 0ija kot gr, 80dčekov. Frank B. Kellogg, vladni zastop ■ M I H nik se radi tega hudo jezi. Ali ta hod na kakeiu javnem prosto- Kd°r je ubežal ognju, tega so sveta jeza mu ne koristi Trug, ra,"ki bije s količi po glavah brez- utoPd> kot podgano. Tristo žena tjani ge 8mejej0 v pest, saj so sve-postoue in demonstrujoče delavce, m °,rok so morali opustit. do^be njih izisclcih manipulacij se M vedno obširnejše metanje muiei' da še kedaj vidijo svoje Zfifinile za „edno /IIH,Mi hraniteljk soproge, o/iroma oeete. ».. , ...__. • Mislečemu delavcu se krči srce, Mi smo pričakovali, da mestni . . .... . «• . ... , ... nehote mu silijo solze v oci, ko svci proglasi dan. ko je razpočila... . , . * .. .. ' . .»r u , w, _ w v čita, kako kapitalisti morijo nje- 2v> lomba za spiosni praznik. Kar ' K ,. ... se lahko še zgodi ko e°ve tov* žat| to bedo. Prav narobe je! Tem večja je beda. tembolj razka- j^' nema ^^ h0(Iij0 de,at y de. priveligiranei svoje bogat- |avnic0f T|ldnik _ kiavnico? RtVp!» Razsodni delavci prižgite jim Stari ljubljanski pregovor 44pri- .|||4 „poznanja Kanitalistično tolo-;eUen. na psa" bo izgubil kmalu|vt>tvo na Vestfalskem vas mora veljavo, ker danes živ. marši- sp()dpilditK da Meie H podvojeno Poljie kot človek. sjlo a-itirtli za Mpn.raenitev .Isns- Tžita*?* v He.en.i^V protestirajo gladni brezponleci, je došla vest o novem podjetju po- eloveške družbe v socialistično, v kteri ne bo imel denar več vred- R. Sheldon, naznanja dne 23. novembra, da je bilo prispevkov za borbo il,656.518.27. K tej svoti je bilo dano iz glavnega stanu new-yorške in čikaške rep. organizacije $1,035.368.27. Ostala svota $620.150.00 pa je bila nabrana kot prostovoljni doneski h kampanji od raznih denarnih mogotcev. Karl P. Ta ft, brat pred. kandi-daeije, je dal sam $110.000. -Med drugimi, ki so darovali več kot $10.000 so bili: Lars Anderson $25.000; Andr. Carnegie $20.000; Smith & Nelson vsak po $15.000; J. P. Morgan Co. $20.000; Corbin, IJniTke "ETiyWTTfcTtffYf'tDwniwir. Mummtr vsak sebne vrste. Gre ae za prodajalno, | kof ^,oveSko jiv,je„je. Na agitatoriepo delo! to naš odgovor kspitalističnim Čincem na Vestfalskem. bodi zlo- Te dni je minolo 60 let, ko je končalo revolucionarno gibanje ki ima vise na prodaj karkoli si želi pasje srce in kar je dostikrat v nasprotju s pasjimi željami. Tu jim polirajo kremplje na nogah. jih kopajo v mlačni ali mrzli vodi. Češejo jim dlako in mzailijo jih. ako to zahteva njih gospodi- Dj^ebna speciality v proda- Roberta Bluma na Dunaj, Avstrij jalni so pasje toalete. Tu so na *k' delavci so v več mestih pr.re-prodaj pasje nogavice, čevlji. Jd. spominsko sls vnos t. hlače, suknje itd. za razvajene!. Kot divji Huni se nastopali vo- ljubljenee lenih zsjedalk. Jhki na DunaJ1' ko 8e zatrh rev°- Tako skrbi ljubi bog za pse. za -lotijo. Resnici na ljubo $10.000. Med prispevki žensk je bil največji oni Mrs. Agnes Corbin, ki je dala $25.000. Nadalje so dali mastne svote razni tovarnarji za železo in drugo industrijo. — Te številke jasno govore v kakšni družbi živimo,—da živimo i leta 1848 v Evropi s usmrčenjem|v dobi razrednega boja in razred ne zavednosti — vsaj pri v.sj.h 4000 tisočih. moramo RAZREDNA JU8TICA Zakoni so samo sa reveie Med številnimi procesi pri sodišču v Akkron, O., v tekočem le- slučajev Bogatini: 1. Slučaj: tatvina $8.009.76; re- Resnici na 1 judT se pa ne" zmen!, ki' imajo konstatirati, ob ti priliki, da je njegovo obličje. Te sebi podobna hrvatski ban Plač.e, kteremu gra- di bitja prepušča bog svoji usodi — di hrvatska buržoaz.ja spomenike 8e je završilo tudi naslednjih dovoljuje, da razcapani lakote po- Poj* »lavoapeve, pomagal z hr-«clesot 8|učajev: ginjajo v cestnem jarku ali za trh vatakimi f^jaki zadaviti svobodo lim plotom. HV°je*a naro(la in l,r"«I1rh nal;0- Vaak dan je res zgubljen, ako l,«»v. Mesto, da bi branil Hrvatsko '2uhat. oproWen. se ga ne zrabi za zrušitev tega po Protl vPad" avstrijskih vojakov,! 2. Slučaj: tatvina $28.500; re-božji volji nastalega družabnega ^ H P«ndurji hitel na Dunaj zuItat. oproščen, reda. Tem preje |to se poruši da- pomagat Jugoslovanom sovražni L slučaj: prevara $10.000; re-našnji družabni red, tem bolj-še habsbnrski rod o vini. 'zultat: preloženo, za ljudi in njih kulturo. | Na »totine dunajskih delavčevi 4 prevara $1.600; re-_ .|p dalo svoje življenje za avobo- mlut: preloženo. - Kapitalisti so zopet dokaza- ,l0' ,kterih i™en* 116 n°hen I » »lučaj: prevara $500; reznl- ,. , . ' j ... i *u- ti zgodovinar. Vojaška sodisca so u-. Ii, da je v današnji družbi člove- ^ , . „ ' . • morila marsikterega bojevnika za sko življenje nic vredno. Dokaz . , , , . __ , : . » • . • ljudsko svobodo, ktermu so priza-' resnice gledamo strašni in grozni: . , .. ... . n« nesle kroglje v poulični bitki. Po- MMMMMMM ♦»♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦»»♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦»»»»»»»»»< i Pozor! * Pozor! i sehno divje so se obuašali pandur-ji, ki so ranjencem rezali glave; > prizanesli niso nikomur, kogar so /ii.itli / uro/jmi v roki. Ves ta kruti nastop podivjane sohlateske ni ubil misli svobodne, V soboto, dne 5. dec. t. l. priredi i Slov. Soc. Klub št. 1. i v Mladičevi mali dvorani domačo zabavo, ns ktero so vsi prijatelji ia snanci najuljmlneje vabljeni. Na programu je godba, ples in deklamacije. Prijatelji domale raba ve vsi na krov! Odbor. * tat: porota se ni zedinila. Skupna tatvina in prevara: $67.509.75. Kazen: 0. Reveži: , 1. Slučaj: delavec, star 19 let, ukradel za 92 centov vrednosti kruha; rezultat: $10 globe in 15 dni zapoia. 2. Slučaj: mizar, ukradel par papuč, vrednih 50c.; rezultat: 20 ni mogel ohraniti autokratično vlado v Avstfiji za vedno. Prvi dnj ,apora Hranek je dofcila ftutokrutya v u 3 gfo&j. deU^ee, akndtl m ; striji leta 1^48, ki je provzročil, l0 centov vrednosti premoga; re-; da se je pričela drobiti od leta do zuItat: $10 globo in 10 dnj zaporn leta. da je bil cesar France Jožef 4 Slo«mj: d. lavee, okradel za 25 centov vrednosti premoga iz že- HH lezniškoga skladišča; rezultat I Radi tega se tudi mi spominja- m ^^ in 30 dnj ZApo » i.i.t innnylrn umrli Rulwrtn Mill- I p m < i . «• • » i končno |>risiljen dati Avstriji u-.stavo. tiio junaške smrti Roberta BIu ma. Messenhauera in tovarišev. 11Časten jim spomin! — Na pravde proti trustu za o-ljr bodemo kmalu privadili tako kot vsakdanjemu kruhu. Pri teh pravdah ostane vedno na te-i|Ji!u tožitelj. vlada, ka** vso zade-r» dela smešno. Ali ta špas je drag za ameriško 5. Slučaj: služkinja, stara 18 let, ukradla za 45c. vrednosti plat* na; rezultat: $5 globe in stroški. Ker ni imela denarja, je morala v prisilno delavnico, kjer mora biti najmanj mesec dni. Skupna vrednost ukradenega blaga: $3.12. Skupna kazen: $35 globe in 75 dni zapora. Brez komentara. PROLETAREC PROLETAREC UST CA tirrmii dklavskkoa ljudstva. IZHAJA VSAKI TOREK. Laataik la iadajatci) Jufotlotastka delavska tiskovna drslba » CkksfO, III. tftrotaiaa: Za A m« ne o $1 SO a« c«Vo leto. 7tc •• pol tola. Za Srn to po U m c«u> lato. ii m pol uu. Oglati po inoowu tri tprtmttM bUalU/o jo poli mooof homhumU tudi STARI %a»lot. PROLETARIAN Owned «nd published KvaBT Tu »so Ar by Soalh Stavk Workmen ! Publishing Company Chicago. iilinoU. John Gsilbc, Praaidmti John PlTBlt, Sccratary; Anton Paaiaaa, Trtaaurtr.. •uascairrioN hatss: United Statea and Canada. 11.50« year, 7Sc lor hall year. Foreifn couatnai U a year. $1 lor half yaar. ADVBBTUINO MTU oa agreement. NASLOV 'ADDRESS)! 4^ROLETAR€C" 087 »o. Centre Ave., Chicago, III. ZATIRANJE SVOBODE NA HR-VATBKEM Predavanje E. Kristana ns Suša-kn zabranjeno. — Sod rug E. Kri atan aretiran. Suša k pri Reki 9. nov. 1908. Na željo hrvatskih »odrugov je priredil sodr. K. Kristan na Suša-ku v petek due 6 t. in. predsvanje o socializmu in'narodnem vprašanju. To predavanje je bilo kršeno obokano in je ljudstvo burno a-plavdiralo govornika za krasno predavanje. V soboto 7. t. m. je pa predaval sodr. K. Kristan o socializmu in individualizmu. Velika dvorana je bila tudi takrat napolnjena do zadnjega kotička, ki je priredilo predavatelju ob njegovem nastopu na oder, burne o-vaeije. Predavanju je preds. sodr. Šoba I j. V svojem krasnem govoru o razvoju človeka in človeške dru žbe se je spominjal sodr. Kristan tudi položaja državnih uradnikov, j ki morajo delati tako kakor jim ukazujejo razni vladni eksponen-»i. (Vladnega eksponenta imenujejo na Hrvatskem bana Raucha). Takoj ko je izrekel beeedo "eksponenti" stopi preden j komisar Mazuranič mu prepove govoriti .iaJjo in zapove navzočim, da se razidejo. Toda navzoči začno tedaj vpiti "abzug Ranch", "abzug Czcrnkovich" proč z špijoni itd. > Sodr. Kristan praša Mazurani-' ča, de mu pokaže pisano na papirju če ima pravico razpustiti pre-t lav a nje in mu komisar tudi poka- J že ))ooblastifb. na kar se je sodrug Kristan tudi vdal. Toda klici 'pfroč z Rauchom" ne jenjejo. Kristan spregovori še nekoliko be-; s«rd ter prosi navzoče naj mirujejo. V tem pa priteko v dvorano orožniki z nasajenimi bajoneti ter začno prav po rusko prazniti dvorano. Dvorana je bila skoraj izpraznjena. notri so bili še nekate-li sodrugi z E. Kristanom. Nato se pa zelete orožniki z uprav brutalno maniro v sodr. Kristana. Kden mu položi bajonet na prsi in mu veli naj odide ven. Šli smo \en. Na javne m trgu pred dvorano je bila kar cela truma do zob oboroženih orožnikov in policijo-tov. Bilo je kakor obsedno sta-1 nje. Pri vsakem oknn sta bila dva orožnika, pripravljeno za streljati, sko bi se bilo delavstvo le ko- j liekaj branilo ukazom komisarja. Na trgu »e je delavstvo zbiralo v gruče, toda orožniki jih ražzenejo' t uprav brutalno silo. Tudi k nam in K. Kristanu so prišli, ko smo stopili iz dvorane, ter nam ukazali, da se raziderao. Podali smo ne na Reko v kavarno. Toda na rao- j stu nas vstavi zopet gruča orožnikov veleč nam da se razidemo. I Sodr. Kristan je protestiral, da ni I raajo nobene pravice nas suvati in ! razganjati ter praša orožnike za-, kaj da ne bi sineli skupaj do ka- • varne. V odgovor ga en policist, surovo suni ter zavpije nad njim : da naj koraka naprej. Sodr. Kri-, atan protestira češ. da ho korakal če g« puste pri miru. Toda takoj na to ga žandar povabi naj gre ž njim. Dva policista ga primeta 1 vsak za eno roke in tirata seboj. Sodrugi ki so bili navzoči in drugi ljudje prično vpiti "dol z bajoneti". "abrug Rauch", fnj razbojniki I Neki *odrug je bil takoj aretiran, ker je rekel da hoče vse to poročati v nemške čnsniko. Are tirali *o take še drugih devet so-drugov. Kristana in deseterico, so odvedli takoj v zapor. Kristana so J mislili izpustiti že drugi dan ter ga izgnati v Ljubljano. Drugi dan se je zbralo na kolodvoru kakih 300 sodni go v, da bi. pozdravili Kristana. Tods Kristana niso izpustili. Takoj ko je bil Kristan a-retiran so sodrugi telefonirali v Zagreb po sodr. Demetroviča, da pride poročat ua nedeljski shod na katerem je iinel govoriti sodr. Kristan o položaja delavstva in splošni volilni pravici. Sodrug De-inetrovič je tudi prišel in je govoril ns shodu v dvorsni hotela Kon tinental, ki je bila natlačena do zadnjega kotička. V svojem govo-iu se je sodr. Demetrovič spomnil tudi dogodkov prejšnjega dne in zopet je ljuilatvo začelo vpiti doli z Rauchom itd. 44Na Hrvatskem je pod Rauchovoin vlado še slabše nego na Ruskem — pravi govornik. Toda ljudstvo kriči "živela socialna demokracija itd. De-metrovič hoče govoriti dalje, toda v tem ircnotku se odpro duri, vsto pi v dvorano komisar ter veli, da se zborovalci razidejo. Ljudstvo hoče da bi govoril Demetrovič dalje. Občinstvo se pomiri, toda v dvorano stopijo tudi orožniki in pričelo se je znova to kar bino videli dan prej na predavanju. Delavstvo vpije 4'lopovi", izdajalci, svobodo nam jemljejo itd. Orožniki so po tolovajsko zgrabili sodr. Demetroviča in ga skoraj nesli v policijsko palačo, ki je pa bolj podobna ciganski baraki. Potem so pa odvedli tudi Demetroviča v občinski zapor. Proletariat mu je pa priredil burne ovacije, ko so ga orožniki peljali po ulicah. Po mestu so se vršile pavelike delavske demonstracije. Tako smo imeli v zaporu dva najboljša jugoslovanska socialistična govornika. — Medstrokovni odbor je brzojavno naznanil banu Rauchu kako da stoji vsa stvar. Ob 10. uri zvečer je bil v dvorani reČkih organizacij pogovor ter se je sklenilo poslati deputaeijo k baronu Zmajiču, ter ga prašat kaj misli narediti z jetnikoma. Tudi se je sklenilo prirediti stavko na Sušaku. Reške, organizacije so se pa izrekle solidarne. Drugi dan v pondeljek je šel sušaški proletarijat pred stanovanje Zmajiča protestirat zoper dogodke zadnjih dni. Ob 8. uri je šla deputacija k baronu Zmajiču, ki je povedal deputaciji, da bo jetnika zaslišal in ju potem spusti na svobodo. Rekel je tudi da sodr. Kristan noče sprejeti nobene jedi kljub, temu ,da se mu ponuja vsa-o uro. Tudi je povedal, da je u-kazal. da se dado Kristanu in De-Metroviču čiste brisalke in čisto vodo, da se smeta umiti. (Znak da nimajo v Hrvatskih zaporih nikdar čistih brisalk in čiste vode. Krasen režim. Op. ur.) Sodrugi so povedali, da če se ne spusti na prosto govornika, bo drugi dan splošna stavka ns Reki. Odgovoril je, da On tega ne hi želel, da bi nastala stavka pod njegovo vlado. (Verjamemo.) Naprosil je deputaeijo za mir in dostavil, da za tako majčkeno stvar ni bilo treba brzojaviti banu. Zmajič in njegova pandurska družba so baje dobila od Raucha nekoliko popra. Deputacija in zbrano delavstvo so šli v zadružne prostore, kjer je sodr. Benak poročal o vspeh udeputacije ter naprosil delavstvo naj bo mirno. Do menili so se da se zberejo popoldne na trgu Jelačič z zastavo. Sušak 9 nov. — Pravi se da je Kristan Vsled tega ker noče vživeti nobene hrane jako slab. Tudi sodr. Demetrovič noče imeti hrsne. Preti splošna stavka. Sušak 10. nov. — Kristan in De metrovič sta bila od tuk. redars-tvenega ravnateljstva obsojena pr vi na 20 drugi pa na 10 kron globe. Policija ju je oddala nato o-krajnemu sodišču. Be k a 10. nov. — Zaradi aretacije Kristana m Demetroviča, zaradi zadnjih dogodkov iti vsled borbe za splošno volilno pravico ns Ogrskem je stopilo delavstvo na Reki in Sušaku v stavko. Popoldne je bila stavka splošna. Stavka 15.000 delavcev. Ne ve se ka-kd se. bo stvar končala. Sušak 10. nov. —- Sodruga Kristan in Demetrovič sta bila pred tuk. okrajnim sodiščem oproščena in izpustilo so ju je iz zapora. Dokazalo se jo. da je bila obtožba proti njima zlagana. Sodrugi si morejo sami1 misliti kako nas veseli, da so je sodr. Kri stan vrnil v Ljubljano. Dobro je, da je stvar kmaln končala, kajti drugače bi ime lopraviti Rauch in njegovi sužnji z avstrijskim pro-letarijatom. "Delavski List." OROŽEN KAPITALISTIČNI UMOR 200 premogarjev mrtvih Čujte torej, kaj se je zgodilo "dobrega" v enem samem dnevu. Take 44novice" rodi samo prwrpe-riteta: Poštar v New Yorku obstreljen. Strašna morija premogarjev Eks-senator Carmack napaden, lanskega decembra, ko je bilo v e- Črnec v Shawnee obešen, nem mesecu vsled razstrelb plinov Pridelek pšenice v Kansasu na ubitih 750 delavcev, se je začela slabem, po preteku jednega leta spet po- Samomor v Emporiji. navijati. Obletnica strašnih kapi- Propadla banka v Arkansas talističnih umorov se praznuje a j City, v novim, še silnejšim umorom ... Ubil sebe in ženo v Wichita. Premogokop Marianne v Penu- Trgovec Milles obdolžen pre-xylvaniji, kteri je lastnina Pitts-1 vare. burg and Buffalo Coal kompani Ropi na dnevnem redu. Samomor časnikarja. Prerezal ni je grlo z britvijo v Carthage, Mo. Jeklarski magiiat se je ustrelil v hotelu v New Yorku. Bankit^ v Jersey aretiran radi sleparstva. Delnice so nizko padle. , Štrajk papirničarjev se je ponesrečil. Duhovnik v Oklahomi obdolžen nemorale. Držbe za plin so se združile. Bankir izpuščen iz zapora. Ponudil se je, da za $1000 izvr- je in je oddaljen 40 milj od Pitts-burga, se je zadnjo soboto (29. uov.) opoldne spremenil v človeško mesnico. Eksplodirali so plini, kakor po navadi, in rezultat: krog 200 premogarjev je ubitih, raztrganih na kose ali živih pokopanih pod premogom, kterega se je zrušilo ns tisoče ton in zasul^> ro-Rešilno moštvo se je takoj vi podalo na delo in do 9 ure zvečer so spravili na povrije 142 trvpel. Razstrelba je bila tako silna, da je vrglo več koeov t ramo v ja is Ina jame. ki je 640 čevljev globo- ka, skozi shaft v zrak 2000 čev- Ai umor. ljev visoko nad površjem. Velika Tmor Gunnessove. železna vspenjača, v kterej £tq Oženil se je s tatico, bila dva delavca, je zletela iz ti- Deček so je zastrupil v ječi. ra v shaftu 100 jardov visoko v Spremenite v smrtne kužni v do-zrak; oba delavca sta bila narav- Hiurtni >apor, no na mestu mrtva. Zemlja se je Nočni jezdeci grozijo požgati stresla dva milji na okrog. Pre- Pocahontas, Ark. mogokop je dokraja razdejan. Umorjeni Kitajec pokopan v i Ob ustju razdjane jame so se Chioagu. takoj po eksploziji ponavljali sta- Boj med senatorji bo hujši, ri, pretresljivi prizori. Na stotine pierce je dal $20.000 varščine, žen in otrok je s silnim krikom Toliko je poročal v enem samem in jokom obkolilo «haft v kterem dnevu en sam časopis. Ni li to so umirali njih dragi. Neka lena znHk prosperitette? In ta prospe-je na mestu zblaznela in neka dru- riteta so ima ponavljati cela štiri ga je hotela skočiti v goreči shaft, leta! ' ♦ ns kar jo je v skrajnem trenutku Živela, živela, živela prospori-potegnilo vstran par moških. teta!!! Vzrok razstrelbe je še neznan po inršavih in jih požrle. Neto se inu je prikazala mati božja in razložila sanje takole: Sedem debelih krav, ki no požrle nvoje mrša-ve sestre, pomeni sedem dobrih let za vse tiste, kteri delajo kšeft s krucifiksi, prepričanjem in ftif-kartaini, kajti — dostavila je mati božja — bedakov je še dosti na svetu ... Ta čudež je resničen! • "Ainerikanski Slovenski Narod", "Glasnik" in "Glas Svobode" divje konkurirajo v — slovenščini. • Mr. Roosevelt piše članek proti socializmu. Ko tega dovrši, prične pisati dolgo razpravo, kako se lovijo sloni v Sibiriji. (Nekdo je namreč poročal, da pojde Roosevelt v Afriko na — tigre). Mr. Roosevelt je namreč obljubil svoji stari materi, da bo pisal o vsaki stvari v Človeškem mravljišču. • Prihodnji teden bo objavil 4Pro letarec" nekaj piseni. iz kterih bo razvidno, kako sodijo slovenski delavci po Ameriki o Sakserjevih "boljih časih". Qetroit, Mich., 28. nov. — V Solni jami v Oakwoodu so eksplodirali plini. Rezultat: šest delavcev je mrtvih. To je menda tudi kos prosperi-tete ... O premogokopu Marianna so trdi- j Kapitalizem zatira mladino in li, da je najmodernejši in najvar- demoralizira ženstvo. Ustvaril je nejši (!) premogov rov na svetu, otroško mezdno delo in v 'imenu j Opremljen je bil z električno raz-, profita tira dekleta in žene v pro-' sveti javo, ventilacijami in razni- stitucijo. mi varnostnimi (T) aparati. In, , najznačilnejše je: — nekaj mi-' nut pred razstrelbo se je mudil v rovu državni inšpektor v družbi superintendenta in oba sta izje-| vila, da premogop je popolqgma varen pred vsako katastrofo. * Zahvalni dan v Ameriki. "Tedy" je imel poslanico. To pot glede zahvalnega dne. Priporočal je v svoji poslanici podani- Japonska vlada se vroeli Tafto-ve izvolitve. Takisto je zadovoljna tudi Angleška. Naibolj pa skače veselja rimski "sveti oče"; ta je že privatno čestital Taftu na zmagi. Vrani k roka jo — znamenje, da bo spet dosti mrhovine ... — Upton Sinclair, znani socialistični pisatelj je na nekem socialističnem shodu povedal glede dobroaeluih zavodov sledečo priliko: — 44Neka dama," je dejal, ki je hodila na ribji lov je vzelo s seboj vedno lonček linimen-ta ("zdravila), in ko jo je nekoč uprašal nek kavalir, počemu jemlje omenjeni louček seboj je odgovorila s samaritanskim ponosom: "to vzamem zato seboj, da vsako ujeto žrtvo takoj namazom na mestu, kjer se je zasadil trnik in ji tako olajšam bolečine . . . " — Uredniki "Glas Naroda" so tako individualni, da niti ne veahko bi zapisal rhiltovi "šoki" in "nudli" gor -kot gobp ^ ^.jju". toda ta fra- derbiltovi "šoki" in 44pudli ka odela in tečno hrano; — kaj 1K je ~ie p^več obrabljena.) Vsa tisto, čo hodijo po ulici raztrgani ka nRRelbina ima že svojo jednoto ljudje, ozebli, bolni in s praznim m vsaka hiša svoje društvo. Po fetodeom Mogočo smo s<> za kaj nekterih krajih delajo jodnote sa- dni zo ga lahko hvaležni . . . Bodimo torej hvaležni. '' PROSPERITET A1 mo zato, da zamorejo gotovi rojaki 4'go«pude špilat". Vse novejše jerba mora biti torej v celoti t boriti se mora tudi vsak po lik. Vsak zaveden proleta aora biti učitelj v svojem kra-kten ne sme zamuditi nobeue Ike, da ne pokaže ljudem kri j#edanjega sistema in stranke, Ura se bon za skupno delavstvo, zaveden delavec mora imeti jiliatiene list.e Mi Slovenci majhen narod, a vendar prelum list, na kterega smemo bi->nosni. Ta list je Proletarec. t se nevstrašeno bori za naše koti brez ozira na desno ali levo, velik, ne bogat, a ima jedno it, v sled ktere zasluži, da ga tano vsi, ds je namreč bre-gsbzirno resničen iu dooleden svo-ic programu. Ravno vsled te la iti pa ima obilo nasprotnikov, »ri bi ksj radi videli, da prene-rajši danes kot jutri. To se se-la lahko zgodi, ker list vzdržu-Cjo delavci, kteri so sami reveži. A vendar je mogoče, da si list ne le obdržimo, ampak še povečamo. Kako pa? Storimo vsak svojo ^^Host. Vsak zaveden delavw naj dobi vsaj Se jednega naroČni-Wk Ne pozabite nobene prilike, kteri je mogoče dobiti kak it za podporo' lista. Vedno se ter čita po listu, da je dal ta ali li n»*kaj podpore listu, a to š*» velo ni dosti. Večinoma pridejo na |r«to le jedne iu tiste osebe živi li socijalistične strane. Velika USina pa sicer soglaša z vsem, jf prinaša list, a mislijo da so torili že dovolj, če so se naroči nanj. Nikakor ne. Proletarec je skupni list. Z njim pridobiva vii in ž njim zgubimo vsi. Če rixmere prisilile, "da bi prene- Chicago, Nov. 28. 1908. Cenjeni mi urednik! V Chicagu je vedno kaj- novega pravim. k , Gotovo boste rekli: "vedno kaj {novega? — potem je pa v Chicagu že mnogo brklarije, mnogo ta-cega, ki je že v starosti s svojim življenjem . . . M i No, temu baš ni tako. Priuiira z rojstvi tuksj ni na mestu; bo-lja primera je pač to, če pravimo, da se vse pomlsjuje, okrepčuje in oživljuje. Tisti živelj ki je tukaj že dolga leta bi se inače tisiuradil, pa bil tudi iz samega najboljšega "štofa". — Vedno kaj novega, jkar obudi v človeku stremljenje po nečem ... po vživanju, hotenju, razvedrilu. Kdo bi venomer javkal šablon-ski, kdo tožil in cagal, kdo bi dan na dan gledal samo temue strani življenja, ki nam za lep čas še ne izpreiueni barve? In naposled —r saj to vseeno neizgubimo izpred oči potem, ko smo se zs trenutek obrnili v druge sfere. Da. človek si mora tudi sam pomagati — in zakaj bi ai ne pomagal vzbuditi hotenje po nečem? — Tako je! Chikaški Slovenci so ustanovili novo zvezno društvo "Prosveta", ktere namen je v prvi vrsti združevati, podučevati in vzbujevati naš narod. "Prosveta goji petje, dramatiko, telovadbo, predavanja in prireja družinske večere. Da bi se "Prosveta" opomogla gmotno po eni, in razglasila nje ekzistenca po drugi strani, so čla ni sklenili prirediti veliko veselico s petjem, godbo in dramatičnimi predstavami. Po teh sklepih prihaja naša *4 Prosveta" dne 14. nov. t. 1. prvič v javnost, ktere kretnje me vodijo danes, da na-# pišem par besed iz veselice same ozir nastopov dramatičnega oddelka. Najvažnejši in najzanimivejši del "Prosvetine" veselice je bil brezdvomno dramatični del. občinstva, kar znači, da ono obo žuje vse lepe Čednosti, ki so v na rodu.—-------— Splošna zabava je bila dobra in dober začetek sploh. Veseli pari so se sukali veselo, in rano v jutro smo ae razšli v splošno zadovoljnost, da miiio po-iszsli znak življenja. Začetek "Prosvete" je torej atorjeu; sedaj preostaja občinstvu v Chicagi in okolici leda delo nadaljuje. —č. Ely, Minn. Cenjeno uredništvo Proletarca: Med drugimi Slovenskimi listi čitain tidi naš "edini in največji" Glas Naroda, kteri neprene-loma kroži o dobrih časih. Jaz ne vem. odkod jemlje on te dobre čase. Ali so to dobri časi, ko berači muogo naših rojakov za delavski zaslužek, a ga ne more dobiti? Pri iko imam gledati vsak dan bedno življenje neštetih delavcev. Ko ikor jiiu delo ni razoralo lic, na-orala jim ga je skrb za obstanek. Radi bi delali - h n« morejo najti dela. Še tisti, kar jih dela, delajo za manjše plača in pa le delno. Ali ao to dobri časi? Če so se vrnili dobri časi gospodom okrog GlasNNsroda, ni to še prav nikak uzrok, da bi smeli pisati o dobrih časih splošno, ker jih v resnici ni. Zato moram naravnost obsojati pisanje, iz kterega bi utegnil nepoznavaleev tukajšnih razmer soditi, da je vrag zna kako dober zaslužek v Ameriki. — Kar je rojakov v starem kraju — le ostanite tam, vsaj za sedaj. Da nes nas je, na tisoče manj, kot pred jednim letom, a še mi ne moremo ddbiti dela. Pozdrav. Elyčan. /i lezo, v kteri dela okrod 7000 1ju dij. Tudi ti počivajo že eelo leto. lis »no laku ju s Carnegutjcvo je* kiarno v Hellaire, O kjer počiva nad 0000 delavcev Jednako je tudi z drugimi maiijšimi tovarnami. Le nakj jih dela, a še tiste le * pc kovico časom. Seveda sem tudi jsz prepričan, la se bode delo odprlo, toda kdaj-tega nihče ne ve. Zato pa ni prav, če se laže v svet o dobrih čaaih, kterih še ni. — Kapitalisti vedo dobro, da morajo delavca najprej popolnoma iztradati. Kadar ne bo-V imel niti mrvice več za življenje. bode prisiljen delsti za vsako plačo. — Seveda si je v tem delavec tudi sam kriv. Ko bi čital časopisje, ktero se bori za njegovo' dobro, bi bilo kmalu pomaga-no Delavci preč s časopisi, kteri oče !e pasjo ponižnost. Naročite in čitajte le take. kteri So v resnici za Vas, kot je 1'roletarec, kteri se bori navstrašeno za naše pravice. Pustite pa tiste liste, kterih lastniki so vedno le tam s svojo pisavo, kjer se jim več ponudi. Pozdravljam somišljenike širom Amerike, Proletareu pa želim najboljšega napredka. J. B. S Sodrugi — na delo. Dajte vsak svoji možnosti, ds ne hoda po-vivvšene borbe za soeijalizem popolnoma nepotrebne — za l»*k lista. Na delo torej. Fir. Podboj. Odbor je aranžiral dve igri. Prva igra je bila: "Sam neve kaj hoče", dnjga pa "Bucek v atra-hu," med tem ko je zvezin pev. zbor "Orel" sodeloval s petjem. Program veselice same je bil a ranžiran dobro; dobra je bila pred vsem tudi godba. Točno ob deseti uri se je pričela tyMfci1 !>Vi#tava : "Sam ne ve kaj hoče", pod vodstvom režišer ja J. Zavertnika. Igra je dramatična gluma in so jo igralci, kakor igralke dobro iz vedle. Posebne vsposobnosti v igri je kszala gč\ Bara Stariha, ki je i-grala s taktom in kretnjami kake igralke večjega gledališča. "Bucek v strahu", znana Nurnfkova burka v enem dejanju, je bila istotako za prvi nastop i j -ana dobro. Posebno dobro sta igrala v ulo-gi Bučka in Buce g. Fr. UdoviČ in ga Kate Stonič. Tudi pisatelja Pinčiča ulogo je izvršil dobro g. A. Hren. Dobro je vršil ulogo uradnika Marinška g. Fr. Stonič. Ulogo barabe bi imel vsekakor prevzeti kak ljubljanean, ki je narečju kos, dasi je tudi g. Fr. Hren, ki je doma 16 ttr pod Ljubljeno dobro zadel dialekt Malih nedostatkov se seveds zs prvi krat ne more odstraniti Omenim naj, da je pri veselici sodeloval s petjem tudi hrv. pev. zbor "Sloboda", kteri je s svojim moč nim zborom zapelo "Vzbudjenje duhova". Občinstvo je z burnim aplsuzom pozdravilo petje, tako, da je moral zbor opetovan« naato-piti. Isti zbor je zapel tudi veličastno našo pesem "Radničko himno". Sploh so naši delavski zavedni bratje Hrvatje pripomogli mno go, da je veselica vspela gmotno in moralno. Zvezin zbor "Orel" je zapel "Na planine". "Pozdrav" in "Strune milo se glasite." Tudi pev. zbor "Orel" se je re-stauriral, od kar je pri 'Prosveti' in njegove moči so zopet skupsj; in tako se slov. občinstvo zopet ve s < • I i njega nastopov < >b«" mst vo pa je zato tudi hvaležno — in to ska zuje pri vseh prilikah, kadar zboi* nastopi z burnimi aplauzi. Pev. zbor "Slovan" iz So Chi-cage je tudi posetil veselico v pol nem številu in zapel "Pogled v nedolžno oko" in še eno drugo pesem. kteri naslova nevem. Tudi ta zbor je vžil »impatije navzočeirn Haekett, Pa. Cenjeno uredništvo Proletarca:— Pošiljam Vam priloženo $130 za naročnino, ker sem sprevidel, da je Proletarec boljši list kot vsi ostali skupaj. Za Časa volitve so vsi listi prodali svoje prepričanje republikancem ali demokratom,— in to še celo neki Chicaški list. kte ri w kaj radi usiljuje delavcem —r zs zagovornika in zastopnika njihovih pravic — edini Proletarec je ostal zvest svojim načelom. Kako bi bili njemu prišli prav tisti stotaki, ki so se razlezli po žepih tistih, kteri imajo istočasno po več prepričanj. Kterega zlici-tira za višjo ceno — s tistim pa drži. Pred vsem zamerim Glas Narodu, ker piše dan za dnevpm o bolj ših časih. Mi, delavci, ki gremo za delom od kraja do kraja — večkrat brez uspeha — ne vemo o boljših časih — pač pa o takih — kot so bili* pred meseci. V New Yorku pž sede lepo na gorkem in farbajo ljudi o dobroh časih — farbajo namreč tisti — kteri sploh ne vedo, kaj se slabi časi. Ko se pri nas kaj delo odpre, Vam bodem pridobil nekaj novih naročnikov. Zdaj nimajo ljudje pa še za življenje. Soeijalni pozdrav Anton Mrak. Listu v podporo. .« B. Wheeling, W. Va. 50 ct., Fr. Podboj, Valparaiso, Ind., $ 1.; Andrej lleršič, Beaverdale, Pa., 25 et.j Soc. klub št. 10 Aurora. III.. jfcJ.MO: Soc. klub proletarka št. 9. Chicago, 111.. $4. i — Jos. Zalo-kar. Cleveland, O., >1. — Skupno: i9.55. Cast zavednim sodrugotn in klubom, kteri izvršujejo v toliki meri svoje dolžnosti in [»omagajo graditi trdnjavo, svobode, jedna-kosti in — človeška življenja. — Sodrugi — priskočite po svojih močeh »ia pomoč Proletareu, kteri je edini branik naših pravic. RESNIČNA PR08PERITETA. — Na tisoče steklenic se je že odmašilo po — volitvah. — Mr. Taft se je zredil za dvajset funtov po — volitvah. — Na stotine delavcev je poala-nih v (prisilne) delavnice po — volitvah. — Železnice nastavljajo (meksi-ksnske in kitsjske) delavce. Kma lu zvišajo — vozne cene po — volitvah. — Iz vseh fabrik (antov dnevnih novic a la editor "Glaaa Naroda") se je na debelo zakadilo po <— volitvah. "Delo ali revolucija!" Minolo soboto se je vršila v Lon douu velikanska demonstracija brezposelnih delavcev. Tisoče brez poslecev je korakalo mimo palač bogatinov in državnikov in na če lu parade so nosili veliki trans parent z napisom: "Delo ali revo lucija! Vlada naj odloči." Wheeling, W. Va. Dragi Proletarec: — Tudi jaz Čitain različne novice po velikih slovenskih listih o dobrih časih. To me je naposled raz-jzilo, da ae tudo jaz oglasim. GlasNsroda — kje pa vidiš vendar tiste dobre čase? Na prvi stra ni je v vsaki številki pissva o dobrih časih — med,dopisi ps, kjer t iporočsjo delsvei — ps je čitati (tosledno — da se le malo dela ali pa nič. Kdo laže? Ali delavec — kteri sam išče dela in sporoča to. kar sam skusi in doživi, ali pa lastniki Glas Naroda, kteri sede vedno na jednem mestu? Odgovor je menda lahak. Kak namen ima pošiljanje takih lažij tned svet. pa tudi lahko vemo. — Sicer je pa list sam ne sebi vedno nedosleden. Nedavno je v dolgih člankih strahoviti udrihal po Kranjski hranilnici. Nedavno je v dolgih član-Hh strahoviti udrihal po Kranjski hranilnici. Nedavno po tem je priobčil pa njen oglas. Ko ga je radi tega prijelo par čitateljev, je pa hinavsko zdihnil: ja prijatelj t— to je pa nekaj povsem druzega. Kadar je v nevarnosti cent — te naj zgine vse prepričanje. In tako se dela vedno za denar vedno in i»ovaod. To omenjjm le mimogrede. Glavno je. da povem kako se dela v naši naselbini. Pri nas v Wheeling Creekn je primeroma f.000 ljudij brez dela. V Benvroo-du. W. Vs. je tovarna rs jeklo in — "Glas Svobode", stari greš nik zopet nekaj mešs V zadnji šte vilki piše o graftu v S. N. P. J. ne pove pa od ktere strani pride ta graft. Misli si pač: samo ds mjein kot svinja po gnoju, to potem zadostuje, da bo smrdelo; stem hoče ob jednem zanetiti sovrsštvo do od l>ors v Jed. Da se temu mešs n ju naredi konec, povemo mi, da je g. Fr. Klobučar prekratek v denarju (po njegovi blagajniški knjigi) za ne kaj sto tolarjev.' To se rszutne od tedaj, ko je bi blagaj. S. N. P. J. Zakaj ne piše "Gl. Sv." jas-no? — ODPRTO PISMO SLOVENCEM TD/^V Mogoče kdo miali; dm v Chwagi ai dobiti » V, K . tacega meta kot v atari dumo vi ai. Amp*k to 1 - 1 je z.mota! Pri meni ae dobi: domače klobaae, domač« sabo meao. Sle« kokoSl, čista kokoti ia meao vas mU. Cene najniije, blago najbolje. MIHAEL LAOKOVIČ, 378 W. IStb St., Chicago. Slovencem in Hrvatom! naananjamo, da UdeJujenvo raanonota« ^^ p po najaovejiem kroju. Unljsko dalo; trpetno in lično UUICHCf v lalogi imamo tudi raane druga potrebičine, k epa. salsfi da ji ▼ delokrog oprar« — oblak. Pridite in oglejte si naio ialoftbo. Z nem apo Sto raojecn - ( Fj.J.DvoRAktCo? &ALM0N UOIHIIRS 'TAILORS./^ Eix , KMttlTlIMmiViH , v J PflQTH NA d°bro in vedno preskrbljena UUu I ILHAi z najboljšimi pijačami, linijskimi smodkami in prostim prigrizkom. Hvnnnp za ^ru^vcncnc scic' svatbe, UVUI d IIC, zabavne večere, veselice itd. Potujoči rojaki vedno dobro došli. Priporočam se vsem v mnogobrojen [obisk Frank Mladič 587 SO. CENTRE AVE., CHICAGO. ILL. ................. Spomin na ženitvanjski dan. Sezona teninoe in neeeet prihaja. C« ie tonite, j« raino u eao, da ai omislite dobro aliko kot apomin na raJ tenitvanjaki dan. Dobro eiiko, da boljie ne morete dobiti, ram iadela izkušen fotograf, 391-393 BLUE ISLAND AVE., CHICAGO. Ima večletno akuJnjo in i »deluje najfinejše fotografije po smernih eenak. TELEFON CANAL 287. USTANOVLJENO 1883. ma»a«MMMMIMMMIIMMMIMMMM»MM#MM>ta Slovenci Pozor! i Ako potrebujete obleke, klobuke, srajce, kravate, ovratnike ali druge potrebne reči za moške — za delavnik i praznik, tedaj se oglasite pri meni, kjer lahko govorite v svojem materinem jeziku. Čistim tudi stare obleke in izdelujem nove po najnovejši modi in nizki ceni.' : JURAJ MAMEK bllzo 18.ul., C talci go J Cenjeni rojaki:— Ako potrebujete zdravniške pomoči v kakoršni koli bolezni, obi-nite se na zdravnika ml Collins N. Y. Medical Instituta v New Yorku. Jaz aem se sam prepričal, da je on res nčen in i«kušen zdravnik; samo enkrat sem prejel od njega zdravils. pa 8*-m popolnoma ozdravil od žalodčne bolezni, ..a kar se mu pravsrčno zahvaljujem, tvr ga vsakemu priporočam. John Mazgan, Box 82, Silverbell, Ariz. Dolžnost vsakega socialista je, podpirati svoje časopisje. Agi tirajte sa "Proletarca". Pridobite mu nove naročnike. ZEMANOVO "GRENKO VINO", i; je najboljše zdravilo svoje vrste, izvrstno sredstvo proti boleznim želodca, črev in ledvic, čisti kri in jetra. NEPRESEGLJIV LEK ZA MALOKKVNE ŽENE IN DEVOJKE. Izdelano iz najboljšega vina in zdravilnih zelišč. ZEMANOVA "TATRA", želodečni grenČec.Tstra je izdelana iz zdravilnih zelišč tatran-skega gorovja, zdravi živčne slabosti, podpira lahko prebavo želodčevo in se je dobro obnesla proti bolestim revmatizma. Dobiti v vseh slovanskih aalunih kakor tudi p\\ izdelovalcu teh najboljših zdravil. Prodaja na debelo in drobno najboljša Californijska vina. B. ZEMAN, 77Vh&sYT I ALOIS VANA '— ixdeloratelj — sodovice. mineralne vode In raznih neopojnth pijač. 82-84 Flak St. Tel. Canal 1405 DR. F. J PATERA Ordinuje: na aererosah. voglu ASHLAND IN MILWAUKEE AVE. od 18. do S. ure fopol.: od 7. do 8. ure aeečer e pondefjklh, torkih, trtklh in petkih. Telefon Canal ISO. , ii L (Copyright, 1«*>3, !«**>, by l^ptim Sinclair.) ^Nadaljevanje ) Ce »o Amerikam-! največji narod, ki ga je kdaj obsijalo tolnee, gre to edino na rov si, da raauiuejo svoje delavce priganjati do obse-denoati.•) Toda je ie nekaj drugih atvari, s katerimi tudi "prvači-jo", — n. pr. konsum opojnih pijač, ki zua&a na leto eden in četrt bilijona dolarjev ) 1250 milijonov) hi ki ae vsakih deaet let podvoji! Bil je tu stroj, ki je izdeloval železne ploSče, in drug stroj, ki jim je dajal z mogočnim udarcem obliko sedeža amoriSkega farmarja. Potem so jih nakladali na vozičke in Jurgiu je imel nalog, da jih prevaža v dvorano, kjer so stali vsi stroji zbrani. Zanj je bila to igrača, in dobival je za to svoje delo en dolar petinsedemdeset centov na dar. V soboto večer je plačal petinsedemdeset centov Auieli. ki jih je imel plačevati za stanovanje na j>od*treiji; tudi je rešil svoje suknjo, katero je Klzbieta v čaau njegovega zapora zastavila. Zadnja okolnost je bila pravi blagoslov. V Chicagi ne moreš hoditi v zimi brez suknje okrog, ne da bi nastale zA-te občutne posledice na zdravju, in Jurgi« je moral vsakdan iti ali pa se peljati pet ali šest milj daleč, da je priiel k svojemu delu. Slučajno je vodila pot do polovice v eno amer in ostali del v drugo smer; zakon predpi-auje, da se na prehodnih izdajajo preaednice (tranafer), toda železniška družba se je znala tej določbi spretno izogniti, izgovarjaje se na razne laatnike. Moral je torej, če ae je hotel voziti, plačati deset centov za tja in d«wet centov za nazaj, steni pa prepustiti deset odstotkov od svojih dohodkov tej velesili, ki si je pred davnim časom prialeparila pravico takega izkoriščanja od podkupljenih mestnih očetov, — vkljub splofcnemu in glasnemu ljudakemu protestu, ki je mejil skoro na javen upor. Čeprav je bil zvečer še tako utrujen in naj je bilo zjutraj ie tako temno in mrzlo, — je Jurgis vendar raje iel peš. kakor pa da bi ae vozil: ob čaau, ko so šli delavci na delo ali pa z dela, zdelo se je cestno železniškim monopolistom potrebno, pustiti v prometu tako pičlo število vozov, da so bili isti vedno prenapolnjeni in da ao ljudje plezali celo na streho. Duri se seveda niso mogle zapreti, torej je bilo v vozovih skoro ravnotako mrzlo kakor zunaj; Jurgis in z njim vred veliko drugih je torej smatral za pametnejše. da porabi voznino raje za pijačo in južino in se tako okrepča za pel-hojo. A vse to jc bila le malenkost za moža, ki je utekel iz Durhamo-vih gnojinarn. Jurgiau je polagoma spet rastel pogum .in delal je načrte za bodočnoat. Ob hišo je priiel, res, toda z njo vred mu je odpadlo raz pleč tudi ogromno breme najemnine in obresti j, — in kadar Marija enkrat ozdravi, hočejo pričeti znova in varčevati. V dvorani, kjer je delal on, bil je mož — Litvinec kakor on sam, — o katerem ao si drugi le z občudovanjem šepetali radi nezaslišanih junaštev, ki jih izvršuje. Ve« dan sedi pri stroju in napravlja kline; in večer hodi v šolo, da se priuči angleščini in navadi brati. Ker je imel družino z oamerimi otroci in njegov zaslužek raditega ni zadostoval. opravljal je vrhtega v sobote n nedelje ie službo čuvaja; kot tak je moral vsakih pet minut pritisniti na dva gumba, od kojih se je vsak nahajal na naaprotni strani poslopja; ker je pot bila dolga samo dve minuti, preostajalo mu je še vedno tri minute za učenje. Jurgis je bil na tega moža nekoliko ljubosumen, kajti ba* to je bilo, za čemur je on sam pred dvemi ali tremi leti hrepenel. Morda pa bi vendar le še mogei enkrat tako daleč priti, če bi se mu le prilika ponudila: lahko bi obrnil na-ae pozornost in postal spreten v svoji strok i, morda ie celo delovodja! To se je v tej tovarni pripetilo že večkrat. Če bi n. pr. dobila Marija mesto v oddelku za povčsla! Potem bi se lahko vsi v ta kraj preselili irt priliko res izrabili. Take nade pred očmi, ae res izplača živeti! Imeti službo, kjer se ravna z delavcem po človeško, — o! pokazati jim hoče, kako zelo da ve to ceniti! Zadovoljno se je pred ae smehljal, ko je premišljeval, s kako gorečnostjo se hoče svoje se-dajne službe okleniti. In potem nekega popoludne, deveti dan svojega službovanja, je videl, ko je »el po suknjo, stati gručo mož pred plakatom, pritrjenim na vrata, in ko je šel tjakaj in vprašal, kaj da je, se mu je reklo. da je oni odd'elek tovarne, kjer dela on, od prihodnjega pondelj-ka naprej za negotov čaa zatvorjen. «< XXI. i Tako se torej dela! Niti pol ure prej ne povedo! Oddelek so eno-htavno zaprli. Zgodilo se je tako že večkrat, — so mu pripovedovali ir>ožj«\ — in tako bo pač vedno oatalo. Izgotovljenih je poljedelskih strojev toliko, kolikor se jih potrebuje na svetu, in zdaj se mora počakati, da se nekateri izmed njih obrabijo! Kdo je temu kriv t — Nihče! — Urejeno je paič tako! In tisoče mož in žena je sredi zime bilo vrženih na cesto. Kdor si je kaj prihranil, dobro mu; — drugi so počaai lakote umirali. • V mestu se je potrkalo že na desettisoče takih, ki so bili brez strehe in za delom beračili, in zdaj se je to število še pomnožjlo za več tisoč! Jurgis »e je napotil s svojim zaslužkom domov; bil je popolnoma strt in srce mu je hotelo počiti. Zopft je postal za eno »poznanje bogatejši, odkrila se mu spet nova jama. katero je imel pod seboj! Kaj pomaga, če so delodajalci prijazni in uljudni, — če mu pa ne dajo zaslužka, ker so pustili zgotoviti več strojev, nego jih svet more kupiti! Kak. satanski zaameh tiči v okolščini, da se človek ubija in muči, da preskrbi domovino s stroji, potem pa ga pahnejo ven, kot plačilo za to, da je svojo nalogo predobro izvršil! Trebalo je dva dni, da je prebolel to strahovito razočaranje. I*il ni, ker je »pravila njegov denar Elzbieta in ker ga je poznala predobro, da bi se dala ostrašiti po njegovih grožnjah in zahtevah. Ostal pa je zgoraj na podstrešju in ni stavil svoji slabi volji nobenih mej. Kaj mu pač korwti. če se trudi dobiti službo, ko ga pa poženejo žc prej, predno ae je še svojemu delu do dobra privadil?! — Toda denar je kopnel, in mali Antanaa je jokal, ker je bilo na podstrešju tako neusmiljeno mrzlo in ker je bil lačen. - Tudi babica Ilaupt mu ni dala miru ter svoj denar odločno zahtevala. Tako ae je odpravil zopet na pot. Deset dni je blodil lačen in obupan po cestah in ulicah orjaškega mesta okrog in iskal dela. Poskušal je svojo srečo v trgovinah in pisarnah, v restavrantih in hotelih, na pristaniščih ob jezeru in na kolodvorih, v trgovskih skladiščih in tovarnah, kj^r proizvajajo izdelke, ki pridejo na svetovni trg. Tu pa tam se mu je mimogredč ponudila kaka prilika, — toda vedno se je dobilo na stotine prosilcev, ki so se potegovali za dotično službo, in nikdar ni prišel na vnsto. Ponoči se je skrival po akednjih kleteh ali vežah. — dokler ni proti koncu zime nepričakovano zopet pritisnil oster mraz z ledenimi viharji in 5 stopinj mrazu pri solnčnem zahodu, in je mraz še skozi vso noč naraščal bolj in bolj. Tedaj ae je Jurgis boril Vakor lev, da si pribori vhod v policijsko postajo na Harrison cesti, in apal je na hodniku z dvema drugima možema na stopnicah, in tesno so se drug k drugemu stiskali, da hi se nekoliko ogreli. •) Pisatelj tukaj ironizira obče znano domiiljavoat Amerikan-cev, da so prvi narod na svetu. — Prelagatelj. (Nadaljevanje.) "PRVA BOMBA". Ruski spinal Belokonaki. Po angleškem prevodu poslovenil Ivan Molek. I. j Ivau Sorokin. dvajsetletni mladenič, ae je vračal v svojo prodajalno. Poznalo se je na njem, da se mu ne mudi posebno na delo; roki je prekrižal na hrbtu in šel počaai po uličnem hodniku; žvižgaje polglasno je zdajpazdaj obstal pred izložbo v oknu in ophzoval to in ono at v ar. Prižgal je cigareto in ravno ko je spet pospešil korak — obkolijo ga naenkrat trije policaji, zgrabijo ga in med groznim suvaujem in tepeajem po glavi ga vržejo v pripravljeni voz, kteri je po blis-kovo oddrdral. Ne vedoč zakaj da se tako ravna z njim je skušal Ivan protestirati, toda policaji so mu odgovorili z novimi udarci V nadi, da inu bo vse jasno na postaji, kamor ga peljejo, je Ivan Horokin končno umiril.Ko je pa prišel na postajo in vprašal načelnika policije, zakaj da so ga aretirali, udaril ga je ta s pestjo po obrazu, da se mu je vlila kri in pokazal niu je s prstom v temno celico. Ubogemu Horokinu, ki je bil ves prestrašen, tepen, krvav in brez moči, je bilo zblazneti. Vsa ta groza je prišla v trenutku in on ni vedel zakaj. Ko se je privadil temi v celici, opazil je v kotu nabož-110 podobo. Padel je pred podobo na kolena in pričel iskreno moliti. To je trajalo spet samo trenutek. Vrata se odpro in med zopetnim suvanjem in brutalnim tepenjem ga potegnejo biriči iz celice. Vko-vali so ga v železje, daai se topot ni nič branil, vrgli v zaprt voz ni ga odpeljali v osrednje mestne zapore, kjer so ga spet porinili v temno in mokro celico. Ivan Soro-kin se je onesvestil. II. Jurij Formalin, državni svetovalec, mož okrog iestdeaetih let, je popil svoj čaj in se okrog 11 ure napotil v vladno poslopje. Ko , je »topil iz sobe in se ozrl dol po stopnicah, zapazil je na istih neznanega mladega človeka, kteri je urno tekal pred ujiin in izginil skozi vrata. Prišedii do vrat zagledal je na prvi stopnici neko okroglo stvar, ki je bila zavita v papir. Formalin je obstal kot uko-van; ne Kaj groznega mu je šinilo v glavo; izbulil je oči na zavitek m nekaj hipov ni znal kje da je. Hkratu se zave in ves razburjen steče po stopnicah navzgor, skliče skupaj svojo družino in prepove, da nihče ne sme prestopiti praga glavnih vrat. Nato zdirja nazaj po stopnicah in kliče vratarja, toda zadnjega ni bilo nikjer. Formalin je bil ves iz sebe; skočil je na ulico. Tam ga je čakala njego va kočija s ktero se je imel peljati v vladno palačo. Naglo je skočil h k oči jazu: "Kdo je bil ravnokar v moji hiši? Ste li videli kogaf" "Da Vaša Ekaelenca.7 odvrne kočijaž, "mladenič oblečen Iv —" | "Kam je šel?" "Pravkar je zavil okrog vogla. CJlejte, tam gre Čez, ulico. "Policaj !*' zakriči svetovalec. Policaj je skokoma pridrvvel in salut-iral. Formalin mu pove nekaj na uho in pokaže s prstom na osebo, ktero je omenil kotfijaž. "Da, Va*a Ekselenca,** odgovo-I ri policaj in zabrlizga nn piščal. III t C "Vozi h guberuatorju f" zaukaže svetovalec ko je stopil v kočijo. V petnajstih minutah je Formalin, kteri je bil Se vedno silno ! razburjen, že stal v gubernatorje- vi »prejemnici. "Njegova Ekselcnca že sprejemat" vprašal j* naglo guberna-torj^vega tajnika. ''Ne ie." odvrne ta. "toda prične kmalu." "Naznanite me takoj. Imam nekaj silno važnega." Tajnik se prikloni in odide. Formalin je nemirno hodil gor pa dol. ko se tajnik vrne s poročilom, da ga guberntor pričakuje v svoji privatni aobi. Svetovalec urno vstopi. "Kaj pa jet" vpraša guberna-tor. "Na prag moje hiše to položili bombo," odgovori svetovalec, tresoč ae po vsem životn. "l)a, bombo." "1« kaj se je zfodtlef Kdo^e to storil t Kakof In kaj ste storili vi!" (Jubernator je spraševal v eni sapi. "Ko sem se namenil iz hiie, zagledal se in na stopnicah mladiča, kteri je zbežal ko je opazil mene; pred vratrni je ležala bomba." "Torej tudi pri uasT Ali je krivec prijet t." "Pokazal sem ga policaju, več pa ne vem." "Kmalu bomo znali. Vsedite se, Jurij." IV. Gubernator pozvoni in tajnik naglo vstopi. "Tako^ pokličite kancelarja!" Tajnik ae obrne, da zvrši povelje. "Stojte!" zaukaže spet prvi. 44Pokličite mi po telefonu tudi šefa policije." "Šef policije je že tukaj," odgovori tajnik. "Dobro, takoj naj vstopi. -Se nekaj! Naznanite ljudem, da danes ne vsprejemam." Tajnik odide, in v tistem hipu vstopi v sobo ief policije. 44 Ali že veste, kaj se je zgodilo" ga vpraša gubernator. 44Vem, Vasa Kkselenca. Narednik bo kmalu tu s poročilom, toda jaz sem ga prehitel in poročati hočem osebno." "Govorite!" 4 4 Na povelje Njegove Ekselen-cc (pokaže na Formalina) je policaj poklical ae dva svoja tovariša na kar so vsi trije sledili lopovu in ga vjeli, ko je mislil, da je že na varnem." "Fino," vmeša se guberntor, 44želim, da se te policaje primerno odlikuje." ^ "Drznil sem ae opozoriti narednika, da jih omeni v svojem poročilu na Vas, Vaša Kkselenca." "Da, da; že dobro. Naprej!" "Jetnik se je branil." "Aha! Upiral se jet" 44Da. Rabiti smo morali silo. ' 4'Naravno; naravno!" 44Seveda, takih lopovov se ne sme božati," omeni Formalin. Tu se gubernator brž nečesa spomni: 44 Kaj pa, ali je jetnik že znan t" 44Ne ie. Vaša Ekselcnca; naša prva skrb je bila, da jetniku onemogočimo beg. Vklenil sem ga v spone in obvestil žandarmerijo in državnega pravdnika; zadnji je ukazal, da ae zločinec zapre v ječo." 44Pametno, pametno!" Tu naznani tajnik kancelarja. "Poilite ga k meni!" zapove gubernator. Zadnji odide in takoj pride kancelar, noseč šop listin pod pazduho. 44Dobro jutro, Peter!" ga prijazno pozdravi gubernator in mu stisne roko. 44Dobro jutro. Vaša Eksclen-ca!" odzdravi isti in stisne roko tudi Formalinu. 4 4 No, ali že veste t" vpraša gubernator. 44 Da, policijski šef mi je vse povedal." "Najbolje je, da nemudoma pokličete šefa žandarmerije in državnega pravdnika." "I)obro." "Potem je nujno potrebno, da ae odmah brzojavi v Petrograd. Kolikokrat atno že povedali vladi, da je obsedno stanje tukaj neobhodno |x»trebrio, a se nič ne zmenijo za nas." 44Meni se zdi. da v Petrogradu čakajo, da poprej tukaj kterega iz med nas raznese bomba, predno se spomnijo, kaj je storiti." omeni Formalin. "Ha, ha, ha! Torej tudi Vi mia-lite. da z vlado ni vse v redu. No, strinjam se z Vami, čeprav sem gubernator. Vse kaže, da as bolo prej usmrtili z bombami, predno kiij ukrenjo v prestolnem meatu. Metanje bomb je v Rusiji že nekaj vsakdanjega, in nič se ni čuditi, če pokajo tudi že v našem mestu. Bombe so tukaj. Peter, brzojavite takole: Ponavljam svojo prešnjo zahtevo in ponovno prosim, da se v tem krajn okliče obsedno stanje. Vi, šef, ste tudi že večkrat izrazili željo po obsednem stanjn." ^'Naravno, Vaša Ekselenca," odgovori ief policije, "nasa poli-eija je preslaba tudi v najmirnej-*ih čaaih. Niti dobrega detektiva nimamo." . (Dalje prih.) Pozor Rojalj Gotovo pomoč v bolezni zadobite, ako se obi na Dr. R. Mielke-Ja, vrhovnega zdravnika starejšega in najzanesljivejšega zdravnii zavoda za Slovence v Ameriki: THE COLLINS N. Y. MEO. INS On ima nad 40 letno prakso v zdravi vseh bolezni ter EDINI ZAMORE Ji za popolno ozdravljenje vsake notranje ali nanje bolezni, pa naj bode ista akutna ali tarela (kronična), kakor:« bolezni na pljuČah, prsih, Želodcu, črevah, , bolezni mehurju, vse bolezni v trebušni votlini,— v nosu, glavi in grlu, nervoznost, živčne bolezni, 1 srca, katar, prehlad, težke dihanje, bronhialni, prsni in kapelj, bljuvanje krvi, nepravilno prebavo, neuralgio, rei giht, trganje in bolečine po udih, zlato žilo, grižo, vodenico, padavico ali božjast, nemočnost v spolnem ol pol urijo, poslediceonanije, iumenje vošesih in tok iz uŠesgl« izpadanje las, mazulje, srbeči no, li&aje, hraste in rane, lezni na notranjih Žcuskih ustrojih, glavobol, mredno ; čiščenje, belitok, padanje maternice, neplodovitost i. t. d. On edini na posebni moderni način in zanesljivo ozdravi jetlko in sifilis, kakof ti vsako tajno spolno bolezn moža in žene. Zdravljenje spolnih boleznij ostane tajno.— ZATORAJ ROJAKI! Ako ste bolni ali ter Vam je treba zdravniške pomoči, ne odlašaj zdravljenjem in ne obračajte se na zdravnike in niške zavode, katerih delovanja ne poznate, ker brez koristi troŠite težko prisluženi denar, temveč tanko opišite Vašo bolezen v svojem materinerp in pri tem naznanite koliko časa traja, kako je pila in vse podrobnosti ter pismo naslovite na s[ označeni naslov, potem smete mirne duše biti čani v najkrajšem Času popolnega ozdravljenja. Ako pa Vam bolezen ni znana, pišite po obširno ZDRAVJE, katero dobite ZA5T0NJ, ako pismu ložite nekoliko poštnih znamk za poštnino. Vsa pisma naslavlajte točno na sledeči na$k THE COLLINS N. Y. MEDICAL II 140 WEST 34th ST., NEW YORK M. A. Weisskopf, M D. Izkušen zdravnik. Uraduje od 8—-11 predpoldne in od 6—9 zvečer. 885 So. Aihland Ave. Tel. Canal 476 Chicago, 111. Hermankovi praški so najboljše zdravilo za glavobol in neuralgijo. Ustavijo bolečine v 15 minutah. Cena 25 centov. J. 0. HERMANEK, lekarnik, 585 So. Centre Ave., Chicago, 111. Fino Opremljena Gostilna e najboljimi pijačami kaker s Atlas in Pilr.cn pivom, vinom in raznovrstnimi likerji, dalje s »mod k a m i in prostim "liinchom". Zastopstvo na J bolj ih parobrodnih trt; prodaj s parobrodnih listkov ln poilljs-nje denarja/ v staro domovino. Poitreftba točna in solidna. Mohor mladič Novi prostor: 583 So. Centre Ave. vogel 18th St. Chicago, 111. Valentin Po COSTILMIC, 1237-lst St.. To« vas, gostila! kise priporoča rojakom aa Pootrsiba točna in Pozor Rojaki Sli Prevsel sem na noro i atilno"TRIGLAV" edbtaftfl Točim »vele pivo, druge raznovrstne pijače^ laeo Imam moderno kegllT j oči m vedno pripravljeno Poatrelba točna in sol poročam se sa obili obiak. John Mlai 617 So. Centre Ali H. Lukom; in Fr. Mo »78 West Itth St., Chicago MODERNO OPREMLJENA 8I/JVEN-8KA TRGOVTNA Z JE8TVINAMI (OROCERIJA.) Najboljši ril, kava, čaj, moka lid., sploh vsakovrstno domače in preko mor -sko blago v silno sveie po najmlijl esal na prodaj. Na xahtero rasvaiam blago tad oa dom. sa kar nič ne račnnim. Joseph Kratky, 575 W. 17th St.. Chicago. 111. Ixdslovalsc najfinejših cl«ar vsak« vrst«. Na d^rlo In drobna. KUPUJTE Albert Lurie 567-69-71-73 Blue ll CHICAi;-> ILL.I Velika trgovina šaniir blagoi Zmerne J ene SVOJO FIN 01'RA1 uni,*>ko BRIVNI' priporočam vsem bratom john hor1 610 Centre Ave., Slovenski in hrvatski' pol ago. John Kri slovenski briv: v Chicafn, 131 W 16th •r m