Naš čas, 18. 8. 2016, barve: CM K, stran 1 V petek (7/19 °C), soboto (8/19 °C) in nedeljo (8/20 °C) bo pretežno sončno. Četrtek, 22. septembra 2016 številka 38 | leto 63 www.nascas.com naročnina 03 898 17 50 cena 1,80 € -VO iu-i ■in 50 ïu"» ïi Andrej Volk, koordinator počitniškega dela: »Pri nekaterih mladih je bil odnos do dela na nizki ravni. Ni pa jih bilo malo, ki so lahko s svojim delom in odnosom do njega zgled marsikomu.« ga opravljali v prejšnjih letih: čiščenje, pometanje, obrezovanje, selitve, barvanje, betoniranje ... V Šoštanju ugotavljajo, da tudi veliki večini staršev zelo veliko pomeni možnost vključitve njihov otrok v počitniško delo. Zato se bodo trudili, da bi za prihodnje leto v proračunu zagotovili dovolj sredstev za vse. Da bi lahko delalo 150 otrok, bi to pomenilo približno 40.000 evrov. Občanom mestne občine Velenje in občine Šoštanj čestitamo za praznika. ■ Naš čas, 18. 8. 2016, barve: CM K, stran 6 6 PREGLED TEDNA 22. septembra 2016 OD SREDE do torka Mojca Štruc Sreda, Petek, 14. septembra 16. septembra Premier Cerar je sprejel odstop generalnega sekretarja vlade Darka Krašovca. Ministrica za obrambo Andreja Katič je opozorila, da se je obrambni sistem s tveganji nacionalne varnosti sposoben zgolj omejeno spopadati. Zavzela se je za konkretne ukrepe. Zunanji minister Karl Erjavec je izrazil pričakovanje, da bo Slovenija novembra znova odprla veleposlaništvo v Teheranu. Španska policija je na ladji zasegla okoli 14,5 tone hašiša, kar je največja zasežena količina mamil v Sredozemlju letos. Predsednik Evropske komisije Juncker je dejal, da potrebuje EU vojaški štab za skupno obrambno politiko. Ob tem je izrazil mnenje, da je »zaradi pomanjkanja stalnih struktur« denar za misije vržen v prazno. Premier Miro Cerar je medijem zaupal, da bo za novo generalno sekretarko vlade predlagal poslanko SMC Lilijano Ko-zlovič. Nad naše nebo so se zgrnili temni oblaki - dobesedno. A še huje kot pri nas je bilo pri naših južnih sosedih: zahod hrvaške Istre je zajel obilen dež z vetrom. Najhuje je bilo v Poreču. Juncker meni, da potrebuje EU vojaški štab za skupno obrambno politiko. Kandidatka demokratske stranke Hillary Clinton je počivala zaradi pljučnice, zaradi česar so se vnele debate o njenem zdravju in vprašanju, ali je to dovolj stabilno za vlogo predsednice. Četrtek, 15. septembra Sešel se je koalicijski vrh. Po koncu je premier izpostavil, da koalicijski partnerji podpirajo načrtovani proračun, ki daje prednost zdravstvu, infrastrukturi in znanosti. Ob prazniku dnevu vrnitve Primorske k matični domovini je premier spisal tudi poslanico državljanom in državljankam. V njej je zapisal, da je Primorska simbol domoljubja Slovenk in Slovencev in naše pomembno okno v svet. Močni nalivi so največ težav povzročili na zahodu Istre. V starosti 95 let je umrl nekdanji italijanski predsednik Carlo Azeglio Ciampi. Italija pa je bila pretresena nad samomorom Tiziane Cantone, 31-letnice, ki je leto dni trpela javne zbadljivke in nadlegovanje, potem ko je v javnost prišel njen posnetek spolnega odnosa. V ameriškem mestu Columbus je belopolti policist zaradi poskusa ropa ustrelil 13 let starega temnopoltega dečka, ki je imel pri sebi pištolo s plastičnimi naboji. Nemška kanclerka Angela Merkel je prispela na vrh EU-ja v Bratislavi in dejala, da mora Evropa z dejanji pokazati, da je lahko boljša na področju varnosti, boja proti terorizmu, razvoja in delovnih mest. Sobota, 17. septembra Skupnost katoliške mladine je v Stični pripravila 35. srečanje Stična mladih, ki se ga je udeležilo več kot šest tisoč udeležencev, med gosti pa je bil tudi predsednik republike Borut Pahor. Žabja perspektiva Sirska vojska je razglasila konec prekinitve spopadov. koliko podrobnosti o dogovoru o premirju v Siriji lahko razkrijejo. Združeni narodi so za amba-sadorko dobre volje za dostojanstvo preživelih trgovine z ljudmi imenovali 23-letno Nadio Murad Basee Taha, ki so jo skrajneži IS v Iraku posilili, mučili in prodali kot spolno sužnjo. Nedelja, 18. septembra Na bencinskem servisu v Ajdovščini je prišlo do streljanja, v katerem sta umrla dva človeka. Šlo je za umor in samomor. Skupina močno oboroženih napadalcev je napadla indijsko vojaško oporišče v pokrajini Ka-šmir in ubila 17 vojakov. Na Manhattnu v New Yorku je odjeknila eksplozija in ranila najmanj 29 ljudi. V Rusiji so potekale parlamentarne volitve, ki pa naj ne bi prinesle večjih sprememb. Stranka ruskega predsednika Vladimirja Premier je izpostavil, da koalicijski partnerji podpirajo predlog proračuna. Slovenija je na Evropsko sodišče za človekove pravice vložila meddržavno tožbo proti Hrvaški zaradi kršitve pravic Ljubljanski banki pri izterjavi dolgov od hrvaških podjetij. V Parizu sta se srečala francoski predsednik Francois Hollande in nemška kanclerka Angela Merkel, ki sta se zavzela za jasen načrt okrepitve Evropske unije. V ZDA se je znova zgodil strelski pohod; tokrat je v domu za ostarele v Wyomingu 77-letni oskrbovanec ustrelil tri starejše ljudi, pri čemer je enega ubil. Z mladimi je bil v Stični tudi predsednik Pahor. V Postojni je potekala prireditev ob prazniku priključitve Primorske k matični domovini. »Primorci so imeli velik pomen, da je Slovenija danes takšna, kot je,« je ob tem spomnil Matjaž Kmecl. V Belgiji so evtanazirali prvo mladoletno osebo, odkar je država leta 2014 sprejela zakonodajo, ki omogoča otrokom vseh starosti asistirano smrt. Mediji so se razpisali, zakaj je bila odpovedana seja Varnostnega sveta ZN, ki naj bi se zgodila večer pred tem - ker se ZDA in Rusija niso mogle dogovoriti, tako lahko povečalo obseg dela, kar bo zmanjšalo nezaposlenost in revščino. Pred azilnim domom na Viču so se zbrali begunci, ki so skušali s protestom opozoriti na predolge postopke pri ureditvi statusa. V Kongu so potekali protesti proti predsedniku Josephu Ka-bili; v prestolnici Kinšasi so zahtevali življenja najmanj 17 ljudi. Predsednik Slovenije Borut Pahor se je mudil na vrhu ZN o beguncih in migracijah v New Yorku. Poudaril je, da je pri spoprijemanju z begunsko krizo potrebno več sodelovanja. Sirska vojska je razglasila konec prekinitve spopadov, ob tem pa upornike obtožila, da so od preteklega ponedeljka premirje kršili več kot 300-krat. Torek, 20. septembra Infrastrukturni minister Peter Gašperšič je uspešno prestal interpelacijo, saj je za razrešitev glasovalo 13 poslancev, proti pa jih je bilo 48 od 83 prisotnih. V nemški zvezni deželi Berlin so volili nov deželni parlament, ki naj bi razkril razpoloženje nemških volivcev. Putina Enotna Rusija je pojasnila, da si želi tudi v obdobju globoke recesije utrditi oblast. Ameriške zračne sile so v Siriji izvedle zračne napade, v katerih naj bi bilo ubitih 62 sirskih vojakov, zaradi česar je bila ogrožena prekinitev ognja. Ponedeljek, 19. septembra Premier je medijem zaupal, da bo vlada gospodarstvu pomagala z mini davčno reformo, ki bo (Tudi) interpelacija zoper ministra Gašperšiča ni bila podprta. Generalni sekretar Združenih narodov Ban Ki Mun je ob koncu svojega mandata pokazal še precej jeze: svetovnim voditeljem je zabičal, naj služijo svojemu narodu in ne spodkopavajo demokracije. Papež Frančišek je ob začetku srečanja z verskimi dostojanstveniki v Assisiju obsodil vse, ki se vojskujejo v imenu Boga in poudaril, da Bog vojne ne obstaja. Ministri Evropske unije za evropske in zunanje zadeve so v Bruslju sprejeli prošnjo Bosne in Hercegovine za članstvo v skupnosti. Na grškem otoku Lezbos je v begunskem centru Moria izbruhnil požar, ki naj bi ga zanetili pre-bežniki sami. Zgorela je več kot polovica centra, okoli štiri tisočim pribežnikom pa je uspelo pobegniti. Kaja Avberšek Koze in krave Slišati bo romantično: sedim na terasi, gledam in slišim ocean. V prvem planu na plastični beli mizi stoji plišasta krava, obuta v bulerje. Če jo stisneš za taco oziroma kopito (ali parkelj?) začne peti kot Lady Gaga, hreščeče kot iz kakšne že davno na radio posnete kasete ter migati z glavo in stopicati sem ter tja. Mali čuk je nadvse navdušen, nad prijateljico Kravo namreč. Kar malo se mu utrga, ko jo prižgemo, pleše, skače in cvili ter vedno bolj kodrasto glavico meče sem in tja kot kakšen razigran metalec. Toliko o didaktičnih igračah. Spet smo potovali. Premiki - edina stalnica. V Izoli sem malega čuka, en teden po tistem nesrečnem streljanju v izolski bolnišnici, peljala k dežurnemu zdravniku. Vročina, nič takšnega, trojno cepljenje je prestal in štirje zobki naenkrat mu kljuvajo dlesen, menda je vse to povezano, pa vseeno se po mnenju zaskrbljene mame vročina že predolgo vleče. Nedelja konec avgusta, sončna in vroča. Pritiskam na zvonec dežurne ambulante, enkrat, dvakrat, trikrat, deset, petnajst minut, nikjer nikogar. Neverjetno. In zdaj? Čez drn in strn v bolnišnico. Verjetno se je treba prijaviti na recepciji, menda se bo ja nekdo pojavil na recepciji?Dobro. Čakalnica dežurnepediatrinje je okrašena s strašljivimi Jakijevimi slikami v temno rjavih in bordo tonih - okostja režečih mačk, nekaj takega, fina priprava malih bolnih nadobudnežev na zdravniške urice. Gospa pediatrinja je prijazna, kakopak, pri malem čuku ne odkrije ničesar posebno čudnega, le, opa! Kaj pa je tale pikica? Ja, to pa je morda začetek vodenih koz! Nikamor ven nekaj dni, vodene koze so izjemno nalezljive, opazujte ga, pa lep dan! Odlično. Končno malo sonca in morja po ne ravno tropskem berlinskem poletju, zdaj pa tole. In, o, groza! Moj brat še ni imel vodenih koz, pa čez nekaj dni odpotuje, v odraslem obdobju so tele koze grda reč, kar pa še ni vse, tudi ati malega čuka še ni imel vodenih koz in čez dva tedna imamo trajekt in letalo in in in ...! In zdaj?Naj se kuhava v tejle vročini v stanovanju, zunaj pa morje, vetrc in galebi? Naj grem kar v Velenje na pomgrad, da bo čuk vsaj zunaj? In če kar vsi dobijo vodene koze in oblečemo bajto v rumene karantenaste zastave? Spominjam se svojih vodenih koz - imeli sva jih skupaj s sestrično, enkrat v vrtcu. Na fotografijah sva goli, polni od zdrav-nilne kreme belih pik, drživa se za roke in se reživa na vsa usta. To je menda dejstvo: če je mati prebolela vodene koze, nosi otrok v sebi protitelesca in bolezen se mu razvije v blažji obliki. Rdeče mehurčkaste pike se raztrosijo po celem telesu z lasiščem vred. Hm. Mali čuk ima še vedno samo eno pikico. Živčno ga preiskujem, vsakič, ko se mi približa. "Ma dej no. Kake vodene koze neki! Pojdita vendar ven na zrak!", po premisleku pol-jezno pravi izkušena mama - moja. "Ma ja. K vragu!"Mali čuk tudi naslednji dan ne pridobi kakšne nove sumljive pike. Še kake tri dni ga opazujem, še kake tri govorimo o kozah frdamanih, vedno manj smo zaskrbljeni in vedno bolj jezni. Kakšna je to zdravniška odgovornost, kaj se to pravi takole zastrašiti celo familijo, zakaj mora biti vedno zadaj neka bolezen, hočem reči, če gospa doktor nima pojma, kaj bi z malim človečkom lahko bilo (kar je popolnoma legitimno, saj smo ljudje, ki nimamo pojma o večini vesolja!), zakaj vendarle mora imeti odgovor, ali ne more reči, da je vse v redu, če vidi, da je vse v redu, tako se dela bolne ljudi, strah nas mora biti! Kot bi z malo pigmentirano pikico šel k zdravniku in bi ti rekel, ja, morda je pa rak, opazujte, no, taki raki imajo zelo močan potencial, da res postanejo grdi raki, od vsega sekira-nja namreč! Toliko o kozah. Od vseh je ostala le plesoča migajoča krava z baterijami v nogah, ki smo jo našli v stanovanju na otoku sredi oce- ana. ■ 03 89817 50 / epp@nascas.si Naš čas, 22. 9. 2016, barve: CM K, stran 13 22. septembra 2016 AKTUALNO 7 V Velenju zahtevajo enakopravno obravnavo Župan Bojan Kontič je predsedniku vlade dr. Miru Cerarju in pristojnemu ministru poslal zahtevo, da Šaleško dolino zaradi omejene rabe prostora obravnavajo enakovredno Mira Zakošek Velenje, 15. septembra - Vodstvo velenjske občine je naslovilo na predsednika vlade dr. Mira Cerarja zahtevo, da se tudi v tem okolju uzakonijo odškodnine za omejeno rabo prostora. Zadnje informacije, da naj bi bile odškodnine, ki so jih prejeli od obeh energetskih kolektivov, neupravičene, so sprejeli z ogorčenjem. V Posavju prejemalo letno 10 milijonov evrov odškodnin O tem so govorili tudi na četrtkovi novinarski konferenci. Župan Bojan Kontič je poudaril, da zahtevajo enakopravnost s Posavjem, kjer prejemajo okoli 10 milijonov letnih odškodnin, Mestna občina Velenje pa jih je okoli milijon od obeh kolektivov, pa še tega v zadnjem obdobju niso prejeli, letos prav nič, kljub temu, da imajo s TEŠ sklenjeno pogodbo v višini 750 tisoč evrov. »Leta še > Šaleška dolina se še naprej pogreza, jezera bodo zajemala kar 3 km2 površin. Le pogledati je treba naokrog! »Pri nas ni treba veliko govoriti, le pogledati je treba malo okoli,« poudarja Kontič in kaže na slike opustošenega okolja vzdolž celotne doline. Res je sicer, odgovor, da je to v nasprotju z evropsko zakonodajo. Tega še zdaj ne verjame, saj je prepričan, da mora vsakdo, ki »uniči« okolje, s ceno produkta zagotoviti tudi njegovo sanacijo. mora postati primer dobre prakse, poudarja Dermol), saj so že ob izgradnji namenili za naložbe v okolje več kot polovico celotne naložbene vrednosti. ni konec in upamo, da bodo pogodbo izpolnili,« odgovori Kontič na vprašanje, zakaj ne ukrepajo, ob tem pa doda, da pri prejšnjem vodstvu HSE niso imeli sogovornika, in izrazi upanje, da bo zdaj drugače. Z novim direktorjem se dobijo ta teden. da je veliko tega že rekultiviranega, a ta območja bo mogoče nameniti zgolj za rekreacijo, za namembnosti, ki omenijo za prebivalce višjo dodano vrednost, pa so povsem neuporabne in še dolgo bo tako. Zakon v nasprotju z evropskimi pravili? Kontič je tudi poudaril, da je v času, ko je bil poslanec državnega zbora, iskal možnost, da bi sprejeli zakon o zapiranju jame Škale in s tem zagotovili sredstva tudi za posege v prostor, a je dobil TEŠ proizvede 21-krat več, kot bo HE Brestanica Podžupan Mestne občine velenje in nekdanji direktor TEŠ Peter Dermol je postregel s podatki (ti so javno dostopni), da proizvede TEŠ na letni ravni kar 21-krat več, kot bo HE Brestanica, njena naložbena vrednost pa je bila le štirikrat nižja od Teševe. Sprašuje se, katera je torej bolj upravičena in na katero je treba kazati s prstom. Je pa izgradnja te hidroelektrarne dober primer družbeno odgovornega ravnanja do okolja (to razlika med obema jezeroma 7,5 metra. Porušitev tega nasipa bi pomenila potop Šoštanja. Za družbeno neodgovorno pa so ocenili tudi poplavo lokalne ceste, ki jo je TEŠ povzročil 23. avgusta. Dolina je močno spremenila podobo Kako zelo je dolina zaradi izkopavanja premoga in proizvodnje električne energije spremenila podobo, je na novinarski konferenci predstavil direktor Inštituta za ekološke raziskave mag. Marko Mavec. Navedel je kar nekaj šokantnih podatkov, ki najbrž niti domačinom niso znani. Najbrž malokdo ve, kako se dolina še vedno pogreza - kar za 3 milijone kubičnih metrov letno. Večino tega ) Škale so morali preseliti, prav tako velik del Pesja, Družmirje je izginilo z zemljevida - preseljenih je bilo več kot 2000 ljudi. Okoljsko škodo so na novinarski konferenci predstavili župan Mestne občine Velenje Bojan Kontič, podžupan Peter Dermol in direktor Inštituta za ekološke raziskave Erico mag. Marko Mavec. TEŠ naj bi kršil okoljsko dovoljenje Po informacijah Kontiča in Dermo-la naj bi Termoelektrarna Šoštanj v zadnjem obdobju kar nekajkrat kršila okolj-sko dovoljenje, kar so tudi prijavili inšpekciji. Čeprav so jih pred letom opozorili, da je treba urediti zaprti krogotok voda, v enem letu niso reagirali, zaradi varčevanja pa naj bi tudi neustrezno odlagali odpadke na nasip, ki loči velenjsko in šoštanjsko jezero in je z okoljskega vidika zelo problematičen, saj je višinska ni vidnega, saj se »skriva« pod nasipom, ki ga sproti zasipavajo. To je toliko, kot znašajo izkopani temelji za okoli 5000 hiš. Veliko pa je kljub vsemu še vedno vidnega, le sprehoditi se je treba po območju (to je sicer javno zaprto) med velenjskim in šoštanjskim jezerom. Mavec je izpostavil tudi težave, ki nastajajo zato, ker se dolina v svojih nedrjih pogreza. Zaradi tega so vse infrastruktur-ne gradnje zahtevnejše in dražje, saj se je treba izogniti tem območjem. Vse to seveda plačujejo uporabniki, in tudi za to je to območje vsekakor upravičeno do odškodnin. rostor pri OO SD Velenje jle in CPU Strokovni svet za Okuije m |i v sodelovanju s Svetniško skupina suvier organizira zbiranje opreme za dom in gospodinjs šport in otroško opremo. PREDS ZAKAJ^KUPOVATI RABLJENO v CPU? - ker najdem zapiMive in nostalgične kose - ker kupimugodnaU9b - ker na ta način skrbim za okolje - ker vse stvari dobijo novo priložnost - ker sem družbeno odgovoren Ekipa CENTRA PONOVNE UPORABE bo včasu predstavitve na Cankarjevi sprejemala stvari, ki so še uporabne in jih nimate komu podariti. Pričakujemo vas na Cankarjevi. Podarili bomo tudi 200 NE ZBIRAMO OBLAČIL, OBUTVE, POSTELJNINE. KONTAKTNA OSEBA: Center ponovne uporabe 031-683-959 (Košir Alenka) a SOCIALNI , DEMOKRATI Občinska organizacija Velenje Strokovni svet za okolje in prostor ■ Naš čas, 18. 8. 2016, barve: CM K, stran 8 8 IZOBRAŽEVANJE 22. septembra 2016 Ko zagledata dimnikarja, se primeta za gumb Gumbarsko obrt z dolgo tradicijo sta nasledili sestri Sestri Saša in Nataša Dolejši sta različni, a ker se dobro poznata, lahko sodelujeta in prav zato uspešno vodita podjetje, saj sta si razdelili vlogi: Saša je je uspešnejša na oblikovalskem področju, Nataša pa na komercialnem. Tina Felicijan Podjetje za izdelavo modnih gumbov Dolejši ima zavidljivo tradicijo, kar sploh v tujini zelo cenijo. Korenine tega družinskega posla segajo v leto 1931, ko je Štefan Dolejši na Češkem opravil mojstrski izpit za izdelovalca gumbov iz školjk. Leta 1938 se je preselil v Ribnico na Dolenjskem, da bi pomagal zagnati gumbarsko podjetje, saj niti takrat niti danes na Slovenskem ni bilo šole za poklic gumbarja. Po 2. svetovni voj- ni se je preselil v Kamnik, nato pa v Šoštanj, kjer se je naposled upokojil in odprl svojo obrtno delavnico. Iz nje se je razvilo uspešno podjetje s sedežem v Podlogu pri Šempetru, nasledili pa sta ga vnukinji Saša in Nataša Dolejši. Ob razstavi o nastajanju gumbov in modnih dodatkov za oblačila najrazličnejših oblik, tako naravnih kot iz umetnih materialov, Dotakni se gumba in prinesel ti bo srečo, ki sta jo Knjižnici Velenje postavili ob 27. Pikinem festivalu, je Nataša spregovorila o gum- barski industriji in izzivih, ki jih narekuje trg. Gumbi so še aktualni Gumb je starinski in po vsem svetu razširjen izum, ki so ga v moderni dobi skoraj nadomestili sodobni zapenjalni sistemi, a se nekako vedno znova vrača v modo. S tem, ko se moda spreminja, niha tudi povpraševanje po gumbih, pravi Nataša Dolejši. »Trendi oblik in barv gumbov se iz sezone v sezono spreminjajo. Denimo lani so v modo prišle ženske jakne brez gumbov, ampak sem prepri- čana, da bodo čez kako leto ali dve gumbi spet zaželeni. Mogoče celo dve vrsti ali več na suknjičih,« je optimistična Nataša, ki sicer opaža posledice drastičnega upada slovenske tekstilne industrije v zadnjih 15 letih, s tem pa manjšega povpraševanja po modnih gumbih. »Na slovenskem trgu so se obdržali večji proizvajalci predvsem delovnih oblačil. Zato je namesto po gumbih, ki so prej krasili poslovna oblačila, zdaj vedno največje povpraševanje po zelo enostavnih, preprostih gumbih. Po drugi strani pa spet rastejo obrtne šivalnice, ki pa si želijo kakih posebnosti.« Sami razvijajo kolekcije za vsako sezono, zadnji dve leti pa poskušajo ustreči željam strank. Dajejo prednost estetski ali funkcionalni vrednoti gumba? »Največ gumbov je še vedno v funkciji za-penjanja oblačila brez težav pri odpiranju. Izdelujemo pa tudi zgolj dekorativne elemente, ki se lahko šivajo na torbice, čevlje, pri čemer sledimo naročilu strank.« Poleg tega Saša od leta 2014 pod svojo blagovno znamko Le Sasha izdeluje nakit iz materialov, ki jih sicer uporabljajo za izdelavo gumbov, pa tudi iz gumbov samih. Družinska tradicija ima posebno moč Da je družinsko tradicijo vredno poudariti, sestri Dolejši opominjajo predvsem tujci, ki jo zelo cenijo, vedno bolj pa se je zavedata tudi sami. »Veseli smo, da kljub temu, da je v tekstilni bran-ži že kar nekaj let, če ne rečem desetletij, težko služiti kruh, smo veseli, da lahko na svojem področju še vedno uspešno delamo in poslujemo,« je še povedala Nataša, na otvoritvi razstave pa zagotovila, da dimnikarji res nosijo srečo, če se primemo za gumb. Tudi za to so priročni. a Izdelali so že več kot 5000 modelov gumbov, vsakega pa lahko izdajo v različnih barvah in velikostih. Kljub temu je vsak novi gumb nov izziv - »da si na tej praviloma okrogli površini izmislijo nekaj novega, bodisi v materialih ali vzorcih, ki jih gravirajo, v barvah, debelini, načinu, kako so postavljene luknje in še bi lahko naštevala,« je povedala Nataša Dolejši. Izobraževalni program za leto 2016/2017 ANDRAGOŠKO DRUŠTVO, UNIVERZA ZA III. ŽIVLJENJSKO OBDOBJE VELENJE Efenkova cesta 61, 3320 Velenje | Telefon: 03 587 20 50 E-pošta: ¡nfo@uni-tri-velenje-drustvo.si Spletna stran: www.uni-tri-velenje-drustvo.si Prijave članov, ki ste že obiskovali krožke, sprejema animator na prvem srečanju krožka. Novi člani se prijavite na sedežu Univerze za III. življenjsko obdobje Velenje, Efenkova cesta 61, Velenje (vhod za čistilnico ROK), vsak dan v septembru od 8. do 12. ure. Krožki, obarvani v rumeno so novi. Dan Datum Ura Krožek Mentor Prostor TUJI JEZIKI PO 3. 1Q. 2Q16 9.3Q NEMŠČINA - sodobne teme Manca Potočnik Glasbena šola PO 3. 1Q. 2Q16 1S.QQ TIME FOR ENGLISH Magda Žist OŠ MPT TO 4. 1Q. 2Q16 B.QQ NEMŠČINA - govorna komunikacija Marija Klemenšek Glasbena šola TO 4. 1Q. 2Q16 1Q.QQ ITALIJANSKI JEZIK - nadaljevalni Neva Trampuš Glasbena šola TO 4. 1Q. 2Q16 1l.QQ POGOVORNA ANGLEŠČINA Magda Žist OŠ MPT SR S. 1Q. 2Q16 B.1S ANGLEŠKI JEZIK II Fanika Sagmeister UNI SR S. 1Q. 2Q16 16.QQ ANGLEŠKI JEZIK - I Fanika Sagmeister OŠ Livada SR S. 1Q. 2Q16 1S.QQ POGOVORNA ŠPANŠČINA Špela Hrastnik OŠ Šalek SR S. 1Q. 2Q16 16.3Q ŠPANSKI JEZIK - II Špela Hrastnik OŠ Šalek SR S. 1Q. 2Q16 1Q.QQ POGOVORNA NEMŠČINA Jože Bačič LU Velenje SR S. 1Q. 2Q16 1Q.QQ ITALIJANSKI JEZIK - začetni Neva Trampuš Glasbena šola RAČUNALNIŠTVO TO 13. 9. 2Q16 1Q.QQ DIGITALNA FOTOGRAFIJA - nadaljevanje Peter Marinšek UNI TO 11. 1Q. 2Q16 B.QQ OBDELAVA DIGITALNE FOTOGRAFIJE Leopold Kočevar UNI SR 12. 1Q. 2Q16 11.QQ UPORABA PAMETNEGA TELEFONA TELEKOM UNI ČE 13. 1Q. 2Q16 1l.QQ RAČUNALNIŠTVO - začetni UNI GEOGRAFIJA IN ZGODOVINA PO 3. 1Q. 2Q16 11.QQ ZGODOVINSKO ETNOLOŠKI KROŽEK Damjan Kljajič Grad Velenje PO 1Q. 1Q. 2Q16 1l.QQ POTEPANJE PO EVROPI Leopold Kočevar UNI TO 4. 1Q. 2Q16 1Q.QQ UMETNOSTNA ZGODOVINA* Tatjana Vidmar Center Nova ČE 13. 1Q. 2Q16 11.1Q SLOVENIJA, TE POZNAM?** Branka Mestnik UNI * krožek deluje prvi in tretji torek v mesecu ** krožek deluje vsak drugi in četrti četrtek v mesecu GLASBENO USTVARJANJE PO 22. B. 2Q16 9.3Q GODBA VETERANOV UNI 3 Aljoša Pavlinc Glasbena šola PO 3. 1Q. 2Q16 13.QQ ELEKTRIČNE KLAVIATURE I Frenk Kadliček UNI PO 3. 1Q. 2Q16 14.3Q ELEKTRIČNE KLAVIATURE II Frenk Kadliček UNI TO 4. 1Q. 2Q16 1S.QQ KITARA Franjo Jurovič OŠ Livada SR S. 1Q. 2Q16 11.QQ DIATONIČNA HARMONIKA Robert Goličnik UNI PE l. 1Q. 2Q16 B.QQ VOKALNA SKUPINA Tadeja Cigale UNI PE l. 1Q. 2Q16 1Q.3Q CITRE Irena Tepej UNI LIKOVNO USTVARJANJE TO B. 11. 2Q16 9.QQ KALIGRAFIJA Marija Krajnc Vila Rožle ČE 6. 1Q. 2Q16 1S.QQ LIKOVNI KROŽEK* Danica Arzenšek OŠ Antona Aškerca * informativni dan Li (ovni krožek HORTIKULTURA ČE 6. 1Q. 2Q16 1S.QQ RASTLINE NAREDIJO DAN LEPŠI Simon Ogrizek PUP Velenje ČE 13. 1Q. 2Q16 1S.3Q SADJARSTVO-medgeneracijsko sodelovanje Anton Korošec UNI PE l. 1Q. 2Q16 1Q.QQ ZELENJAVNI VRT - GARTLC* Vera Bandalo UNI * Raziskovalni krožek na Grilovi domačiji ROČNA DELA PO 26. 9. 2Q16 9.QQ KLEKLJANJE Mozirje Erika Pajk DU Mozirje PO 26. 9. 2Q16 16.3Q KLEKLJANJE V Erika Pajk OŠ Livada PO 26. 9. 2Q16 l.4S KLEKLJANJE I Tilka Kompare UNI PO 26. 9. 2Q16 1Q.QQ KLEKLJANJE II Tilka Kompare UNI TO 2l. 9. 2Q16 1S.QQ KLEKLJANJE IV Tilka Kompare UNI TO 2l. 9. 2Q16 1l.QQ KLEKLJANJE III Tilka Kompare UNI TO 4. 1Q. 2Q16 16.QQ USTVARJALNA DELAVNICA Darja Kos OŠ Antona Aškerca SR 12. 1Q. 2Q16 14.QQ SLOVENSKE LJUDSKE VEZENINE II Jožica Grobelnik UNI SR 12. 1Q. 2Q16 16.QQ SLOVENSKE LJUDSKE VEZENINE I Jožica Grobelnik UNI ČE 13. 1Q. 2Q16 1l.QQ ŠIVANJE IN KROJENJE Alenka Košir ŠC Velenje SKRB ZA LASTNO ZDRAVJE PO 3. 1Q. 2Q16 11.3Q VADBA V VODI ZA SENIORJE Mladen Blatnik Bazen Velenje PO 3. 1Q. 2Q16 19.QQ OHRANJANJE TELESNE ZMOGLJIVOSTI IV Martina Jan OŠ Šalek PO 1Q. 1Q. 2Q16 1l.QQ KUHAJMO ZDRAVO Irena Kočevar OŠ MPT PO 1Q. 1Q. 2Q16 1B.QQ EFT - TEHNIKE DOSEGANJA ČUSTVENE SVOBODE Adil Huselja OŠ Šalek TO 13. 9. 2Q16 16.QQ OHRANJANJE GIBČNOSTI III Irena Menih OŠ Gorica TO 13. 9. 2Q16 1l.QQ OHRANJANJE GIBČNOSTI I Irena Menih OŠ Gorica TO 13. 9. 2Q16 1B.QQ OHRANJANJE GIBČNOSTI II Irena Menih OŠ Gorica TO 4. 1Q. 2Q16 13.QQ PLEŠIMO SALSO Alojz Fidej STEP TO 4. 1Q. 2Q16 1l.3Q PLESNI KROŽEK I Alojz Fidej STEP SR S. 1Q. 2Q16 16.QQ OHRANJANJE TELESNE ZMOGLJIVOSTI I Svjetlana Pejkunovič OŠ Livada SR S. 1Q. 2Q16 1l.QQ OHRANJANJE TELESNE ZMOGLJIVOSTI II Svjetlana Pejkunovič OŠ Livada SR S. 1Q. 2Q16 1B.QQ OHRANJANJE TELESNE ZMOGLJIVOSTI III Svjetlana Pejkunovič OŠ Livada SR 12. 1Q. 2Q16 1Q.QQ JOGA SKOZI SRCE Matej Cvikl MC Velenje SR 12. 1Q. 2Q16 1l.QQ DRUŽABNI PLES Verena Šulek OŠ Anton Aškerc ČE 6. 1Q. 2Q16 B.QQ PLANINARJENJE Marija Lesjak Avtobusna postaja ČE 6. 1Q. 2Q16 1l.QQ PLESNI KROŽEK II Alojz Fidej STEP ČE 6. 1Q. 2Q16 1B.QQ ČI GONG I Adil Huselja ŠC Velenje ČE 6. 1Q. 2Q16 19.QQ ČI GONG II Adil Huselja ŠC Velenje ČE 13. 1Q. 2Q16 B.QQ POHODNIŠTVO Marija Kuzman Avtobusna postaja SPLOŠNE DEJAVNOSTI PO 1Q. 1Q. 2Q16 9.QQ MENTORSTVO V PROJEKTNEM ŠTUDIJSKEM KROŽKU* (*vsak drugi ponedeljek v mesecu) dr. Nena Mijoč UNI TO 11. 1Q. 2Q16 9.QQ DRAMATIČNI KROŽEK Karli Čretnik MČ Levi breg-zahod Naš čas, 22. 9. 2016, barve: CM K, stran 13 22. septembra 2016 IZOBRAŽEVANJE 9 Ljudska univerza Velenje s partnerji bo 2000 ljudem omogočila brezplačno izobraževanje Razgovor z direktorico Brigito Kropušek Ranzinger Septembra ste prejeli enkratno novico, da ste bili skupaj s partnerji izbrani na javnem razpisu za izvajanje programov v okviru razpisa Pridobivanje temeljnih in poklicnih kompetenc 2016-2019 in na Javnem razpisu za financiranje dejavnosti informiranja in svetovanja ter za ugotavljanje in vrednotenje neformalno pridobljenega znanja od 2016 do 2022. Zakaj pravzaprav gre? Gre za razpisa, ki našim občanom omogočata brezplačno svetovanje in vključitev v različne programe, ki jih financirata Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport ter evropski socialni sklad. Prvi projekt je namenjen pridobivanju temeljnih in poklicnih znanj, spretnosti in veščin (kompetenc), kar naj bi pripomoglo k boljši zapo-sljivosti udeležencev. Vesela sem, da nam je uspelo skupaj s partnerji, med katere sodi Šolski center Velenje, Šolski center Slovenske Konjice - Zreče, Podjetje Invel, d. o. o., in Zavod Uspešen. si, pripraviti programe in razpis ter tako pridobiti sredstva za brezplačno izobraževanje tudi za ta del Slovenije. Vemo, da v vaši hiši izobražujete stare od 5 do 95 let, komu pa so namenjeni programi tokrat? Več let so bili razpisi namenjeni brezposelnim, s tem razpisom pa je po dolgih letih zaznati spremembo v ciljnih skupinah naše države in Evropske unije. Prizadevanja gospodarstvenikov in nas izobraževalcev so obrodila sadove. In sicer so ciljna skupina zaposleni, starejši od 45 let s končanim največ 3-letnim izobraževalnim programom. Pri- Ciljna skupina so zaposleni, starejši od 45 let, s končanim največ 3-letnim izobraževalnim programom pravili smo 167 neformalnih izobraževalnih programov. Računamo, da bomo vanje vključili cca. 2000 ljudi. Pravite, da boste izvedli 167programov. Kakšne pa bodo vsebine? Več kot polovica tečajev bo s področja računalniške pismenosti. Programi so namenjeni popolnim začetnikom, pa tudi tistim, ki že kar nekaj znajo. Na primer program RPO -Računalniška pismenost za odrasle, bo spodbujal in razvijal splošno računalniško pismenost. Ciljna skupina so zaposleni, ki računalnika še niso uporabljali oziroma so računalniško pomanjkljivo pismeni in si želijo pridobiti temeljno računalniško znanje za potrebe poklicnega dela in vsakdanjega življenja. Na voljo pa bodo tudi programi, s pomočjo katerih se bodo udeleženci naučili zelo dobro uporabljati Power Point, Excel in podobne programe. Kar nekaj bo na voljo tudi jezikovnih izobraževalnih programov. Slovenščina, angleščina, nemščina, vsi za različne namene. Nekaj programov bo namenjeno bolj pridobivanju poklicnih kompetenc? Pripravili smo kar nekaj programov, s katerimi se lahko ljudje učinkovito pripravijo na pridobitev novih kvalifikacij in s tem pridobijo tudi nov poklic. Tak program je Priprave za pridobitev NPK sobar/sobarica. Cilj programa je izboljšanje poklicne kompetence udeležencev iz hotelirstva, da bodo z novimi znanji in spretnostmi sledili smerni- Republika Slovenija in EU vam omogočata I BREZPLAČNO izobraževanje! Trenutno ponujamo: slovenščino za tujce, tečaje računalništva, uporabe Enceta, tečaje tujih jezikov ter tečaj kreativne komunikacije. riH IL1 Id M U ll H UitHlltf, JNMWT lliinpBl Ste zaposleni? Starejši od 45 let? Z največ končano srednjo poklicno šolo? Prijavti zbiramo cio zasedbe jj ros lili nest; mn Leja 'Xi) [u-vete n| e. & i □3 690 fiS t fl^-^JJ. ^k Lf \ -H-111101 unit ip cam uspešne komunikacije, smernicam varnih čistil za ohranjanje zdravja in varovanja okolja, prav tako pa bodo znali upoštevati pravila o varnosti in zdravju pri delu. Drugi programi, s katerimi bodo udeleženci prišli zelo hitro do novega poklica, so Priprave NPK upravljalec/upravljalka procesnih strojev za predelavo nekovinskih rudnin, Priprave NPK upra-vljalec/upravljalka strojev v proizvodnji, Priprave NPK utopni kovač/utopna kovačica, Priprave za pridobitev NPK čistilec/čistilka prostorov. Brigita Kropušek Ranzinger Izobraževanja bodo neformalna, sproščena, zabavna, drugačna? Vsa naša izobraževanja so drugačna. Naš cilj je narediti našim udeležencem vsak dan lep, nepozaben, tak, da šteje. Izobražujemo pa se tako ves čas. Vesela sem, da smo uspeli vključiti med programe tudi programe usposabljanja za življenjsko uspešnost. Tudi teh je cel nabor. Od Knjige so zame, Most do izobrazbe, Izzivi podeželja ... skratka cel nabor programov, ki so delani po meri udele- žencev. Vsebine se bodo sproti prilagajale in dopolnjevale, odvisno pač od želja delodajalcev in udeležencev. Sredstva so torej posledica pobude delodajalcev, gospodarstva? Ali je zanimanje delodajalcev veliko tudi sedaj, ko so sredstva po vsem tem času vendarle na voljo? Razpis je posledica rezultatov največje raziskave o pismenosti odraslih na svetu, raziskave PIAAC, v katerem smo se Slovenci uvrstili bolj na rep. Pa tudi posledica dolgoletnih pobud delodajalcev. Po mojem mnenju bodo ti odigrali odločilno vlogo pri tem, ali bodo sredstva porabljena tudi za njihove potrebe. Prav zanimivo je opazovati, kako nekateri delodajalci takoj razumejo, kakšna priložnost so ta izobraževanja za njihove zaposlene. Želijo program sooblikovati, ljudi motivirati, narediti zgodbo o uspehu. Na primer Plastika Skaza in BSH Hišni aparati d.o.o. Nazarje. Spet drugim pa je vsaka beseda o tem, da bi se manj izobraženi izobraževali, odveč. Ob tej priložnosti želim delodajalce spodbuditi, naj nas čimprej poiščejo, da bomo skupaj sredstva, ki so namenjena izobraževanju njihovih zaposlenih, teh je preko milijon evrov, dobro investirali v edino silo, ki spreminja svet. V njihove zaposlene. Če takole čez palec ocenimo, je v povprečju za vsakega vključenega na voljo približno 500 evrov za izobraževanje? Točno tako. Za izobraževanje in svetovanje. Seveda nekateri ne bodo znali ali hoteli izkoristiti podarjene priložnosti, spet druge pa že kar vidim, kako bodo priložnost zgrabili z obema rokama in se vključili v več izobraževanj ter tako uspeli izkoristiti tudi 1.500 evrov za investiranje vase ali svoje zaposlene. Tokrat je res vse v rokah ljudi in delodajalcev. Verjamem, da smo dovolj modri, da bomo s skupnimi močmi in s tem skupnim denarjem uspeli narediti v naših koncih več kot le eno zgodbo o uspehu. Držim pesti za vseh 2000. Na voljo je 167 neformalnih izobraževalnih programov Zaposlenim bomo na voljo tudi s svetovanjem V okviru zgoraj omenjenega razpisa bo svetovanje potekalo pred odločitvijo za izobraževanje, med samim učenjem ter po zaključku izobraževanja. V okviru operacije bodo potekali tudi postopki ugotavljanja in vrednotenja že pridobljenega znanja, spretnosti in kompetenc. S tem bomo lahko ovrednotili znanja, ki so jih zaposleni pridobili tekom svojega življenja in izven šolskih klopi. Zaposlenim bomo na voljo v prostorih Ljudske univerze Velenje v Svetovalnem središču Velenje, na Šolskem centru Velenje, ki je naš konzorcijski partner ter v prostorih posameznih podjetij. S svetovanjem imamo v Svetovalnem središču Velenje že več kot deset let izkušenj. Svetujemo različnim ciljnim skupinam, jih motiviramo, usmerjamo in nudimo podporo v času izobraževanja. O tem priča tudi izjava naše sve-tovanke Suzane Markovič. »Po vrnitvi z zdravljenja sem postala takoj aktivna. Ker imam delovne omejitve in zaključeno samo šolo konfekcionar 1, za mene pač ni vsako delo, zato sem potrebovala svetovanje. Svetovalka na Zavodu za zaposlovanje me je napotila na tečaj računalništva, poleg tega pa sem se na Ljudski univerzi Velenje vključila tudi v svetovanje. Po opravljenem računalniškem tečaju sem skupaj s svetovalko Biserko naredila načrt nadaljnjega izobraževanja. Jeseni se bom vključila v tečaj nemškega jezika in v postopek za pridobitev NPK knjigovodstvo. Imam cilje, ki si jih želim uresničiti, in vem, da mi bo uspelo, saj imam močno voljo in odlično svetovanje. Še vedno obiskujem svetovalno središče, saj je ga. Biserka vedno na razpolago in nas vedno pričaka z nasmehom in pozitivnostjo.« Biserka Plahuta, svetovalka Naš čas, 18. 8. 2016, barve: CM K, stran 10 10 KULTURA "»WAS 22. septembra 2016 Tisti prostor, ki je od mladih za mlade Izteka se drugo desetletje, odkar so mladi zavzeli južni del Rdeče dvorane, v katerem danes deluje mladinski kulturni klub eMCe plac - Praznovanje bo 23. septembra Tina Felicijan Sprva je za mladinsko utripanje precej surovega prostora skrbel Šaleški študentski klub. Tam se je vzpostavil Mladinski center Velenje, danes eden najbolj uspešnih v Sloveniji, ki zdaj svoje vzgojne in izobraževalne naloge opravlja predvsem na Efenkovi, kulturni program za starejšo mladino pa soustvarja na svoji prvotni lokaciji. Zadnja leta namreč obe organizaciji skupaj z Zavodom mladine Šaleške doline ter drugimi mladinskimi organizacijami in posamezniki skrbita za program mladinskega kulturnega kluba eMCe plac. Pisarne, gostinski, koncertni, galerijski prostor pa tudi fasade so v tem času prevzeli mnoge podobe in prenesli pečate več generacij, ki se izmenjujejo in dopolnjujejo cijami v dolini na tankem ledu, se je danes izkazalo, da lahko s povezovanjem in sodelovanjem uspešno pišejo skupno zgodbo. »Najbolj logična rešitev je bila, da pri pripravi programa stopimo skupaj in si tudi razdelimo stroške. Tako smo danes skupaj z obiskovalci, ki soustvarjajo program, osredotočeni na kakovostne vsebine za mlade, ki si želijo še kaj drugega kot lokal s popularno komercialno glasbo,« je o vzpostavljanju mladinskega kulturnega kluba povedal vodja Janko Urbanc. Janko Urbanc: »Ne bo lahko iti stran, saj smo veliko let dali temu klubu, naša srca bodo vedno tu. Saj načeloma nihče še ne gre - menjava je počasna. A mladi prihajajo. Če pa kažejo željo, dobro delo, srčnost, se bo starejšim lažje umakniti in poiskati nove izzive.« Stopili so skupaj Če je bila pred slabim desetletjem usoda kluba zaradi nekaterih nesoglasij med glavnimi mladinskimi organiza- Na tradicijo ne dajo prav dosti Čeprav mladi tu že dolgo ustvarjajo, ne sledijo tradicijam pri pripravi glasbenega programa, ki je poleg razstav osrednje kulturno dogajanje, razen sodelovanja pri načrtovanju in izvedbi festivalov Dnevi mladih in kulture, Park s5 dogaja in Kunigunda. »Vse drugo se spreminja in iz leta v leto prilagaja željam mladih. Bil je čas, ko je bil najbolj priljubljen in zastopan metal, danes se vrača elektronika. Prirejamo tudi kla- sične študentske žure, kot so pustova-nje, brucovanje, sicer pa slovimo po hudo alternativnih koncertih. Že šest let izvajamo projekt Sound Arson, ki zastopa res alternativne sloje rock glasbe. Ves čas pa poskušamo odgovarjati potrebam mladinske scene in oblikovati program po svojih opažanjih in predlogih mladih.« Tako v prihodnje načrtujejo več preventivnih predavanj - prvo bo o problematiki zasvojenosti z drogo. Poligon za ustvarjanje in uveljavljanje Mladi so ta prostor imeli za svojega od samega začetka tudi za to, ker so sami Kulturni razvoj Janko Urbanc meni, da vsak kraj potrebuje prostor, kjer se druži mladina in tudi starejši, ki želijo drugačne vsebine od tistih, ki jih ponujajo komercialni klubi. »Naše vodilo je, da ne gledamo vsega skozi finančno prizmo, ampak se oziramo na kulturno-pedagoško vzgojo mladih in tako se scena razvija. Menim, da v Velenju to imamo, saj so se tu razvili tudi Letni kino, Hiša bendov, Pekarna, scena v celoti.« > V eMCe placu je navadno najbolj pestro ob večerih, na koncertih, mladi pa se tam družijo in krajšajo čas tudi popoldne. Foto: Tilyen Mucik odgovorni za program. »Naša največja želja je bila soudeležba mladih, saj gre vendar za mladinski klub. Če mladi ne prihajajo z idejami za programske rešitve, potem tudi mi starejši težko ponujamo vsebine, ki si jih mladi želijo. To je tisto, kar je zadnja leta dalo neko identiteto klubu.« Pa tudi to, da mladi glasbeniki, likovniki tu dobivajo priložnosti za nastope in predstavitve. »Največ si pri-izadevamo, da vsem, ki so ustvarjalni v lokalnem okolju, ne glede na področje, damo priložnost za uveljavitev ali vsaj prvi prikaz tistega, kar ustvarjajo. Ne sodimo preveč o kakovosti, ampak to omogočimo vsakomur.« Praznovanje 20. obletnice kluba eMCe plac bo potekalo 23. septembra zvečer. Nastopil bo legendarni projekt Krvava rosa - dva sopotnika kluba, Siniša Hranjec in Sašo Aleksander Misja, s pomladitvijo dveh natakaric, ki pojeta back vokale. Pa tudi surf rockabilly band Lombego Surfers. Predaja štafete Trenutno vodstvo organizacije in torej eMCe placa dela z mladimi z roko v roki in gleda dolgoročno. Izzivi so največji pri mladih samih - pri naslednji generaciji. »Prejšnje generacije mladih imajo zasluge za ustanovitev. Naša generacija, ki se mogoče počasi poslavlja, je stvari nekako dorekla na pravno-for-malni ravni, ustvarila pogoje za kreativnost, za sodelovanje mladih. Naprej pa bodo morali mladi speljali stvari, kot si bodo želeli, kar je edino pravilno,« meni Urbanc. Kakšna pa bo pri tem vloga generacije v odhodu? »Še bomo sodelovali s programsko kreativnostjo, nasveti, izkušnjami, znanjem, pomagali, kolikor bodo mladi želeli. Pravico do kritike pa bomo obdržali,« je sklenil. ■ Z odprtimi očmi gledajo iz drugih zornih kotov Dve leti star fotografski klub F8 je postavil svojo četrto skupinske razstavo, tokrat v sklopu Pikinega festivala > > Dva člana Foto kluba F8 sta že imela tudi samostojno razstavo, dva pa sta pridobila naziv »FZS 2« Fotografske zveze Slovenije. Navihano Piko je zanimalo, če fotografi kdaj zamenjajo vloge z lisicami, divjimi petelini, celo medvedi, kijih fotografirajo. »Smo poskusili, pa se ni izšlo,« so odgovorili. Tina Felicijan Velenjski fotografski klub F8 od leta 2014 združuje dvanajst članov in dve članici s »tretje osi,« pravi eden od njih Marjan Klepec, saj prihajajo tako iz Velenja kot iz okoliških krajev, iz Koroške in Savinjske doline. Lani je klub pripravil prvo pregledno razstavo, na kateri so se predstavili vsi člani, vsak s štirimi fotografijami. Letos so eno razstavo postavili v Topolšici, eno v Zagorju, v okviru 27. Pikinega festivala pa so na Velenjskem gra- du odprli že tradicionalno Piki-no fotografsko razstavo. Zanjo je enajst članov izbralo posnetke narave, ki jo večina najraje fotografira, posvečajo pa se tudi por-tretni, popotniški in kreativni fotografiji ter beleženju dogodkov iz urbanega okolja. Druženje in izpopolnjevanje znanja Združili so se z namenom osebne rasti ter uveljavljanja fotografije in predstavljanja svoje dejavnosti javnosti. Največ jim pomeni druženje, izmenjavanje mnenj in skupinska fotografiranja - zabavni izleti in foto delavnice. »Dogovorimo se, katera tema je za večino članov zanimiva. Nato pa na sami lokaciji naredimo malo teorije, včasih nas spremlja kak mentor, ki nam pred- stavi določeno zvrst fotografije, potem pa s praktičnim delom in analizo del izmenjujemo mnenja in nasvete,« je povedal Klepec. Med poglavitnimi cilji pa je kulturni in estetski razvoj članov ter širše javnosti in širjenje ter prenos znanja o vizualnih umetnostih. »Sliši se zapleteno, ampak predvsem želimo ljudi spodbuditi, da se začnejo sami ukvarjati s tem, saj ti ukvarjanje s fo- tografijo daje neke druge dimenzije preživljanja prostega časa.« Fotografije živali, rastlin in pokrajin Fotografija narave ima zelo širok spekter možnosti ustvarjanja - od živali do rastlin, pokrajin in bližnjih posnetkov in bližnje oziroma makro fotografije. »Beseda fotografija je sestavljena iz dveh grških besed, ki v prevodu pomenita slikanje s svetlobo. Torej je eden največjih izzivov pri fotografiranju ustrezna svetloba. V veliko primerih to pomeni bit pravi čas in pravi trenutek na pravem mestu, imeti odprte oči, veliko videti in ujeti tisti utrinek, ki je po mnenju fotografa pomemben, zanimiv, enkraten,« je še povedal Marjan Klepec. In res izjemni posnetki tudi zelo redkih velikih in drobnih živali kažejo, da so člani pozorni opazovalci okolice, ki jo zamrznejo za obiskovalce svojih razstav. Izšla je nova knjiga VladfrVAiča _r "i* 9 _zr > >Svet vidiš z drugega zornega kota in po njem hodiš z odprtimi očmi,« je ob odprtju razstave v atriju Velenjskega gradu povedal najmlajši član Staš Zupane. Naš čas, 22. 9. 2016, barve: CM K, stran 25 22. septembra 2016 «»SÜAS KULTURA 11 Razpoložena za Pariz Kulturno društvo Gorenje predstavilo knjigo Vesne Milek Mira Zakošek Velenje, 21. septembra - Pariz doživeti je želja mnogih. V veliki meri so to obiskovalcem izpolnili novinarka, igralka, literatka in voditeljica Vesna Mikek, urednik študentske založbe Beletri-ne, medijski komentator in vodja Evropske prestolnice kulture Mitja Čander, Herbersteinov vrhunski kuhar Andrej Kuhar in Uršula Menih Dokl in Gorenja. Na vrtu Vile Herberstein so ob zvokih značilnih francoskih šansonov in francoski kulinariki pričarali res pravo francosko ozračje in po moje marsikoga navdušili, da ponovno ali pa prvič obišče to brezčasno francosko prestolnico kulture in zgodovine, ki je predstavljala in še predstavlja navdih mnogim umetnikom. Tudi Vesno Milek je Pariz tako navdušil, da je napisala o njem izvrstno knjigo. Vanjo ni vnesla le utripa mesta, kot ga poznamo danes, am- pak ga prikazuje skozi zanimive zgodbe, ki so se dogajale na njegovih ulicah in jih je mogoče povsem podoživljati, če se sprehodiš po njih. Pogovor so s svojimi izkušnjami o svojem življenju dodatno obogatili vsi ostali sogovorniki, tudi Andrej Kuhar, ki prisega na francosko kuhinjo, predvsem pa je navdušen nad francoskimi obiskovalci, ki znajo ob hrani in vinu tudi uživati. S ponudbo, ki jo razvijajo v lokalu Herberstein, pa vsekakor sledijo tem trendom. a Andrej Kuhar, Vesna Milek, Mitja Čander in Uršula Menih Doki med pogovorom o Parizu Ko pravljični liki zaživijo Pika Nogavička je tudi v Galeriji eMCe plac odprla razstavo, tokrat kostumografsko razstavo Jume Valenčak z naslovom Druga koža Z Velenjčanko Jumo Valenčak smo govorili že ob številnih priložnostih, saj je že marsikje pustila svoj umetniški pečat. Med drugim ga je dala tudi gledališkim in lutkovnim odrom, saj se po- leg grafičnega oblikovanja, oblikovanja unikatne keramike, torbic in drugih uporabnih stvari, umetniškega predelovanja reči za ponovno uporabo ukvarja tudi s šivanjem, predvsem oblikovanjem kostumov. »Rada izdelujem stvari, ki so uporabne« Jumo pri vsem, kar ustvarja, navdušuje to, da imajo izdelki še drug pomen poleg estetskega. »Zato mi je tudi všeč šivanje za gledališče - ker te stvari potem zaživijo na odru,« je povedala ob razstavi in pojasnila, kako nastajajo kostumi: »Na prvi vaji ugotoviš, za kaj delaš, nato moraš prebrati scenarij in ga razumeti po svoje, da dobiš prve zamisli, ki jih nato usklajuješ z režiserjem oziroma režiserko, pripraviš skice, podrobnosti pa se v celotnem procesu velikokrat spremenijo.« Najljubšega lika Juma nima, saj je vsak po svoje zanimiv, pravi. a tf Juma Valenčak je na razstavo Druga koža postavila »šest celih ljudi in dve glavi,« med drugim tudi kostuma za predstavo Svinjski pastir Lutkovnega gledališča Velenje. Zakaj sploh fotografiramo? »Utrinki« v Velenjki V galeriji Velenjka so člani krožka Digitalna fotografija Univerze ta za tretje življenjsko obdobje 12. oktobra na ogled postavili svoje zanimive fotografije. Sočasno bo v Galeriji v Velenj- ki kar nekaj dogodkov, na katerih se bodo predstavili še drugi krožki. Zakaj sploh fotografiramo? Franc Čas, član krožka, je zapisal: »Veliko fotografij je posnetih zato, da ohranimo spomin na neponovljive in prijetne dogod- ke, ki jih doživljamo sami ali s svojimi bližnjimi, in možnost za podoživljanje naših zanimivih potovanj. Kar nekaj pa nas je, ki želimo s fotografiranjem nekoliko več. Digitalno fotografiranje ima to prednost, da omogoča veliko posnetkov, katerih ogled na ekranu nič ne stane. Veseli nas, da opažamo pri sebi majhne napredke. In da bi to naše veselje lahko res polno uživali, ga želimo deliti tudi z obiskovalci razstave. Vsakogar, ki bi ga morda zamikalo narediti korak naprej v fotografiranju, pa vabimo, da se nam pridruži, saj bo krožek nadaljeval delo tudi v tem šolskem letu z nami, člani krožka in mentorjem Petrom Marinškom.« a Marija Skrt Knjiga o življenju, ki presega omejitve Šoštanjčanka Jerica Lebar je izdala knjižni prvenec - Gre za duhovno knjigo Draga duša, dobrodošla na Zemlji Bojana Špegel Velenje, 16. septembra - V petek zvečer je Jerica Lebar svoj knjižni prvenec, ki se je po njenih besedah »pisal dolgo, napisan pa je bil hitro«, predstavljala tretjič. Tokrat v velenjski mestni knjižnici. Nekdanja ekonomistka, mamica gimnazijke, se zadnja tri leta poklicno ukvarja z intuitivnim svetovanjem. Je unpunktur resonančna energijska tera-pevtka, izdeluje pa tudi osebne energijske slike in vpoglede v energijske zapise, kanalizira sporočila vodnikov duše in počne še marsikaj. Knjige ni le napisala, tudi naslovnico je oblikovala sama in jo grafično pripravila za tisk. »Že od nekdaj me je vleklo v nevidne, nepredvidljive ravni življenja. Kot srednješolka sem prebirala dela dr. Trstenjaka, psihološke knjige, stare vede. A sem kljub temu izbrala študij ekonomije. Sedaj ugotavljam, da mi znanje, ki sem ga ljubiteljsko pridobila s prebiranjem tovrstnih knjig, zelo koristi pri mojem sedanjem delu,« pripoveduje Jerica. Izobraževala seje v f Sloveniji, na Nizozemskem in v Italiji. »To mi je odprlo vrata za darove, ki so mi prirojeni. Zato lahko sedaj pomagam ljudem tudi tam, kjer uradna medicina ne more.« Ljudje jo najdejo s pomočjo spletne strani in na priporočila prijateljev, ki so njeno terapijo že preizkusili. O knjigi izvemo še, da ta govori o drugačnosti, o vstopu na nevidne ravni, kamor z otipljivim in materialnim ne moremo. »Vedno več jih je, ki imajo višje čutne zaznavnosti, kot so jasnovidnost, intuicija ... Mogoče ne vedo, kaj s tem početi, odgovor pa bodo našli prav v moji knjigi,« doda Jerica, ki upa, da bo njena knjiga takim ljudem v pomoč. »Ljudje, ki imajo te darove, se morajo naučiti živeti z njimi in jih tudi uporabiti. To sem na svoji poti spoznala tudi sama, zato sem tudi napisala to knjigo. Ta ni namenjena širšemu krogu ljudi, ni komercialna, zato jo lahko tisti, ki bi jo želeli imeti, dobijo le pri meni. To je knjiga za ljudi, ki jih kliče "drugačnost"«, še izvemo. Prvi odzivi na knjigo so menda zelo lepi, saj avtorica pravi, da se njena knjiga dotakne duše bralca. a Jerica Lebar s svojim knjižnim prvencem, ki ga v teh dneh predstavlja po vsej Sloveniji. Srečanje usnjarjev v Šoštanju Šoštanj, 15. septembra - V petek so v Muzeju usnjarstva na Slovenskem pripravili Srečanje in posvet usnjarjev in nato še odprli razstavo Usnjarstvo Grad. V prvem delu na posvetu in srečanju usnjarjev so se zbrali predvsem nekdanji dijaki, ki so se v letih 1956-1960 šolali v Usnjarskem tehnikumu v Domžalah. Razpravljalci so odprli nekaj zanimivih tem s področja usnjarstva. V nadaljevanju so si z zanimanjem ogledali razstavo Usnjarstvo Grad. Razstava predstavlja podjetje, ki ga je ustanovil Janez Grad. V Motniku je odprl proizvodni obrat, v katerem je sprva predeloval odpadno in za ostale usnjar-ne neuporabno usnje, iz katerega je ustvaril kvalitetno usnje, kar je bilo ključno pri preboju na tržišče. Največji dosežek Usnjarstva Grad je poseben postopek zaščite usnja, ki ga je Janez Grad razvil leta 1998. Gre za t. i. hidrofobira-nje, ki preprečuje vpijanje vode in olja. Za ta revolucionaren izdelek je prejel veliko nagrad in priznanj doma in po svetu. Na odprtju razstave je zbrane najprej pozdravil kustos šoštanj-skega muzeja Miran Aplinc, župan Občine Šoštanj Darko Menih je spregovoril nekaj besed o Občini Šoštanj in na kratko orisal zgodovino usnjarstva v Šoštanju - od Vošnjakove usnjarne l. 1788 do zaprtja leta 1999 - in se zahvalil vsem, ki so sodelovali pri postavitvi razstave. Marjan Šarec, župan MO Kamnik, je med drugim izrazil upanje, da bi razstava bila na ogled tudi v njihovi občini. a Tjaša Rehar nikoli samiJ^Q^ Naš čas, 22. 9. 2016, barve: CM K, stran 12 12 KULTURA "»WAS 22. septembra 2016 Velenjski gledališčniki z dvema premierama Predstava 'Učinek kobilice' že nastaja - Premiera tokrat na silvestrovo - Po novem letu bodo svojo predstavo ustvarili tudi mladi gledališčniki debitanti - Vpis abonentov za Nedeljski abonma stekel v soboto Bojana Špegel Velenje, 17. septembra - Bili so »potruca-ni«. Ker jo je vreme v soboto zagodlo organizatorjem prireditve Velenje se predstavi, na kateri bi se predstavili tudi velenjski gledališčniki, so ljubitelje odrskih desk povabili v svoj »fundus« v kulturnem domu. Prvič so jim predstavili letošnji abonma nedeljsko popoldne in vanj vpisali prve letošnje abonente. Vpis bo potekal vse do nedelje, 2. ok- tobra, ko bodo v mali dvorani doma kulture pripravili prvo letošnjo abonmajsko predstavo ljubiteljskih gledališč. Predsednik Kulturnega društva gledališče Velenje Matej Mraz nam je povedal, da so počitnice za gledališčnike končane. »Z novo sezono je začela nastajati nova predstava. Odločili smo se za tekst Roka Vilčnika, reži-ral pa bo znani slovenski dramaturg Dejan Spasič. Naslov predstave je Učinek kobilice. Gre za čudovito komedijo, ki se dotakne Velenjski gledališčniki so novo predstavo namesto na Titovem trgu v soboto predstavili kar v svojem »fundusu«. S tem so uradno začeli vpisovati letošnje abonmaje Nedeljsko popoldne. aktualnih življenjskih tem.« V predstavi bo igralo 9 članov velenjskega gledališča, ki na bralnih vajah že zelo uživajo. »Premiera bo tokrat na silvestrovo, ko tudi sicer naše gledališče pripravi svojo predstavo v velenjskem Domu kulture. Prva repriza bo prvi vikend v januarju,« še izvemo. Po novem letu bo začela nastajati še ena nova predstava. »Ustvarili jo bodo naši mladi člani, režiral bo Karli Čre-tnik. Pridružilo se nam je namreč kar nekaj novih mladih članov, večinoma še dijakov. Premiera predstave, ki jo bodo ustvarili de-bitanti, bo konec marca 2017.« Še vedno igrajo tudi satirično komedijo Vse o Šejkspiru, ki je nastala v prejšnji sezoni in je vedno dobro sprejeta pri gledalcih. Letos jeseni jo bodo ponovili še nekajkrat, saj se radi odzovejo vsakemu vabilu »na špil«. Ob tem predsednik gledališčnikov poudari: »Moram reči, da bo letošnja komedija čisto drugačna, kot je bila ta, šli smo v čisto drugo smer.« Za dobrovoljne nedeljske popoldneve Obe letošnji predstavi KD Gledališče Velenje so že uvrstili v abonma Nedeljsko popoldne, v katerem bo letos 7 predstav »za dobrovoljno nedeljsko popoldne«. Ob tem gledališčniki šaljivo pripomnijo še: »Zagotovo ponujamo 6 komedij, pri debitantih pa še ne vemo, če bo komično.« Prva abonmajska predstava bo v nedeljo, 2. oktobra, ob 17. uri. »Vse predstave bodo v mali dvorani doma kulture, ki se je izkazala za odlično prizorišče za naš abonma, vse se bodo začele ob 17. uri.« Začeli bodo z Gledališčem Mozirskim in njihovo predstavo 'Kopalniški rock&roll'. Sledile bodo predstave KD Gornji Grad 'Mož, ki si ne upa', KD Jožef Virk Dob 'Odlikovanje', KUD Valentin Kokalj Visoko 'Butelj za večerjo' in predstava DPD Žiri, ki bo premiero doživela januarja prihodnje leto, naslova pa še ne vedo. Predstave se bodo mesečno vrstile do aprila. V dvorani je 100 sedežev, velenjski gledališčniki pa upajo, da bodo vpisali le nekaj manj abonmajev. Tudi letos so ti cenovno zelo ugodni, vpišete pa jih lahko tudi preko njihovega mejla in telefona. Abonmaje bodo vpisovali tudi eno uro pred prvo predstavo. ALTIERHATOR Jakopičev nagrajenec v Galeriji Šoštanj Šoštanj, 16. september - Mag. Uroš Potočnik, akademski slikar iz Belih Vod, se je v Mestni galeriji Šoštanj ob prazniku Občine Šoštanj predstavil z razstavo Maskat. Razstava je razdeljena na dva sklopa, prvega predstavlja velika slika z naslovom Veranda, ob katero je postavljen igralni aparat fliper. Drugi sklop predstavlja serija kolažev. Slikanje prilagaja času, ki ga ima na voljo, zato bi lahko rekli, da je njegov ustvarjalni opus majhen. Manjši je tudi zaradi avtorjevega odnosa do hiperprodukcije in ekologije. Motivika je različna, nagovarjajo ga vsakdanji dogodki in situacije. Slika slike v času, primer tega je tudi razstavljena slika Veranda, na kateri plasti prvotno situacijo z aktualnimi dogodki. Nagovarja ga tudi družbenokritična tematika, na razstavi v Šoštanju pa so VPIS ABONMl J EV 2016/2017 & * * Festival Vel enje Skočite z nami v novo abonmajsko sezono! Vpis od 29. septembra naprej. www.festival-velenje.si kolaži, ki jih ustvarja na poseben način. Matija Plevnik se je v svoji likovni kritiki veliko razpisal prav o teh: »Po motivni plati so posamezna dela zelo raznolika: od znamenj kataklizmičnosti -jedrskih eksplozij, ki v otroški maniri postanejo estetizirane in na ta način igrivo nedolžne, do tipičnih prostorskih poudarkov in znamenitosti Šaleške doline in Zasavja, ki zaradi svojih impo-zantnih dimenzij in oblik burijo otroško domišljijo.« Plevnik je poudaril pomen Potočnikovega slikanja za prihodnost in poudaril, da se v Šoštanju najbrž ne zavedajo, kako pomembnega ustvarjalca imajo v svoji sredini. Uroš Potočnik je na ALU v Ljubljani magistriral leta 2012, prvo samostojno razstavo je imel leta 2009. Od takrat razstavlja do- ma in na tujem. Potočnik ustvarja premišljeno, včasih traja po več mesecev, da se loti motiva, ki ga je v preteklosti nagovoril, ga obdela in prenese na slikarski medij. Prav zaradi te umirjenosti dokazuje svojo zrelost in hkrati svežino, ki sta že dodobra zaznamovala slovenski likovni prostor. Ustvarjalec je tudi dobitnik Jakopičevega priznanja za slikarstvo in drugih nagrad za slikanje, fotografijo in tudi glasbo. Razstava bo na ogled do 10. oktobra. Glasbeni program je oblikoval trio flavt Glasbene šole Frana Koruna Koželjskega, avtorja pa je nagovoril župan Občine Šoštanj Darko Menih, ki se mu je zahvalil za njegov edinstven prispevek k prepoznavnosti Šoštanja a Milojka B. Komprej foto dejan Tonkli Pleši, pleši .. Matjaž Šalej Ples je umetnostna zvrst, ki se morda najbolj pušča ob strani, pa vendar mi (tudi osebno) zadnje čase postaja enakovredna vsem ostalim umetnostnim muzam. Ples, ki sta ga vedno zaznamovala gib, glasba, ki lahko estetsko pove mnogo, včasih brez glasbe, s čustvi, lahko se izrazi tudi ob nedovršenih vzporednih izraznih sredstvih (oblika, lik, podoba, gib ...). O čem pravzaprav govorim? O plesu, ki je lahko popoln, čeprav ga označujejo vsa umetnostna izrazna sredstva, ki ga dopolnjujejo in so hkrati neizčiščena, drugačna, morda že skoraj stigmatizi-rana kot nepopolna umetniška sredstva. Takšna, ki jih je ples začel uporabljati šele v sedanjosti. Pa vendar ta drugačnost opredeljuje ples kot tisto, kar je nekaj več v pojmu estetskega plesnega doživetja. To poletje in njen njegov zaključek mi je pričaralo vsaj dve plesni predstavi, ki jih lahko proglasim za več kot le plesni predstavi. Za nekaj, kar potrjuje, da je priljubljenost, bodisi plesne zvrsti ali koreografske - upodabljajoče, v narativni izjemnosti avtorja. Najprej naj se ustavim ob ciklusu mariborskega baleta, ki je sredino tega meseca posvetil 25-letnici ustvarjanja njihovega prvaka, umetniškega vodje, koreografa in plesalca Edwarda Cluga. Skoraj vseeno je, katero predstavo iz njegovega ustvarjalnega opusa sem videl, ulovil sem pač dve od zamujenih prejšnji teden. Večina spremljevalcev plesnega ustvarjanja tega izjemnega umetnika si je lahko edina, da je svojevrstno zaznamoval in prevetril domačo baletno sceno. Prišel je kot tuji gostujoči plesalec in si v Sloveniji oblikoval in razvil svoj plesni izraz - v večno drugem mestu naše države. Kot tujcu mu verjetno ni bilo lahko, a sta prav njegovo delo in prisotnost postavila mariborski balet institucionalno pred tistega v prestolnici. Izraznost, ki išče nova sredstva v umetnostnih paralelah drugih zvrsti in jih staplja s plesom, gibom in glasbo, je značilna za sodobne pristope iskanja v umetnosti. Povezovanja s stvarmi, gibalna izraznost, ki ni tipična za balet in za sodobni ples ni vsakdanja, je tisti moment, s katerim Clug prepriča. Na koncu prav ta inovativnost postavlja Cluga med vodilne evropske koreografe. Ne, tudi v predstavi, ki sem si jo ogledal, ni bilo vse idealno, dvakrat je zatajila glasbena podlaga (matrica), kar pa ne razvrednoti pomembnosti in izvirnosti koreografije. In prav prepoznavnost in izvirnost je tisto, kar je presežek v plesni postavitvi. Uporabljati izrazna sredstva, ki jih ne bi prisodil v balet, pa vendar jih ravno s tem nadgrajuje ter bogati to zvrst. Drugo plesno opazovanje in hkrati izjemna izkušnja je do-pustniška, precej drugačna. Videti in občutiti popularno temperamentno špansko glasbeno flamenko zvrst v avtentičnem klubskem okolju kleti. Doživel sem že kakšen plesni nastop flamenka pri nas, pa vendar je doživeti ga v avtentičnem am-bientu, s pravo (minimalizirano) flamenko zasedbo in predvsem pravo andaluzijsko strastjo za tem plesom in z neposrednostjo plesalke in pevca, je pravo plesno in glasbeno spoznanje. »Flamenco puro« oz. čisti flamenko je avtentični španski izraz, ki označuje etnomuzikološko glasbo in ples v takšni obliki. Morda je ta inačica za širše množice (nešpanskih ljubiteljev), ki obožuje to temperamentno glasbo, sicer malce robata (pevsko), instrumentalno pa ob le kitari in ploskanju kompozicijsko komorna, pa vendar izvirna in avtentična. Flamenko v Cordobi ni bil kostumografska ali scenska paša za oči, bil pa je enostavno pravi. Plesalka ni bila tipična temnolasa ciganka, pa vendar so ji potne srage na čelu izdajale to, da pleše »zares«, izraz na licu je izkazoval plesno čustvo. Dve plesni izkušnji, baletna - sodobna in etnološka - avtentična, samo izpričujeta dejstvo, da moramo umetnost vedno uvrstiti in postaviti v prostor in čas ter v funkcijo, ki jo ima v družbi. Takšno, ki izraža in kaže položaj umetnine v prostoru, ki je z njim označen. Da ohranja in da nadgrajuje. Da pričara bodisi avtentičnost in zgodovino in da hkrati ločeno razvija in nadgrajuje zvrst ter njegovo umetniško sporočilo. Hkrati nakazuje distanco do umetnikove ustvarjalne moči ter jo občuduje in potrjuje. V tem pogledu Clug še kako označuje mariborski in slovenski baletni prostor. Čisti flamenko pa označuje težnjo po ohranjanju te, po svetu že marsikje sko-mercializirane in preoblikovane zvrsti, v svoji pravi avtentični obliki. V takšni maniri, ki jo lahko najbolje razumejo le tisti, ki so ob flamenku zrasli, glasbeno ali plesno. Na takšen način moramo iskati tudi domači plesni izraz. Razvijati to, kar imamo, in ga nadgrajevati. Seveda s svojimi koreninami in lastno bazo ustvarjalcev in ne za vsako ceno ter na račun drugotnega in komercialnega plesa. ■ ■ Naš čas, 22. 9. 2016, barve: CM K, stran 13 22. septembra 2016 107,8 MHz 13 Radijski in časopisni MOZAIK Na pot pospremili drugo izdajo Zaleščanskih portretov Avto knjige Vlado Vrbič, novinarka Milena Krstič Planine ter novinar in igralec Jože Krajnc Velenje, 15. septembra - Med knjižnimi deli, ki vsekakor ne smejo manjkati v literarni zbirki tega okolja, je druga izdaja Zaleščanskih portretov avtorja Vlada Vrbiča (direktorja Knjižnice Velenje), našega dolgoletnega sodelavca. Predstavljenih je sto portretirancev, ki so vsak na svojem področju pomembno zaznamovali obdobje rasti Velenja. Portreti so bili najprej ob- javljeni v Našem času, zdaj pa so izšli v knjižni obliki. Vanjo je avtor združil vseh sto portreti-rancev, torej tudi tiste, ki so bili objavljeni že v prvi knjigi. Knjigo smo na pot pospremili s pogovorom, ki smo ga pripravili v Knjižnici Velenje. Tako kot pred 18 leti, ko je izšla prva knjiga, se je z avtorjem Vladom Vrbičem pogovarjala naša novinarka Milena Krstič Planinc, ki GLASBENE novice V kinematografih prvi avtorizirani dokumentarec o Beatlih V kinematografe je prišel prvi avtorizirani dokumentarni film o legendarni skupini The Beatles. Dokumentarec, ki ga je re-žiral Ron Howard, predstavlja štiriletno koncertno pot Beatlov, od nastopa v rodnem Liverpoolu leta 1962 preko odmevnih nastopov po ZDA pa vse do izida njihovega albuma Revolver. Naslov dokumentarca je Eight Days a Week: The Touring Years in čla- ne zasedbe predstavlja na vrhuncu njihove kariere. Howard se je spopadel z zakladnico doslej neobjavljenih posnetkov skupine, pri zbiranju materiala za film pa mu je pomagala tudi vdova Johna Lennona Yoko Ono. Pri dokumentarcu je sodelovala tudi vdova pokojnega Georgea Harri-sona Olivia, filmu pa sta zeleno luč dala tudi oba še živeča beatla Paul McCartney in Ringo Starr. Režiser je povedal, da je šele po pregledu vsega gradiva zares dojel, kako neverjetno kaotično izkušnjo so člani The Beatles doživeli, ko so bili na vrhuncu slave. Ves čas so bili obkroženi z oboževalci, zgovoren pa je podatek, da je po koncertu, ki so ga leta 1964 odigrali v kanadskem Van- je odstrla še marsikakšno zanimivo podrobnost o tem, kako so nastajali intervjuji, v katerih so bili intervjuvanci pripravljeni razkriti marsikaj. Vlado je povedal, da so ga po objavah pogosto ustavljali ljudje, ki so pripovedovali, kako tega in onega zelo dobro poznajo, pa tistega, kar je bilo zapisano o njem, niso vedeli. Predstavitev je z branjem šaljivih, močno namišljenih inter- vjujev (Matjaža Šaleja, Damjana Kljajiča in Emila Šterben-ka) popestril Jože Krajnc. Ti intervjuji, ki so nastali v času raziskovalnega tabora, katerega novinarski krožek je vodil Vlado Vrbič, so bili pravzaprav osnova ideje za nastanek Zale-ščanskih portretov. couvru, kar 240 njihovih oboževalcev pristalo v bolnišnici. Krvava rosa in The Lombego Surfers ob 20-letnici eMCe placa Velenjski klub eMCe plac letos praznuje 20-letnico delovanja. V tem času je klub zamenjal tri imena, tri direktorje, dva tonska tehnika, tri lučkarje, pet najemnikov šanka in več kot 300 natakarjev. V vseh teh letih ga je obiskalo več kot 100.000 obi- skovalcev, ki so obiskali več kot 600 koncertov, 200 galerijskih razstav, 1500 klubskih večerov in drugih dogodkov. Obletnico bo klub proslavil z druženjem vseh ljubiteljev »placa« v zadnjih 20 letih in s koncertom lokalnih legend Krvave Rose in švicarskih Lombego Surfers. Krvava rosa je bila ustanovljena v začetku leta 1982. V skupini so bili Siniša in Ivan Hranjec (kitari), Boris Plevel (bas), Sašo Misja (vokal) ter Zdravko Špegel (bobni). V začetku leta 1983 se je skupini pridružil novi vokalist Zlatko Štruc, dotedanji pevec Sašo pa je zamenjal bobnarja. Zadnji koncert je skupina odigrala konec maja 1983, nato pa svoje delovanje zamrznila. Skupina je delovala še v letih 2001, 2007, 2008, 2009 in 2014, vendar le kot občasni glasbeni projekt, v njej pa se je zvrstilo še nekaj lokalnih glasbenikov. Krvava rosa bo v petek, 23. septembra, ob 21.30 nastopila v eMCe-Placu Velenje kot pred-skupina švicarskim garažnim rockerjem Lombego Surfers. V zasedbi bodo Sašo Misja na vo-kalu, Siniša Hranjec in Rok Ku-gonič na kitari, Janez Marin na bobnih ter Matej Voglar na bas kitari. Kot gostje bodo sodelovali še saksofonist Luka Atel-šek in vokalisti Dejan Požegar, Ana Drame in Barbara Paulo-vič. Koncert bo tudi promocija cedeja Krvave rose, na katerem je 6 avtorskih komadov, štirje iz let 1982 in 1983, eden iz 2009 in eden iz 2014. Happy Ol' Mcweasel "zapeljali" Jano Morelj Skupina Happy Ol' McWeasel je poleg številnih nastopov doma in na tujem poletne dni iz- koristila tudi za snemanje video-spota za pesem Blow z zadnjega albuma Heard Ya Say!. Povabilu k sodelovanju pri snemanju vide-ospota sta se odzvala tudi znana vremenarka Jana Morelj in glasbeni kolega, pevec in kitarist skupine MI2 Jernej Dirnbek. Oba v videospotu poleg članov skupine odigrata glavni vlogi. Nagajiv in humorja poln videospot odraža navihanost, energijo in veselje - prav takšna pa je tudi pesem Blow. Tokrat so fantje zavrteli čas nekoliko nazaj, natančneje v osemdeseta leta, v humoristični-zgodbi pa prikažejo popotovanje po slovenski obali, na katerem ne manjka prigod in vragolij. Leto 2016 je za skupino Happy Ol' McWeasel izjemno, saj so bili zelo aktivni tudi na koncertnih odrih. Letos je skupina med drugim nastopila tudi na največjem švicarskem rock festivalu Paleo Fest, ki je bil z 40.000 obiskovalci razprodan kmalu po uradni najavi. Poleg naših fantov so na isti dan nastopile tudi legende heavy metal glasbe Iron Maiden, na festivalu pa so nastopili tudi Muse, Massive Attack, The Chemical Brothers in drugi. PESEM TEDNA na Radiu Velenje Izbor poteka vsako soboto ob 9.35, zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 14.30. 1. MITJA PODLESNIK - Hej ti 2. AGROROCK - Polka, valček, rock'n'roll 3. MAKSINE - Nočem besed Mladi glasbenik Mitja Podlesnik, ki ga je širša javnost spoznala v oddaji X Factor, je v avgustu predstavil novo skladbo z naslovom Hej ti, s katero obuja spomine na poletno romanco. Mitja, ki igra kitaro, bas in bobne, je tudi soavtor svojih skladb. Po nastopu v oddaji X Factor je že predstavil nekaj skladb, kot sta Party generacija in Do srca, pri nastanku pesmi Hej ti pa je k sodelovanju povabil vedno bolj uveljavljenega Zana Serčiča. LESTVICA domače glasbe Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas 1. Ansambel Klateži - Urco al dve 2. Ansambel Lunca - Pesem lunce 3. Ansambel Biseri - Črno kavo in cigaret 4. Ansambel Glas - Saj bi rad pa ne smem 5. Fantje izpod Lisce - A ti je vroče 6. Ansambel Žargon - Lipa spet cveti 7. Ansambel Vikend - Moj dan 8. Ansambel Akordi - Pustite mi vsaj moje pesmi 9. Ansambel Šepet - Ker zdaj me ljubiš 10. Orkester Zvir - Venček Štajerskih www.radiovelenje.com zelo NA KRATKO JAN PLESTENJAK Danes zvečer bo Jan Plestenjak v ljubljanskih Križankah nastopil na velikem koncertu s simfoniki. Na koncertu bo predstavil posebej prearanžirane pesmi z novega albuma Dvigni krila, občinstvo pa bo seveda popeljal tudi skozi številne uspešnice, ki so nastale v več kot dvajsetih letih njegovega glasbenega ustvarjanja. NINA PUŠLAR Na videospot njene aktualne uspešnice To mi je všeč je Nina Pušlar čakala kar dolgo. Spot je nastajal od sredine maja, svojim oboževalcem pa ga je predstavila šele sredi minulega tedna. Snemanje se je zavleklo zaradi nestabilnega vremena in vedno novih idej. V spotu se Nina med drugim tudi spusti po jeklenici in celo s padalom skoči iz letala. TANJA ŽAGAR V pričakovanju novega velikega koncertnega spektakla ob 20-letnici njene glasbene kairere, ki se bo zgodil v petek, 11. novembra, v ljubljanski Hali Tivoli, Tanja predstavlja remiks drugega singla Trava z novega albuma Carica, poletne uspešnice, ki je vse poletje odmevala na vročih odrih po vsej Sloveniji. Tudi tokrat se je pod remix izvedbo podpisal DJ Johny. BREST feat. VESNA ZORNIK Brest je novonastala zasedba, ki jo sestavljajo izkušeni vrhunski glasbeniki: pevka Vesna Zornik (Katalena), tolkalist Andrej Hrvatin in virtuoz na pihalih Boštjan Gombač. Predstavljajo se s prvo skladbo z naslovom Tulpe, ki jo je napisal kitarist Samo Šalamon, ki ga je leta 2008 prestižna revija Guitar Player razglasila za enega od 10 najbolj vročih kitaristov na svetu. BALIŠ Avstrijsko koroško-sloven-ska zasedba Bališ se po skoraj dveh letih ustvarjalnega odmora v nekoliko spremenjeni zasedbi vrača s predelavo uspešnice avstro-pop legende Ge-orga Danzerja z naslovom Daham bleibt daham oz. Ljubo doma, kdor ga ima. Skladba je izšla v slovenskem in nemškem jeziku, snemanje pa je potekalo v Kopru in Nonči vasi na avstrijskem Koroškem. a Naš čas, 18. 8. 2016, barve: CM K, stran 14 »»^AS a a Šoštanjske me-^^ ščanke (z leve) Romana Sevčnikar, Zvonka Sevšek, Tatjana Napotnik, Bojana Planina so se na ogled postavile. In medda-mami v dvorani je od favšije kar cvrčalo. Ko pa so na ogled postavili še perilo, je završalo tudi med dedci. So spodaj brez al niso? Punce so se ob tem le prizanesljivo smehljale. ZANIMIVOSTI Papirnati nadomestki registrskih tablic Kosovu je zaradi administrativne napake zmanjkalo novih registrskih tablic. Čeprav so njihovi papirnati nadomestki v tujini v glavnem (z izjemo Albanije) neveljavni, se je kosovska administracija odločila za izdajo prav teh. Doslej so izdali okoli 10 tisoč papirnatih tablic, ki bodo največ nevšečnosti povzročale tistim Ko-sovcem, ki delajo v tujini. »Danes in računajo tudi z lačnimi živalmi, a so bili vendar presenečeni, ko so se znašli dobesedno obkoljeni s severnimi medvedi. Okrog njihove raziskovalne postaje se je namreč hkrati znašlo kar enajst lačnih severnih medvedov, tako da znanstvenikom ni preosta- nic, ki temelji na visokofrekvenčnih valovanjih in so jo razvili že v prejšnjem desetletju. Dosežek za zdaj deluje le kot prototip v laboratorijskih razmerah, so pa njegovi iznajditelji prepričani, da ga bodo lahko še izboljšali in razvili tudi za branje večjih debelin papirja. Tega se veselijo predvsem zgodovinarji, arhivarji, zaposleni v muzejih in vsi drugi, bi moral v Beograd po vizum za Indijo, a ne morem z avtomobilom, ker imam na njem papirnato tablico,« je potožil 60-letni poslovnež Tefik Maliqi in dodal, da je moral za papirnate tablice plačati 15 evrov, pa z njimi ne more nikamor. »Nekdo v vladi bi moral zaradi tega odstopiti,« pa je bil jasen voznik Samir Fejziu. Znanstvenike na Arktiki obkolilo 11 medvedov Ruski znanstveniki, ki raziskujejo na postaji na Arktiki, so sicer pripravljeni na izredne razmere lo drugega, kakor da se zaprejo v postajo. A medvedi na otoku Troynoy so bili vztrajni: eden od njih je celo spal pod oknom znanstvenikov, da bi jim preprečil pobeg; medvedja potrpežljivost se ni zmanjšala niti po dveh tednih. Takrat so se znanstveniki le odločili za klic na pomoč - s svetlobnimi raketami so bili medvedje končno pregnani, ekipa pa rešena. Branje knjig, ko so te zaprte Znanstveniki z ugledne ameriške univerze Massachusetts Institute of Technology so te dni predstavili tehnologijo, ki so jo razvili in ki omogoča branje knjig tudi takrat, ko so te zaprte. Gre za nadgradnjo tehnologije branja zaprtih pisemskih ovoj- ki bi želeli preučiti vsebino starih knjig, a se bojijo, da te zaradi starosti, krhkosti ali morebitnih poškodb morda ne bi preživele običajnega branja in listanja. Sedemletna boginja V Nepalu leži ulica Patana, ki ni čisto običajna ulica - pa ne zato, ker bi veljala za kakšno arhitekturno znamenitost, temveč zato, ker tam živi sedemletna boginja (na kar opozarja tudi z roko ustvarjen smerokaz). Boginji je ime Junika in je Kumari, kar v sanskrtu pomeni princesa, pa tudi neporočena ženska in devica. Gre za stoletja staro nepal-sko navado, da izbire dekleta v predpubertetniških letih, v katerih naj bi bila po hinduističnem in tudi nepalskem budističnem prepričanju shranjena sveta ženska energija »devi«, samo pogled na to živo boginjo pa prinaša srečo. »Ko je bila hči še kot dojenček izbrana za Kumari, sem bil vzradoščen, saj je ta živeča boginja v Nepalu zelo čislana in spoštovana,« je povedal njen oče Ra-mesh Bajracharya. Kumari sicer živi s starši, njihova naloga pa je, da neprenehoma skrbijo zanjo, zato sta oče in mati tudi pustila svoji službi. Živeča boginja ne sme zapustiti svojega domovanja, razen ob verskih praznikih, prav tako se njeni podplati ne smejo dotakniti tal, tako da jo tudi v domači hiši ves čas nosijo po rokah. Posebna oblačila in ličenje zahtevajo od matere obvladovanje mnogih spretnosti. A božanstvo ne traja večno: s prvo menstruacijo naj bi sveta energija iz nje iztekla in takrat postane običajna ženska - ji pa pripada dosmrtna pokojnina. Sodobni dežniki Kaj potrebujemo, ko dežuje? Povsem preprosto: dežnik. O obstoju dežnikov so že v 11. stoletju pred našim štetjem pisali v Aziji, in čeprav so v Evropo prišli šele v 18. stoletju, dobro vemo, da je dežnik stalnica v slabem vremenu. In čeprav se dežniki v zadnjem stoletju praktično niso spreminjali, smo sedaj priča neverjetnemu razvoju; sodobni dežniki so narejeni iz lahkih materialov, so vodoodbojni, imajo UV zaščito in celo: med perspektivnejše sodobne rešitve spadajo dežniki brez prekrivne kupole. V resnici gre samo za držalo, ki na vrhu s pihanjem zraka ustvarja zaščito pred dežjem. Taki dežniki so zelo primerni za urbana središča z veliko gneče. Ker niso nikdar mokri, jih tudi lahko brez skrbi nosimo s sabo - le na baterije ne smemo pozabiti. 22. septembra 2016 frkanje » Levo & desno « Iz druge roke Tudi pri nas vse več ljudi kupuje v tako imenovanih »second hand« trgovinah, kjer ponujajo rabljena oblačila. Nekateri v njih kupujejo zaradi mode. Večina, žal, zaradi nuje. Razlika Kakšna je razlika med Velenjem in Šoštanjem? Kakšnih pet kilometrov in deset dni. Velenjčani slavijo 20., Šoštanjčani pa 30. septembra. Zdravje Po naši deželici poteka akcija Zdravi zaposleni -uspešna organizacija. S ciljem, da bi delodajalci bolj skrbeli za zdravje zaposlenih. Da se ne bo prepogosto dogajalo, da se delavci zdravi zaposlijo, potem pa ... Golaž in ... V soboto se bo spet splačalo priti v Šoštanj. Tu bo namreč Šmihelov sejem in še golažijada. Obiskovalci upajo, da bo ob slednjem tudi kaj takega za v grlo, kar so ponujali na poletnih festivalih. 1, 2, 3 ... Pri nas ni le vprašanje, kdo je prvi, ampak tudi, kdaj bo drugi in tretji. Drugi železniški tir in tretji pas na avtocestah. Za naše okolje pa še bolj, kdaj bo hitra cesta tretje razvojne osi. Vse se prepočasi vrti. Brez napotnice Vse več Slovencev se odpravlja k zdravniku v Avstrijo. Za dr. Martina ne potrebujejo napotnice ali plačila. Plačati morajo le karto za avtobus. Obiskovalci pravijo, da je zdravilen že pogled na lepo hribovje. Kot da naše ni. Potopi Čeprav velenjski nogometaši igrajo domače tekme ob jezeru, so zadnji čas vendarle precejkrat potonili. Nevarnost Med smrekami je zelo nevaren podlubnik, ki se naseli pod lubjem; med ljudmi pa ni dobro, če kdo komu preveč zleze pod kožo. Črne luknje V Ljubljani so predstavili črne luknje. A prave slovenske črne luknje so zunaj Ljubljane. Naš čas, 22. 9. 2016, barve: CM K, stran 15 22. septembra 2016 Mojstrska presenečenja 27. Pikin festival je poln malih in velikih mojstric in mojstrov -Pikina dežela je postavljena na glavo, a je vse na svojem mestu -Pravi hit so gusarska ladja in (ne)mojstra Aje to Tina Felicijan Velenje, 18.-24. septembra - Pika je resda samosvoja, včasih muhasta, polna presenečenj, ampak da jih bo za letošnji največji otroški festival v Sloveniji pripravila toliko, si najbrž nihče ni mislil. Njeni tehniki so že mesece načrtovali izgradnjo Pikine dežele, ki je letos presenetila marsikaterega obiskovalca. Tokrat mojstrske umetniške četrti so se selile na travnik ob jezeru. Indijanci, taborniki in drugi ljubitelji narave so pod Restavracijo Jezero, kjer je po novem tudi Gu-sarski oder. Veliki šotor je nižje na travniku, da je skozi Pikino deželo lahko zapihal svež veter. V njem sta letos prava Vesoljska akademija - taka z raketo, vesoljsko rastlino, ozvezdji in fizikalnimi eksperimenti - in Modni salon z modno brvjo, na kateri male Pike razkazujejo skrbno spletene kitke. Nov veter je na obalo Velenjskega jezera napihal tudi pravo gusarsko ladjo s skrivnostnim podpalubjem, v njeni okolici pa se skriva gusarski zaklad. Ker je letošnja tema festivala Sam svoj mojster, je veliko ustvarjalnih delavnic - teh je okoli sto - navezanih na mojstrovanje in domače izdelovanje raznih uporabnih predmetov. Otroci lahko celo zidajo in zabijajo žeblje. Kako pa jim svetujeta znana mojstra Aje to Pat in Mat, ki sicer najprej vse pokvarita, da nato lahko popravita, a najbrž je prav v tem njun čar in se marsikdo lahko poistoveti z njima. Tako kot s Pikinim likom in njenim festivalom na- sploh, na katerem bodo obiskovalci lahko odkrivali mojstrska presenečenja vse do sobote, 24. septembra, ko se bo Pika Nogavička poslovila ob 17. uri in trenutno nežupanu Mestne občine Velenje Bojanu Kontiču vrnila lento. Ta je povedal, da navadno takrat, ko poskuša biti sam svoj mojster, potrebuje prave mojstre, da rešijo, kar se rešiti da. Verjame pa, da je lahko vsak svoj mojster, kar je v teh časih še posebej pomembno. »Marsičesa se da naučiti in priložnosti za to bo na Pikinem festivalu veliko.« Kako bo torej preživel Pikin teden? »Mislim, da bo odlično. Tu bom, na Pikinem festivalu, igral se bom z otroki, ki so ta teden bolj za igro kot za šolo - tu bomo hitro našli skupni imenovalec. Sicer pa bomo s sodelavci poskusili postoriti, kar nam čez leto ni uspelo. S pripravo proračuna bomo raje počakali, da bomo videli, koliko nam je Pika pustila v občinski blagajni. Vsekakor pa bo to zanimiv teden in želel bi si, da bi trajal in trajal, morda kar do novega leta. Ampak ne gre. Pika ima oblast do sobote, potem pa mora drugam. Otroci jo čakajo,« je povedal s Fickom namesto lente okrog vratu. REPORTAŽA 15 Zakaj bi Pat in Mat sama dvigovala vedro, če lahko sestavita mehanizem, ki bo to počel namesto njiju? Z maratoni do počitnic za otroke Na 2. Pikinem ultra teku je okoli 100 tekačev 24 ur premagovalo kilometre za otroške nasmehe Tina Felicijan V okviru 27. Pikinega festivala je Triatlon klub Velenje pretekli vikend priredil 2. Pikin ultra tek, ki je ob Velenjskem jezeru potekal celih 24 ur. Okoli 100 tekačev je s prostovoljnimi prispevki v obliki startnine zbralo natanko 1228 evrov, ki jih je klub v celoti predal Medobčinski zvezi prijateljev mla- pa so premagali maraton. »Seveda izstopajo tisti profesionalni tekači, ki so prišli opravit trening. Največ kilometrov je pretekel Dejan Tajnik, ki je naredil 60 krogov oziroma 120 kilometrov. Nato Dejan Boštar s 45 krogi in 100 kilometri, Vasja Jerčič pa je pretekel 31 krogov in 62 kilometrov. Sicer pa vsak krog šteje in zmagovalci so vsi,« je povzel Dolenc, snilo v kolenu. Boril sem se do enih zjutraj, ko sem se začel spraševati, kako dolgo še. Zjutraj sem se počutil bolje in že ob sedmih se mi je pridružil prvi tekač,« je dogajanje na progi opisoval Tajnik, ki obiskuje tekme tako doma kot v tujini, Pikin ultra tek pa je izbral zaradi dobre organizacije in dobrodelne note. »Otroci so bili vseka- ___ kor v mi- dine za počitnice otrok iz socialno ogroženih družin. Udeleženci so se v dirko lahko vključili kadarkoli in odtekli, kolikor so zmogli. Vztrajali so kljub večkratnemu dežju, največja posebnost pa so bile dobra volja, vztrajnost in izjemna srčnost tekačic in tekačev, je povedal organizator Bogomir Dolenc. Več mora biti v glavi kot v nogah Rekorderji tega športnega izziva so bili vsi udeleženci, številni ki v prihodnjem letu napoveduje še veliko podobnih prireditev. Teh 24 ur je bilo posebno zanimivih za tekača na daljše proge, ki se zadnji dve leti ukvarja s trail in dolgimi teki, Dejana Tajnika. Startal je ob 18. uri in počival samo med 3. in 6. uro zjutraj, ko je bil dež najmočnejši. »Nisem šel na kilometrino, ampak predvsem na 24 ur. Začel sem ob 18. uri in sprva dokaj hitro tekel, okoli 23. ure pa sem začel plačevati davek, saj me je zaradi trde podlage sti- Nekateri bolj, drugi manj utrujeni, a vsi dobro razpoloženi in ponosni udeleženci in soorganizatorji 2. Pikinega ultra teka slih. Če sem pričaral vsaj en nasmeh na obraz otroka, sem zmagal! Sicer pa je pri taki preizkušnji najpomembnejša psiha. V glavi imaš samo končni cilj, čeprav vmes že misliš, da si trčen!« je povedal po dolgih urah teka, ki je bil posebno prijeten zaradi same poti. Ta je bila speljana tako, da so se tekači na njej ves čas srečevali in se bodrili s šalami. S timskim duhom so lažje prebrodili pot, na kateri so pritekli številne otroške nasmehe. ■ Čakajo jih novi izzivi Člani Mladinskega sveta Velenje so po poletnem motivacijskem druženju sklenili, da se bodo novembra srečali na temeljitem posvetu Tina Felicijan Predstavniki 16 lokalnih mladinskih organizacij z območja Mestne občine Velenje, ki so združene v velenjski mladinski svet, bodo v teh dneh razmislili o prihodnosti sveta, projektih in tudi novem vodstvu. Barbari Kelher se bo namreč junija prihodnje leto iztekel drugi in hkrati zadnji predsedniški mandat. »Staramo se,« je v smehu povedala. »Želim si, da se počasi začnejo uvajati novi ljudje in spoznavati lokalno zgodbo, ki je zelo dobro poznana tudi po Sloveniji. Predvsem pa, da se začrtajo idejni, programski cilji, da MSV in lokalna mladinska politika, z njima pa mladinska scena ne bosta obstala na sedanji točki, ampak se dalje razvijala.« Izziv je torej pomladitev vodstva in oblikovanje novih dolgoročnih ciljev. Knjiga, dokumentarni film in razstava MSV bo še do maja prihodnje leto izvajal dvoletni evropski projekt iz programa Erasmus+ Mladi za Veleje, že do konca tega leta pa nameravajo izdati knjigo o velenjski mladini skozi čas; ta bo zajemala pogovore s ključnimi akterji na področju mladinskega dela in razvoja mladinskih organizacij ter njihovih učinkov na lokalno skupnost, analizo sodobnega družbenega profila mladih ter intervjuje z mladimi predstavniki različnih družbenih skupin. Posneli bodo tudi dokumentarni film o utripu mladinskih organizacij skozi čas in postavili fotografsko razstavo. Nekaj mladinskih projektov je že zaključenih Za ustvarjanje dobrih pogojev za življenje in ustvarjanje mladih, predvsem pa za omogočanje uresničevanja njihovih idej evrov. V sofinanciranje se je uvrstilo 17 mladinskih projektnih aktivnosti in 27 projektov, ki sledijo ciljem mladinske strategije. Na podlagi oddanih zaključnih poročil je Triatlon klub Velenje že izvedel športno-zabavna prireditev Legionar Challenge Velenje 2016, DPM Vinska Gora projekt Žetev - prikaz in obujanje starih običajev, Gašper Jug glasbeni večer v Letnem kinu Psyhedelic Gathering Vol. 3, Železni aktivizem prav tam enodnevni metal festival Vratolom, Na srečanju v Savudriji so se predstavniki mladinskih organizacij predvsem sproščali, na jesenskem posvetu pa bodo poročali o aktualnem stanju v organizacijah, potrebah na mladinski sceni in zastavili nove cilje. MOV že več let razpisuje Javni razpis za sofinanciranje mladinskih projektnih aktivnosti - letos je vreden 15 tisoč evrov - in Javni razpis za sofinanciranje in financiranje projektov za dosego ciljev iz Lokalnega programa razvoje delovanja mladih v MOV, za katerega je namenila 45 tisoč Darjan Jeličic pa že 8. košarkarsko prireditev Velenje Streetball Tomaž Vaupotič. Več kot dvajset jih je v teku ali v zaključni fazi oziroma prijavitelji poročila še niso oddali, ostali pa imajo še nekaj mesecev časa za izvedbo in zaključek projekta. Naš čas, 18. 8. 2016, barve: CM K, stran 16 16 NAŠI KRAJI IN LJUDJE "^AS 22. septembra 2016 Priložnost tudi verski turizem Občina Gornji Grad eden od sedmih partnerjev v projektu Romarsko stičišče jugovzhodnih Alp - Za namen turizma drugo nadstropje župnišča Tatjana Podgoršek Občina Gornji Grad je eden od sedmih partnerjev, ki so na razpis Službe vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko Interreg Slove-nija-Avstrija prijavili projekt Romarsko stičišče jugovzhodnih (JV) Alp. Vrednost projekta so ocenili na blizu milijon evrov, od tega naj bi za spodbujanje verskega turizma pridobili 60 odstotkov evropskega denarja, ostalo bodo morali primakniti partnerji sami. Občina Gornji Grad je zanj v proračunu predvidela dobrih 26 tisoč evrov, sicer pa je njen delež v projektu »težak« blizu 90 tisoč evrov. Rok za njegovo izvedbo je konec leta 2018. Izziv: povečanje števila turistov Stanko Ogradi, župan Občine Gornji Grad, je povedal, da je nosilka projekta Romarsko stičišče JV Alp, Benediktova in Slomškova pot Mestna občina Slovenj Gradec, ostali partnerji pa poleg njihove občine še občina Dravograd, Društvo Benediktova romarska pot, Samostan St. Paul in Župnija Wolfnitz (oba iz Avstrije) ter Društvo Slomškova romarska pot in Koroški pokrajinski muzej. Namen projekta je oživitev romarske poti z bogato kulturno in naravno dediščino, Konec prejšnjega meseca se je mudila v Gornjem Gradu skupina romarjev iz Avstrije. Do kraja se je pripeljala z avtobusom, nato pa se je v pribftžno 100 kilometrov oddaljen avstrijski Šentpavel podala peš po Beneditkovi poti. izziv pa povečanje števila turistov ter oživitev popotniškega romarskega turizma kot enega najbolj trajnostnih oblik turistične gospodarske dejavnosti. Ljudje namreč po teh poteh hodijo ali se vozijo s kolesi ter pri tem na najboljši način spoznavajo kulturo, dediščino, navade okolja in ljudi. »Kot partnerji v projektu smo se pridružili zato, ker menimo, da ima naša lokalna skupnost velike možnosti za razvoj verskega turizma kot neizkoriščene tržne niše. Na našem območju so največja katedrala v Sloveniji, ostanki več kot osem stoletij starega edinega benediktinskega samostana v Sloveniji ter romarsko središče Nova Štifta.« Po mnenju sogovornika se v občini že »gredo« verski turizem. Ta se je z lanskim prihodom novega župnijskega upravitelja Iva- na Šumljaka okrepil. Katedrala je namreč postala bolj dostopna romarjem in turistom, saj je redno odprta, vodič za obiskovalce pa je sam župnijski upravitelj, kar gostje cenijo. Prav tako privabljajo bogate muzejske zbirke. Več kot 200 kvadratnih metrov površin Po načrtih bo občina v sodelovanju z župnijo v okviru projekta uredila drugo nadstropje župnišča. Na več kot 200 kvadratnih metrov površin namerava urediti za romarje predavalnico, kuhinjo, jedilnico, sobo s skupnimi ležišči, sanitarije in tuš kabini. Ali bo projekt zaživel tudi v praksi, bo znano v roku dveh mesecev. Takrat naj bi bili znani rezultati razpisa. 70 let lovske družine Dreta V soboto, 17. septembra, so pri lovskem domu v Lačji vasi (pod Venišami) lovci Lovske družine Dreta Nazarje slovesno obeležili 70-letnico delovanja svoje »zelene« druščine. Ob zvokih Savinjskih rogistov ter petju pesmi o gozdu, pticah in divjadi MePZ Nazarje pod vodstvom prof. Kristine Šuster so slovesno zaznamovali visoko obletnico uspešnega delovanja. Ob tem dogodku so odprli razstavo o lovstvu in divjadi, najzaslužnejšim članom, podpornikom ter prijateljskim lovskim družinam pa so podeli- li spominska priznanja in plakete za zasluge. Družini je visoko priznanje Lovske zveze Slovenije podelil predstavnik te lovske krovne organizacije s pohvalo, da je dejavnost lovcev Dreta Nazarje znana tudi daleč po deželi. Lovsko družino »Gorica« ob Dreti so ustanovili v gostilni Deleja na Trnovcu daljnega leta 1946, ko je postal prvi predsednik Tone Štepic. Sedanji gospodar in predsednik LD Dreta Milan Cajner je v kroniki lepo opisal prehojeno pot društva, a ob nadaljnjih usmeritvah delovanja med drugim tudi dejal, »da je danes vse preveč pohlepa po materialnem ter premalo razmisleka o tem, kaj je dobro za naravo, za nas, ki smo si vse to bogastvo izposodili od svojih vnukov.« Ob občinskem prazniku Občine Nazarje so na slavnostni seji lovcem LD Dreta Nazarje podelili županovo priznanje za zasluge in dolgoletno poslanstvo na odbmočju njihove občine. ■ Jože Miklavc Ob visokem jubileju priznanja za prizadevno delo v LD Dreta Nazarje IzZš ril 111 iča JsTQF m\l PORTRETOV ! iNnlajčia F mllN lllmBUdld lllejl m ■ Slušne zanke ne le zaradi zakonov in pravilnikov Večina potreb v mestni občini Velenje pokritih, v občinah Šoštanj in Šmartno ob Paki opremljenost objektov še sledi Tatjana Podgoršek Čeprav se je odnos do invalidnih oseb v družbi precej spremenil, kar ugotavljajo tudi sami, se nemalokrat zgodi, da marsikje še premalo poznajo standarde gradnje. Objekti, pri katerih zahteve niso upoštevane, ne bi smeli pridobiti uporabnega dovoljenja. Če je ureditev neoviranih dostopov in vstopov v javne objekte za težje in težko gibljive osebe pri novogradnjah in obnovah že prešla »v navado«, je kaj takega težje reči za slušne zanke. Te enostavne naprave pomagajo gluhim in naglušnim osebam pri komunikaciji, boljšem razumevanju dogajanja in podobno. Po nekaterih informacijah bi osebe s težavami sluha na Gorenjskem lažje naštele javne stavbe, ki zanke nimajo, kot tiste, ki jo imajo. Nimajo jih niti v domovih za starostnike, v katerih ima več kot 40 odstotkov nastanjenih težave s sluhom in so večinoma uporabniki slušnih aparatov. Zanje bi bila zanka več kot dobrodošla, ker bi jim bilo marsikaj bolj razumljivo. Je tako tudi v občinah Šaleške doline? Potrebe v glavnem pokrite Franc Forštner, predsednik Medobčinskega društva gluhih in naglušnih Velenje, je na vprašanje dejal: »Pri uveljavljanju zakonske pravice do slušnih zank v občinah Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki težav pravzaprav nimamo.« V vseh lokalnih skupnostih, pravi, imajo župani posluh zanje. Glavnina potreb je urejenih. Slušne zanke so nameščene skoraj povsod tam, kjer se odvijajo prireditve. Bolj ugotavlja, se prednosti teh naprav še premalo zavedajo njihovi člani, čeprav zaznava, da se ti v zadnjem času pogosteje udeležujejo prireditev, kar še nekaj let nazaj temu ni bilo tako. Po njegovih besedah je lahko pri tem za vzor Mestna občina Velenje, ki ni kar tako pridobila naziva Občina, prijazna invalidom. Po svojih zmožnostih ji sledita tudi občini Šoštanj in Šmar- tno ob Paki. »Nekateri naši člani pogrešajo indukcijsko zanko na velenjski upravni enoti, a sam menim, da bi bila bolj uporabna prenosljiva slušna zanka oziroma bi bilo sporazumevanje lažje, če bi imeli na upravni enoti več oseb z znanjem slovenskega znakovnega jezika.« Forštner je še povedal, da se zaradi prednosti, ki jih prinaša slušna zanka, zanjo odločajo tudi posamezni- Ali je objekt opremljen s slušno zanko ali ne, je običajno vidno po znaku ob vhodu v prostor. ki. »Dobili ste me prav pri nameščanju naprave pri naši članici.« Cena napeljave je - po njegovih besedah - odvisna od velikosti prostora, giblje se od 1000 pa tudi do 5000 evrov. Kje vse so že slušne zanke? V Mestni občini Velenje so povedali, da lokalna skupnost ni prijazna do invalidov le zaradi zakonov in pravilnikov, ampak ker si prizadevajo omogočiti vsem občanom prijetno bivanje in počutje. S slušnimi zankami so v tukajšnjem okolju opremljeni sejna soba Medobčinskega društva gluhih in naglušnih Velenje, cerkev sv. Martina na Šmarški cesti, lokalna skupnost pa jo je namestila v sejni dvorani občine, v mali in veliki dvorani doma kulture Velenje, v dvorani vile Bianca. Nazadnje so jo namestili v omenjeni vili in v mali dvorani, in to pred dvema letoma. V prihodnje bodo z njo opremili tudi dom za varstvo odraslih, in sicer v okviru načrtovane prenove v dom četrte generacije. Ker je med gluhimi in naglušnimi vse več mladih, smo preverjali, kako je s slušnimi zankami na šolah Šolskega centra Velenje. Direktor centra Ivan Kotnik je povedal, da do invalidnih oseb še niso najbolj prijazni. Nimajo namreč dvigal in dijake ter zaposlene, ki so na vozičkih, nosijo. »Potrebe po indukcijski zanki pa za zdaj še ni nihče izrazil,« je dodal. rekli so ) Anton Krajnc iz Velenja: »Slušne zanke so za nas gluhe in naglušne zelo dober pripomoček pri komunikaciji. Zelo sem vesel, da je z njimi opremljenih v tukajšnjem okolju že kar precej javnih objektov. Z veliko večjim veseljem se udeležujem prireditev in drugih dogodkov, saj lažje sledim dogajanju, lažje komuniciram. Slušna zanka izniči šume, ki so za nas zelo moteči. Želel bi si jo še v velenjski Rdeči dvorani, če je to mogoče, in v tukajšnjem gasilskem domu. Sicer pa smo lahko gluhi in naglušni v Šaleški dolini samo veseli razumevanja vodstev tukajšnjih lokalnih skupnosti.« V občini Šoštanj je s slušno zanko za zdaj opremljena le tamkajšnja knjižnica, ostali javni objekti (dvorana kulturnega doma, vila Mayer, muzej usnjarstva ...) pa ne. »Imamo slabo vest, zavedamo se, da bi to morali urediti ne samo zato, ker to določa zakon. Zanesljivo bomo stvari uredili v bližnji prihodnosti povsod tam, kjer se odvijajo prireditve, kjer se zadržuje več občanov,« nam je zagotovil podžupan Ob- čine Šoštanj Viki Drev. V občini Šmartno ob Paki so povedali, da so z indukcijsko zanko opremili dvorano Marof. V dvorani tamkajšnjega kulturnega doma jo bodo namestili takrat, ko bodo omenjeni dom prenavljali, drugje potreb za zdaj ni. Nam je pa Franc Forštner dejal, da bo stopil do tamkajšnjega župnika, saj si njihovi člani želijo, da bi bila z zanko opremljena še farna cerkev. ■ Indukcijska zanka je žica, ki je v prostoru priključena na vir zvoka, zaradi nje pa uporabniki slušnih aparatov jasno slišijo prireditev. Navadno poteka po tleh in jo napaja ojačevalnik zvoka, ki dobiva signal iz mikrofona. Cena napeljave je odvisna od velikosti prostora, večinoma pa za manjše objekte stane od 1000 do 1500 evrov. Naš čas, 22. 9. 2016, barve: CM K, stran 25 22. septembra 2016 «»SÜAS NAŠI KRAJI IN LJUDJE 17 Vlaganja v športni park se obrestujejo V KS Šentilj praznovanje krajevnega in farnega praznika povezalo krajane -Krajevna skupnost je vsem gospodinjstvom podarila slovenske zastave Bojana Špegel Šentilj pri Velenju, 16. septembra - Tudi letos ob koncu avgusta in v začetku septembra so v Šentilju pripravili niz prireditev. Šentiljski teden, posvečen krajevnemu in farnemu prazniku, so z dogodki raztegnili kar na dva tedna. Začeli so 20. avgusta, končali 11. septembra. »Obisk dogodkov je bil dober, kar je dokaz več, da se ljudje radi družijo. Pri pripravi in izvedbi letošnjega praznovanja so sodelovali številni, lahko rečem, da kar vse generacije, predvsem pa vsa društva, ki delujejo v kraju,« nam je povedal predsednik sveta KS Šentilj Janez Pod-bornik. Začeli so s kolesarjenjem po kraju in okolici, nadaljevali s srečanjem upokojencev in številnimi športnimi ter družabnimi igrami in tekmovanji. Tudi tradicionalne Šentiljske igre in planinski pohod sta odlično uspela. Pripravili so tudi sve- ti maši za zakonske jubilante in abrahamovce. »Še posebej ganljivo je bilo otroško praznovanje, ki ga je pripravilo naše Društvo prijateljev mladine. Dodali so mu humanitarno noto, tudi povezano z velikimi stroški. Dohodkom od prireditev so se odpovedali tudi v prosvetnem društvu in PGD Šentilj, da so lahko pomagali družini,« vidno ganjen pripoveduje naš sogovornik. Izvemo še, da se sicer letos v Šentilju ni prav veliko dogajalo. To so vedeli vnaprej, saj naložb niso predvideli. »Vesel pa sem, da je koncesionar za obnovo in vzdrževanje ceste držal obljubo in že lani končal obnovo lokalnih cest, po načrtu. Letos je ob- dobre cestne povezave nujne.« Opažajo, da je standard padel tudi prebivalcem Šentilja. Krajevna skupnost namreč na območjih, kjer imajo makadamske krajevne ceste, pomaga z nasipnim materialom, prevoz pa morajo plačati krajani sami. »Mnogi tudi tega stroška ne zmorejo več. Zato pomagamo, kolikor lahko,« poudari Podbornik. Krajevna skupnost je financirala nakup reflektorjev za nogometno igrišče. Stari so bili menda »požrešni«, račun za elektriko pa veliko previsok. Sedaj je čisto drugače. Krajevna skupnost Šentilj pa je letos ob 25-letnici samostojne Slovenije vsem gospodinjstvom podarila slovensko zastavo. »To je bila pika na i letošnjemu prazniku, ljudje so bili zadovoljni, zastave pa so tudi izobesili,« poudari Podbornik. štiri soglasja, zato gradbeno dovoljenje ni bilo izdano. To urejamo, zato upamo, da se bo nov oporni zid začel graditi še letos, dela na mrliški vežici pa prestavljamo v prihodnje leto.« Predsednik sveta KS Šentilj je vesel tudi, ker se kraj še širi. »Imamo veliko stavbnih zemljišč, ljudje gradijo pri nas. Eno od območij, ki na pozidavo še čaka, je območje nad Pirhom. Tam je treba najprej urediti kanalizacijo, vo- Teden so začeli s kolesarjenjem, končali s sveto mašo za abrahamovce. krajevna skupnost bo po svojih močeh pomagala naši mali kra-janki, hudo bolni Lauri Vasle in njeni družini pri premagovanju težke bolezni, saj je zdravljenje čina poskrbela, da so asfaltirali odcep ceste proti gradiču. To je bilo nujno tudi zato, ker je tam kmetija Pečečnik, ki ima veliko živine in mleka, zato so zanjo Ključ je v povezovanju Kdo skrbi za utrip Vinske Gore, kjer se starejši krajani radi snidejo z mlajšimi in skupaj preživljajo dogajanja polne dneve? Tina Felicijan Mesta so navadno polna dogajanja za vse generacije, priložnosti za srečanja in druženja se kar vrstijo, ljudje lahko izbirajo med pestro ponudbo prireditev, medtem ko so podobne priložnosti na podeželju redkejše in se morajo krajani sami zavzemati za to, da si popestrijo vsakdan. A nekaterim je prav to v veselje. Po številnih uspešnih prireditvah sodeč so krajani Vinske Gore še posebno znani po tem, da se v prostem času povezujejo v društva, ta pa si med sabo pomagajo pri zasnovi in izvedbi kulturnih, zabavnih, družabnih, športnih in drugih prireditev. Vez mora biti močna Da komunikacija med številnimi društvi dobro teče in so krajani obveščeni o aktivnostih, ki jih člani prirejajo zanje, skrbijo v Turističnem društvu Vinska Gora. Njegov osnovni namen je prav meddruštveno delovanje, cilj pa povezovanje krajank in krajanov. Prav v povezovanju je ključ, verjame predsednica društva Mateja Učakar, ki v tradicionalne prireditve, kot so Srečanje ljudskih pevcev in godcev Ob vaškem perišču, Družinski vikend na Tuševem, Mlinarska nedelja in Prikaz jesenskih opravil, vplete še druga društva v kraju. »Za to se zelo trudimo, saj tako več ljudi o tej prireditvi razmišlja, tako dobivamo vedno nove zamisli, ki smo jih zelo veseli, saj vsak po svoje prispeva k programu, privabimo pa tudi več obiskovalcev,« je prepričana. Močnih vezi pa nimajo le med sabo, ampak tudi s krajevno skupnostjo, velenjsko občino in slovensko turistično zvezo. Predsednik krajevne skupnosti Jože Ograjenšek zelo spodbuja dru- Mateja Učakar: »Srečo imamo, ker smo zunaj mesta in ta duh skupnosti pri nas živi.« štva in posameznike k sodelovanju, občina pa z razpisi omogoča delovanje društev in izvedbo prireditev. »Morali smo se naučiti, kaj vse je treba v prireditev zajeti, da izpolnimo pogoje za pridobivanje finančnih sredstev,« pravi Učakarjeva, vključili pa so se tudi v novoustanovljeno Saška regijo, od česar si obetajo še več prepoznavnosti in obiskovalcev, saj bodo sedaj dosegli tudi ob- Dela na pokopališču zastala Zanimalo nas je, kaj se dogaja na vaškem pokopališču, saj so lani na njem načrtovali kar nekaj del. »Žal se je za-kompliciralo. Včasih tako spoštovano udarniško delo se nam rahlo maščuje. Res se je veliko naredilo z njim, žal pa so velikokrat projekti ostali nedokončani. V našem primeru so manjkala Predsednik sveta KS Šentilj Janez Podbornik: »Letos nismo veliko delali, zato pa upamo, da bo drugo leto več krajevnih pridobitev.« dovod in cesto,« še izvemo. Kot tudi, da jim prostora v vrtcu in podružnični šoli še ne manjka, tudi zato, ker jim je župnišče odstopilo prostore v Tilnovem domu. »Ena večjih želja ostaja nov dom krajanov s telovadnico, ki bi jo uporabljali tako naši šolarji kot krajani. Slišim očitke, da bi ga že zgradili, če bi bil predsednik krajevne skupnosti iz drugih političnih vod. Sam ne verjamem, da to drži, saj poznam občinsko politiko. Občina enostavno nima dovolj denarja za vse, ne nazadnje se v zadnjih 10 letih ni zgradil noben nov dom krajanov.« Izvemo še, da počasi urejajo tudi kanalizacijo. Kar nekaj krajanov se je odločilo za nakup malih čistilnih naprav, a premalo. »Mislim, da je krivo tudi omahovanje države. Slišimo, da se lahko zgodi, da bodo veljale tudi dvoprekatne greznice ali da se bo rok za izgradnjo podaljšal, zato verjetno mnogi še čakajo. Sploh, ker vemo, da se zaradi razvejanega območja na centralno čistilno napravo ne bomo mogli priključiti. Pri nas pridejo v poštev male čistilne naprave.« Do konca leta bosta v kraju še dve večji prireditvi. Že kmalu bo Turistično društvo Šentilj pripravilo tradicionalno Martinovo rajžanje od kleti do kleti in krst mladega vina, 26. decembra pa tradicionalni blagoslov konj. Veseli so, ker je njihovo športno igrišče, v katerega so vlagali kar nekaj let, odlično obiskano. Marsikdaj ga dajo v najem podjetjem in društvom, z najemnino pa potem poskrbijo za posodobitve na igrišču in druge krajevne projekte, tudi pomoč krajanom. Nekatera podjetja in društva se vračajo vsako leto, kar jih veseli. Sploh, ker lahko tudi na račun teh prihodkov naredijo življenje v Šentilju še bolj pestro. činstvo iz koroške in savinjske regije, sami pa na njihovih prireditvah dobivali ideje za svoje. Spomladi bodo praznovali 30 let delovanja »Društva imajo zanimivo dinamiko - nekaj časa so zelo aktivna, potem se izpojejo, kot bi potrebovala malo počitka, nato pa zopet dobijo neko novo življenjsko energijo, idejo, ekipo, ki ga ponovno zažene. Mislim pa, da se vsi trudijo po svojih najboljših močeh in skorajda ni društva v kraju, ki ne bi vsako leto vsaj nekaj pripravilo,« pripoveduje sogovornica, ki je posebno ponosna na jubilej, ki ga bo turistično društvo praznovalo prihodnjo pomlad, nato pa bodo razmislili, kaj še lahko spremenijo, uvedejo, dodelajo, da bo delo še bolj uspešno. »V današnjem času vse poteka tako hitro, novih priložnosti pa je ogromno. Tako je eden od izzivov uporaba informacijskih tehnologij, prek katerih lahko dosežemo še več ljudi. Predvsem pa si želimo, da bi naš turistični krožek, naš podmladek intenzivno sodeloval z nami in dobro spoznal naš kraj, naše prireditve, da bodo mladi potem, ko bodo odrasli, to sprejeli kot del njihovega življenja in se bo ta tradicija društva nadaljevala,« je povedala in dodala, da je njihov cilj ob obletnici še več druženja in medsebojnega sodelovanja. Predavanje bo v sredo, 28.9.2016, ob 18. uri v Galeriji Velenje. ALI MOJ OTROK TO ZMORE? ■ SOCIALNI . DEMOKRATI Občinska organizacija Velenje Strokovni svet za kulturo, izobrai ■ ■ Naš čas, 18. 8. 2016, barve: CM K, stran 18 18 NAŠI KRAJI IN LJUDJE »»^AS 22. septembra 2016 Da niti zapuščene živali niso same Izgubljenim, zavrženim ali prosto živečim psom in mačkam v Velenju pomaga razpredena mreža ljubiteljev živali Tina Felicijan Kmalu bo minilo 15 let od ustanovitve velenjskega društva za pomoč živalim Poživ, v katerem danes aktivno deluje pet prostovoljcev. Do sedaj so oskrbeli in oddali 106 psov in 220 mačk. Imajo pregled nad populacijo zavrženih in zapuščenih živali ter živali brez lastnika, ki jim po svojih možnostih jim sami nudijo oskrbo in zagotavljajo osnovne življenjske pogoje, preprečujejo nekontrolirano razmnoževanje in jim poskušajo najti nov dom. »Če opazite psa ali mačko, ki tava, eksotičnega hišnega ljubljenčka ali kako drugo žival brez lastnika oziroma skrbnika, najprej pokličete občino, mestno redarstvo ali društvo Poživ, psa pa lahko peljete na veterinarsko postajo, kjer prek čipa poiščejo lastnika,« svetuje predsednica Poživa Irena Jager. Na velenjski veterinarski postaji vsak mesec sprejmejo nekaj izgubljenih živali, ki jim odčitajo čip in obvestijo lastnika, s katerim se dogovorijo, kdaj lahko pridejo po svojega ljubljenčka, do takrat pa mu nudijo osnovno oskrbo. Oskrbijo tudi zapuščene ali prosto živeče živali, če je oprsnici, če jo je kupil v njihovi trgovini. Nazaj k lastniku ali v zavetišče Odkar ima občina pogodbo z zavetiščem Zonzani v Dramljah, bi morali vse mačke in pse brez skrbnikov oddati v zavetišče. A so v Poživu še nekaj let lovili in > > Dva potepuška kužka sta dom našla v zavetišču za brezdomne osebe v Velenju. Zanju skrbijo uporabniki centra Hiša, občina pa je poskrbela za kastracijo in redna cepljenja. Mestna občina Velenje in društvo Poživ sta v vsem tem času skupaj kastrirala ali sterilizirala več kot tisoč psov in mačk. njihovo življenje ogroženo, nato pa obvestijo občino, ki mora žival poslati v zavetišče. Pri iskanju lastnikov izgubljenih živali se Poživ velikokrat obrne tudi na trgovino za male živali, saj svoje stranke in njihove štirinožne prijatelje dobro poznajo. Prav tako včasih kdo pripelje najdeno žival kar v trgovino. Tako pokličejo lastnike psov ali mačk, ki ustrezajo opisu izgubljene živali, in preverijo, ali je morda njihova. Včasih lahko lastnika najdejo po ovratnici ali v sodelovanju z zavetiščem. »Tako smo letos opustili ulov prosto živečih živali, sterilizacijo ali kastracijo ter vračanje v naravo. Prav tako ne pobiramo več mladičev. Če ga kdo najde, ga prosimo, naj ga posvoji, mu finančno pomagamo pri pregledu in sterilizaciji ali kastraciji.« Samo letos so za veterinarsko oskrbo prosto živečih mačk ter ampule za odstranjevanje in preprečevanje zajedavcev namenili 1700 evrov. Ker pa v društvo priteka vedno manj denarja za ta namen, lahko tudi vedno manj ukrepajo. »Še vedno pomagamo tako, da gremo po izgubljeno ali zapuščeno oddajajo žival (največkrat gre za psa) oziroma oglašujemo, da se je izgubila. »Včasih se javijo lastniki, včasih pa ga kdo posvoji. Tem skušamo finančno pomagati, a kmalu tega ne bomo več zmogli,« je povedala Irena. Redarji imajo čitalce čipov Pri oskrbi živali brez skrbnikov nastanejo precejšnji stroški - prevoz v zavetišče, oskrbovalni dan stane okrog devet evrov, potrebni sta kastracija ali sterilizacija ali kako drugo zdravljenje, hrana. »Račun za enega kužka (prevoz, pregled, mesec Irena Jager in Natalija Petrič skoraj vsak dan izvesta za zavržene mačje mladiče, največ obvestil o najdenih živalih pa prejmeta med vikendom in prazniki, velikokrat ob večerih, ko je veterinarska postaja zaprta, zavetišče pa ima samo enega dežurnega. Svetujeta, da najditelji zdravo mačko obdržijo in oskr-bijo do naslednjega delovnega dne in nato obvestijo občino. Na obvestila o najdenih psih pa se odzivajo 24 ur na dan tako na občini kot v zavetišču. Irena Jager, predsednica društva Poživ oskrbovali zavržene živali na svojo pest ter jim iskali domove ali jih sterilizirane in kastrirane vračali v naravo, dokler jih uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin ni opomnila, da tega ne smejo početi, razen žival, če nas kdo obvesti, kje se giblje, in jo odpeljemo na veterinarsko postajo,« pravi Jagrova. Če pes nima čipa, ga mora Natalija Petrič, ki na MOV skrbi za to področje, poslati v zavetišče. »Takih psov je zelo malo - pred dvema letoma deset, lani trije, letos za zdaj le eden. Kljub temu moramo po pogodbi z zavetiščem in po zakonu glede na število registriranih psov v Ve- Našla sva pravo energijo za vsak dan. > Redarska služba na terenu opazi veliko spuščenih psov, kar je prepovedano, tudi če je lastnik blizu. Potepuških psov načeloma ni, poznajo pa nekaj psov, ki se potepajo, a načeloma niso prosto živeči. Več jih tava naokrog v času gonitve pred novim letom in spomladi. lenju plačevati mesečni najem dveh boksov za vsak primer, kar letno znaša 3.000 evrov. Kadar pa ljudje najdejo mačko, ki jo želijo obdržati, jim pomagamo tako, da delno poravnamo stroške posega za preprečitev razmnoževanja. Če je ne nameravajo posvojiti, pa jo prav tako pošljemo v zavetišče, kjer ostane trideset dni na naše stroške,« pravi Petričeva in dodaja, da se jim po tem ne obeta nič kaj dobrega. Zato si Poživ prizadeva, da v zavetišču narsko postajo, sicer pa pokličemo zavetišče. Poživ namreč ni zavetišče, redarstvo tudi ne, kot mislijo številni občani, ki nas velikokrat izsiljujejo, češ da smo mi dolžni poskrbeti za zapuščene pse,« je povedala redarka Matea Morel, ki je po poklicu veterinarska tehnica in tudi aktivna članica Poživa. Skozi leta so se s spletanjem mreže za pomoč živalim letni stroški za oskrbo živali brez skrbnikov znižali z 20 tisoč evrov na 10-12 tisoč. »Zmanjšal se je tudi stres živali, ki nastane z ulovom in prevozom v zavetišče, saj velikokrat lastnika najdemo prej,« je povedala Natalija. Najbolj pogosto so zavržene mačke, sploh mladiči Lani so v društvu pobrali okrog trideset zapuščenih živali, prosto živečih pa je kar precej, pravi Irena. »Letos še več, ker se v manjšem obsegu izvaja sterilizacija ali kastracija. Jese- dni oskrbe, sterilizacija ali kastracija, čipiranje) lahko znaša okrog 500 evrov, za muco približno pol manj,« pravi Petričeva in pojasni, da prav zato skuša občina kakor le lahko sama poskrbeti za najdene živali in jim poiskati lastnike. Tako imajo mestni redarji, ki sicer nadzorujejo pse brez povodca, edini v Sloveniji že tri leta čitalec čipov, s katerim lahko takoj preverijo, ali je > Društvo Poživ je do sedaj oskrbelo in oddalo 106 psov in 220 mačk. pes brez spremstva lastnika či-piran. »Včasih ni lahko odčitati čipa, saj nimamo niti opreme za prijetje psa. Če ima čip, ga odvedemo na veteri- ni nismo sterilizirali, ker ni bilo denarja, spomladi pa tudi ne zaradi opozorila uprave. S hranjenjem imamo pregled nad populacijo in ocenjujemo, da jih je okrog osemdeset. Včasih je bilo na eni lokaciji tudi do dvajset mačk, odkar izvajamo sterilizacije, pa so se kolonije zmanjšale na do pet mačk. V zadnjem času jih je bilo največ na Jenkovi ulici,« pravi Irena, ki sicer že dolgo ni dobila kakega obvestila o mučenju živali, letos pa še ni opazila malomarnega ravnanja, denimo puščanja živali v avtomobilu ali na soncu. Poziva, naj v vročih dneh svojim živalim, pa tudi prosto živečim, redno nastavljamo svežo vodo. »Ne le mačkam, tudi ptičem, ki prav tako potrebujejo vodo. Postavite kako posodico na balkon.« Društvu pa bi prav prišle tako finančne kot materialne donacije. Največ denarja gre za veterinarske posege in oskrbo ter za hrano za živali brez skrbnikov - v vseh letih delovanja so jo natehtali več kot 35 ton in še jo potrebujejo. * -.-il j Kmetija Jevšnik Laze 40, Šentilj Prodaja kislega zelja - doma: pon - pet: 9 - 18, sobota: 8 - 13 - v mesnici Dobnik v Starem Velenju - prodaja paradižnika in rdeče paprike JSTČT Prodaja zelja za ozimnico! 041 606 376 Krnica 50, 3334 Luče gpbrlec@gmail.com Izkopi, prevozi, sanacija plazov, nizke gradnje, storitve z gradbeno mehanizacijo izgradnja cest, vlak, podpornih zidov ... ■ Naš čas, 22. 9. 2016, barve: CM K, stran 19 22. septembra 2016 ""^Jis NAŠI KRAJI IN LJUDJE 19 Posegi v vodotoke, ribojede ptice in starost Tri stvari, ki vse bolj pestijo slovensko ribištvo Milena Krstič - Planine Velenje - Ob jubileju, sedmih desetletjih organiziranega ribištva v Sloveniji, ki ga je pripravila Ribiška družina Velenje konec avgusta, je bilo med ribiči veliko govora tudi o težavah, ki zadnja leta pestijo slovensko ribištvo. Igor Miličič, sekretar Ribiške zveze Slovenije, je naštel (vsaj) tri. »Na prvem mestu so to go- tovo težave, povezane s posegi v vodotoke. Ti niso vedno ekološki in taki onemogočajo naravno obnavljanje ribjega življa v vodi. Ribe se ne morejo se več samostojno obnavljati, njihov življenjski prostor pa se kljub vlaganjem, za katera skrbijo ribiči, vedno bolj krči.« Druga težava, ki jih vse bolj pesti, so ribojede ptice. »Opažamo, da so se populacije teh, predvsem populacije velikega kormorana pa tudi sive čaplje, močno namnožile in na veliko plenijo ribe. Po statističnih izkazih uplena opažamo zelo hitro zmanjševanje staleža v vodah.« Tretja težava pa je njihova. Starost. »Ugotovili smo, da je poprečna starost slovenskega ribiča - večinoma so to še vedno ribiči, čeprav so med nami tudi ribič-ke, 52 let. S takim rezultatom na dolgi rok ne moremo biti zadovoljni, zato se trudimo v svoje vrste privabiti čim več mladih. To počnemo na različne načine, veliko pozornosti pa namenjamo zlasti ribiškim taborom, ki jih organiziramo zanje. Naše delo se bo obrestovalo šele čez čas, vsaj upamo, da bo tako. Ribiči smo bili vedno optimisti.« »Mašnice« nad gojitvenim ribnikom niso za okras. Odganjajo ribojede ptice. Zopet so se pomerili oženjeni in 'ledik' Minulo nedeljo so športno igrišče v Skornem zopet napolnile različne generacije ljudi. Kljub muhastemu vremenu je športni sekciji turističnega društva Skor-no uspelo izpeljati že 8. tradicionalni turnir v nogometu, odbojki in boju med dvema ognjema med oženjenimi in 'ledik'. Tu- di letos so tekmovali moški in ženske. Nogometna zmaga je po dveh napetih tekmah, v katerih so v moški tekmi odločale celo sedemmetrovke, romala v roke 'ledik' ekip. V odbojki pa so slavili poročeni moški in 'ledik' dekleta. V boju med dvema ognjema je žoga več sreče name- nila 'ledik' ekipi, ki je tako slavila svojo tretjo zaporedno zmago v tej igri. V nedeljo smo uživali vsi, tako igralci kot navijači. Ker nas šport povezuje in združuje, smo prepričani, da bomo na naslednjem turnirju navijači še glasnejši in igralci še številnejši. a Jasmina Stropnik Društvo prijateljev mladine Ravne je za otroke ponovno pripravilo zanimivo in nepozabno doživetje. Tokrat so jih odpeljali na Izlet v neznano. Čeprav otroci niso vedeli, kam odhajajo, so se izleta veselili. Vožnja proti Koroški je hitro minila, a otrokom ni povedala prav veliko. Zadnjih nekaj zavojev pred končno de-stinacijo, ko so se usmerjevalne table s slikami škratkov množič- no pojavljale, pa se jim je že začelo dozdevati, kam so namenjeni. Ko jih je v gozdu pričakala gospa škratkova, ni bilo nobene dileme več - prispeli so v deželo škratkov. Po malici so se odpravili v škratov gozd, v katerem so prisluhnili pripovedkam o teh bajeslovnih bitjih. Med sprehodom so srečali vile, berkmande-ljca, divjo jago, povodnega moža in prijazne gozdne škratke. Obiskali so tudi čarovnico Zofko, ki jih je sprva lovila po travniku in z metlo tekala za njimi. Ko je ugotovila, da so pridni in prijazni, pa jih je lepo sprejela in jim skuhala črvov sirup. Da je bilo doživetje res pravo, so se otroci podali še na vožnjo z vlakcem, nato pa so si na ognju opekli kruh. a Nastja Stropnik Naveršnik, foto: V. Sovič Tekmovanje v gasilski orientaciji Golte, 17. septembra - Prvo septembrsko soboto je potekalo regijsko tekmovanje mladine v gasilski orientaciji. Organizatorja tekmovanja sta bila letos PGD Gaberke in PGD Škale pod okriljem gasilske zveze Šaleške doline. Iz naše zveze se je tekmovanja udeležilo 16 ekip, ki so dosegle odlične rezultate. V šestih kategorijah sta prvi dve ekipi v vsaki kategoriji dobili pravico do nastopa na državnem tekmovanju. Tako je Gasilsko zvezo Šaleške doline (GZ ŠD) minulo soboto na državnem tekmovanju na Golteh zastopalo kar sedem ekip. Na tekmovanju je sodelovalo 185 ekip in v tako močni konkurenci, v hladnem vremenu, predvsem pa na zahtevnem terenu so ekipe GZ ŠD še enkrat več pokazale svojo dobro pripravljenost, znanje in srčnost ter posegle po vrhunskih rezultatih. Pionirke PGD Lokovica in gasilci pripravniki PGD Lokovica so postali državni prvaki, mladinke PGD Škale pa državne podprvakinje. Pionirji PGD Škale so osvojili izvrstno 5. mesto, mladinci PGD Gaberke in gasilke pripravnice PGD Lokovica odlično 8. mesto ter pionirji PGD Šoštanj-mesto 29. mesto. a Gasilci veterani pomerili moči Lokovica, 16. septembra - Gasilci se poleg dela, ki ga prostovoljno opravljajo, radi tudi družijo. Tako so se gasilci veterani v petek zbrali na že 18. športnem srečanju veteranov GZ Šaleške ekip). Vse tri kategorije pa so na koncu štele tudi za skupno uvrstitev. Vsaka ekipa je imela po 3 tekmovalce, kar pomeni, da se je med sabo pomerilo kar 144 gasilcev. 2. V skupni razvrstitvi je slavila ekipa veteranov PGD Topolšica 1 pred ekipama Lokovice 1 in PGD Šalek 2. Gasilci iz Topolši-ce so prejeli tudi prehodni pokal. Srečanje je bilo organizirano ^ J) i --V - ^ doline. Tokratno srečanje je potekalo v organizaciji PGD Lo-kovica v okolici njihovega gasilskega doma. Kljub slabemu vremenu, ki je tudi gasilcem delalo preglavice, so se veterani in veteranke pomerili v treh kategorijah. Te so bile rusko kegljanje (17 ekip), streljanje z zračno puško (12 ekip) in pikado (16 V kategoriji streljanja z zračno puško so bili zmagovalci člani PGD Lokovica 1, pred PGD Šoštanj in PGD Šalek1. V pika-du so se najbolje odrezali veterani iz PGD Bevče, pred Topol-šico 1 in Lokovico 1. Rusko kegljanje je najbolje uspelo veteranom PGD Pesje 2, za njimi so se uvrstili PGD Topolšica in Šalek pod okriljem komisije za veterane pri GZ Šaleške doline. Sklepno dejanje je bila predaja veteranskega prapora GZ, ki je bilo letos v »lasti« veteranov PGD Lokovica, sedaj pa so ga prejeli veterani PGD Paška vas, ki bodo prihodnje leto tudi organizatorji novega srečanja. a Karin Lambizer Šaleški Aero klub je pripravil to soboto zanimivo srečanje sekcije modelarjev, ki so se ga poleg domačinov udeležili še številni ljubitelji tega športa iz Slovenije in Avstrije. S svojimi modeli le- tal se je predstavilo 30 modelarjev, največje letalo je bilo široko pet metrov, večino modelov pa so modelarji izdelali sami. V najbolj zahtevne vložijo tudi do 20 tisoč evrov. Z njimi pa se udele- žujejo tudi evropskih tekmovanj. Prikaz je bil kljub vremenu, ki so se mu morali nenehno prilagajati, zanimiv in je pritegnil tudi številne obiskovalce. Limbo Trim Konec oktobra je potekal že 19. tradicionalni dobrodelni kolesarski piknik Limbo Trim. Piknika na Budnovi žagi na Ljubnem ob Savinji se je udeležilo približno 130 ljudi. Namenjen je bil tudi dobrodelnosti, saj smo vsa zbrana sredstva namenili Timoteju Jurhartu, ki ima od rojstva cerebralno paralizo. Za nje- govo zdravljenje in terapije smo zbrali 1.570 evrov. Mali Timotej, ki je na ta dan praznoval svoj 7. rojstni dan, je skupaj s starši prišel pozdravit udeležence piknika in se zahvalil za prejeto dari- lo. Mi pa se zahvaljujemo vsem sponzorjem in udeležencem, ki so pomagali, da je bil dogodek uspešno izpeljan. Upamo, da se naslednje leto spet srečamo. ■ a mz ■ Naš čas, 18. 8. 2016, barve: CM K, stran 20 20 ŠPORT »»^AS 22. septembra 2016 Iz Zagreba brez točk M. & Velenjski rokometaši so v torek popoldan odigrali tretjo tekmo lige SEHA Gazprom. Nasproti jim je v gosteh stal Zagreb, ki ga vodi selektor slovenske rokometne reprezentance Veselin Vujovic. Obe moštvi sta imeli do zdaj po eno zmago in poraz. Za Zagrebčane je tekma proti slovenskemu podprvaku pomenila začetek slovenskega paketa, ki jih čaka v tem tednu. V soboto bodo namreč v prvem krogu lige prvakov gostovali v Zlatorogu pri RK Celje Pivovarna Laško. Slovenski selektor Veselin Vujovic je pred sezono v Zagreb pripeljal tri slovenske rokometaše (Matevž Skok, David Miklavčič in Darko Cingesar), ki pa imajo tudi eno skupno točko - prav vsi so namreč v prenosili tudi dres našega velenj- skega črno-rume-nega kluba. Že ob polčasu je bilo jasno, da je Zagreb tokrat občutno boljši, saj je prvi del tekme zaključil z rezultatom 13:7 v svojo korist. Tekma se tudi v drugem polčasu ni odvijala po željah velenjskih igralcev in se je končala z veliko razliko 28:21 v korist domačinov. Najboljši strelec Gorenja Velenja je bil tokrat Rok Golčar s šestimi zadetki, zadetek manj je dosegel Vid Leve. dt enfc Tlf* N a - P slednji dvoboj Gorenje čaka v četrtek, 29. septembra, in sicer proti ekipi RK Vardar na gostovanju v Skopju. Z novincem (samo) točka Nogometaši Radomelj dvakrat vodili, a se je Rudar le izvlekel z 2 2 - Včeraj s Krškim, v nedeljo (ob 16.55) ob jezeru Maribor »Po nizu porazov na domačem terenu odhajamo v boj proti Radomljam. Prikazati moramo dobro igro in si zagotoviti tri točke, da se približamo zgornjemu delu lestvice,« je bila ena od izjav pred gostovanjem nogometašev Rudarja pri novincu. Njihova želja se je uresničila samo polovično. Priigrali so si le točko in s šestega mesta zdrknili na sedmo. Tekmo so sicer začeli dokaj odločno. V prvih petnajstih minutah so nevarno zapretili domačim. Najprej je Bojan Vručina odlično izvedel prosti udarec z leve strani. Pot žogi v mrežo pa je s skrajnim naporom preprečil vratar Aljaž Ivačič. Odbita žoga je priletela do samo nekaj metrov oddaljenega Nikole Tolimir-ja, vratar pa je bil znova odličen. Rudarjev pritisk ni prenehal. Domači so se skorajda panično branili. Njihov cilj je bil, da žogo spravijo čim dlje od svojih vrat. Da gostje niso povedli, je bil najbolj zaslužen vratar. Za branjenje v teh minutah bi si zaslužil najvišjo oceno. Radomljani so šele po dobre pol ure pošteno ogreli vratarja Mateja Radana, ki je bil spet med vratnicami namesto Borivoja Ristica, ki se v prejšnjem krogu proti Celju ni preveč izkazal. Po metu iz avta je žogo dobil mladi domači napadalec Luka Gajič. Čeprav je bil pred njim osamljeni Darko Zec, je uspel žogo s slabih šestnajstih metrov poslati mimo njega, a je bil Radan dobro postavljen in je preprečil njeno pot v mrežo. Po igri v prvem polčasu bi si gostje zaslužili vodstvo, a gledalci v tem delu niso videli nobenega zadetka, v nadaljevanju pa kar štiri. Prvega, v 53. minuti, v Rudarjevi mreži. Botroval mu NRÎ ^nsT-i je branilec Jean Claude Billong. Prepočasen je bil za Gajiča, ki je pritekel iz ozadja. Velenjski branilec je nad njim storil prekršek za enajstmetrovko. Uspešno jo je izvedel vezni igralec Igor Baruk-čic. Domači so se vodstva veselili le šest minut, ko je po odlično izvedenem udarcu z leve strani s precejšnje razdalje žoga v gneči pred drugo vratnico našla glavo Rudarjevega branilca Darka Ze-ca, sledilo je izenačenje. Domačini so v tem delu igre postali bolj napadalni. Novo domače vodstvo je najprej preprečil z dvema dobrima obrambama Radan, v 72. minuti pa je bil nemočen. Najprej je tako rekoč z neverjetno obrambo odbil žogo, ki jo je z nogo z dobrih petih metrov proti njemu poslal Kristijan Šipek. Na njegovo smolo pa se je odbila prav na glavo Šipka, ob njegovem udarcu z glavo je bil Radan nemočen. Nato je spet sledil pritisk gostov. Z dobro igro je pozornost pritegnil Mate Eterovic, pred tremi sezonami z devetnajstimi zadetki najboljši strelec lige. To je bil njegov letošnji drugi nastop. Podobno kot na uvodnem krogu s Krškim ga je trener Slobodan Krčmarevic tudi v tem na igrišče poslal šele sredi drugega polčasa. Najprej je sodeloval v akciji, iz katere so si gostje priigrali točko. Njegovi žogi s petih, šestih metrov je vratar z neverjetno obrambo preprečil pot v mrežo. Žoga se je odbila do Dominika Glavina, ki je z nekaj metrov z udarcem z glavo izenačil na končnih 2 : 2. Kljub dvema, trem priložnostim na obeh straneh v nadaljevanju se rezultat ni spremenil. In za rudarje lahko ugotavljamo, da še vedno igrajo v ritmu toplo - hladno. ■ S. Vovk Zadovoljni z žrebom Na sedežu Nogometne zveze Slovenije na Brdu pri Kranju so v začetku tega tedna izžrebali četrtfinalne pare pokala Slovenije. V velenjskem Rudarju so z njim zadovoljni, saj so za nasprotnika dobili lanskega prvoliga-ša Krko - skratka, vsaj na papirju najlažjega nasprotnika. Najmočnejši par je gotovo Gorica - Maribor, preostala pa sta Krško - Domžale in Olimpija -Aluminij. Prve tekme bodo igrali 19. oktobra, povratne pa 26. oktobra. Rudarke dvakrat z Mariborčankami Po daljšem premoru bodo konec tedna v ženski ligi ekipe odigrale še preostale štiri tekme 3. kroga. V prvi so bile Krimovke s 3 : 2 boljše od Ankarančank. Zelo pomlajena in spremenjena ekipa Rudarja Škale je v uvo- dnem krogu v gosteh s 7 : 0 premagala Ajdovke, v 2. na svojem igrišču z 1 : 3 izgubila z novinkami, igralkami Fužinarja. Rudarke bodo v nedeljo (ob 11.00) gostovale v Mariboru, v 4. krogu (2. 10.) pa gostile Olimpijo, ob Pomurkah glavno kandidatko za naslov. Mariborčanke bodo ru-darke znova gostile v sredo (ob 16.00) na četrtfinalni tekmi slovenskega pokala. ■ vos Janja z nasmeškom do ušes (nadaljevanje s prve strani) Mlada, a že izkušena in tekmovalno izbrušena Janja Garnbret (Šaleški AO in dijakinja 3. letnika športne gimnazije v Velenju), ki je v mladinski konkurenci osvojila vse, kar je mogoče in lani postala članska evropska podprvakinja, je na svojem krstnem svetovnem prvenstvu v članski konkurenci osvojila naslov svetovne prvakinje. In to v vrhunskem slogu, saj je bila vodilna po kvalifikacijah, najboljša v polftnalu, finalno smer pa okronala z vrhom, dvignjeno pestjo in nasmehom do ušes. "Na svoje prvo svetovno prvenstvo sem res želela iti brez pričakovanj, ki so me v Arcu in morda v Imstu pokopala, tako da v Parizu nisem bila obremenjena. Že kot deklica sem sanjala, da bom nekoč tekmovala v svetovnem pokalu in potem tudi postala svetovna prvakinja, kar se je zdaj uresničilo. Sploh ne znam opisati te sreče in še vedno ne morem verjeti, da mi je uspelo," seje smejalo drugi najmlajši svetovni prvakinji v zgodovini v težavnosti, ki se je že v izolacijski coni počutila odlično, močno in dobro pripravljeno, finalno smer pa odplezala suvereno do vrha, kjer so bili oprimki zelo spolzki, zato je pohitela čez zgornji del in ob stoječih ovacijah več-tisočglave množice v pariški dvorani Bercy zmagovito in mladostniško navdušeno dvignila pest. Janjina kariera se bliskovito vzpenja, večkratna mladinska evropska in svetovna prvakinja je že na svojem prvem članskem prvenstvu posegla najvišje. "Moja forma se res iz leta v leto stopnjuje in upam, da se bo tako nadaljevalo. Ko sem v mladinski konkurenci dosegla te uspehe, sem jih bila res vesela in si nisem predstavljala, da bom zmagala tudi na svetovnem prvenstvu med članicami. Še vedno sem mlada, še vedno imam pred seboj dolgo kariero, tako da imam še veliko ciljev, kaj želim doseči, a ne prevelikih," ostaja skromna najstnica, ki je že od začetka sezone vodilna v skupnem seštevku svetovnega pokala. 'V tej sezoni si želim zmagati v skupnem seštevku svetovnega pokala, a se ne obremenjujem s tem, vsako tekmo gledam posebej, nikoli kot seštevek. Mislim, da sem letos naredila dovolj, tri zmage v svetovnem pokalu in naslov sve- tov-ne prvakinje, sploh nimam besed," so jo znova preplavila čustva, ko se je po uvodnih treh zmagah v sezoni težavnostnega plezanja, petem in tretjem mestu vrnila na najvišjo stopničko: "Pri tem je bila glava pomembnejša kot moja fizična moč, v glavi sem morala vse postaviti na pravo mesto. Nisem se smela obremenjevati, ampak le uživati v plezanju, kar je bilo ključno." a Manca Čujež Nov poraz Šoštanja Za moštvi v tako imenovani Golgeter ligi na območju medobčinske zveze Celje so štirje odigrani krogi. Šoštanjčani so gostili Šentjur, ki je slavil s 4 : 1. Sodeč po dosedanjih štirih krogih Šoštanjčani ne igrajo po napovedih pred začetkom nove tekmovalne sezone. Upali so, da bodo skupaj z Zrečani glavni kandidat za naslov. Čeprav je do konca prvega dela še veliko krogov, do konca te tekmovalne sezone pa sploh, z igro ne upra-vičujejo teh optimističnih napovedi. V treh dosedanjih dvobojih so le enkrat zmagali, s tremi točkami pa so na skromnem če- Liga SEHA Gazprom, 3. krog PPD Zagreb : Gorenje Velenje 28:21 (13:7) Gorenje Velenje: Baznik (8 obramb), Zaponšek (5 obramb); Cehte 1, Medved, Ovniček 3, Levc 5, Stojnic, Toskic 1, Mitrovic 3, Potočnik, Golčar 6 (1), Kleč 1, Ratajec, Nosan, Brumen 1 (1) Sedemmetrovke: Zagreb 3(3), Gorenje 2(2 1. liga Telekom Slov., 9. kr.: Kalcer Radomlje - Rudar 2:2 (0:0) Strelci: 1:0 Barukčic (53. -11 m), 1:1 Zec (59.), 2:1 Šipek (72.), 2:2 Glavina (82.). Rudar: Radan, Bolha, Zec, Billong, Mužek, Lo-trič ( ode 74. Eterovic), Tolimir (od 71. Dodlek), Pišek, Trifkovic, Vručina, Glavina. Trener: Slobodan Krčmarevic. Drugi rezultati: Celje - Domžale 2:1 (1:0), Aluminij - Olimpija 0:3 (0:1), Krško - Maribor 1:1 (1:1), Gorica - Luka Koper (28. 9.). trtem mestu. Prvi polčas dvoboja s Šentjur-čani ni napovedal visokega poraza Šoštanjčanov. V 61. minuti je moral v slačilnico zaradi drugega rumenega kartona domači igralec Miha Šmon, številčno prednost je nasprotnik hitro izkoristil. V 66. minuti je povedel z 1 : 0, štiri minute pozneje pa vodstvo podvojil. Deset minut pred koncem so Šoštanjčani z golom Dejana Gegica znižali zaostanek. Najbrž so upali, da bodo v preostalem času ulovili vsaj točko. Toda to je ostala le želja v njihovih glavah, saj so gostje še dvakrat premagali domačega TAKO so igrali Vrstni red: 1. Olimpija 19, 2. Maribor 17, 3. Gorica 15 (tekma manj), 4. Koper 15 (tekma manj), 5. Domžale 14, 6. Celje 13, 7. Rudar 11, 8. Celje 10, 8. Krško 9, 9. Aluminij 7, 10. Radomlje 4. 9. krog (včeraj, 21. 9.): Krško - Rudar; 10. krog, nedelja, 25. 9., ob 16.55: Rudar -Maribor. 3. SNL - sever, 5. krog Šmartno 1928 - Fužinar Ravne Systems 0:2 (0:0) Strelca: Matevž Verhovnik (52.), Mitja Pe-trej (76.) Drugi rezultati: S. Rojko Dobrovce - Dravograd 0:0 (0:0), Mons Claudius - AjDAS Lenart 3:0 (0:0), Maribor B - Dravinja 1:1 (0:0), Korotan Prevalje -Šampion 4:1 (1:0), Videm - Šmarje pri Jelšah 1:1 (1:0), ZU-VIL Brunšvik - Rogaška 1:3 (1:0). Vrstni red: 1. Maribor B 13, 2. Rogaška 13, 3. Dobrovce 11, 4. Šmarje 11, 5. Dravinja 8, 6. Mons Claudius 7, 7. Fužinar 7, 8. Šmartno 6, 9. vratarja in se veselili (ne)priča-kovano visoke zmage. Tamkajšnji ljubitelji nogometa se gotovo sprašujejo, kaj je vzrok za tako slabe igre Šoštanjčanov. Nezadovoljen je tudi trener Ervin Polovšak. Po nepričakovano gladkem porazu (0 : 3) z Zreča-mi (glavnim kandidatom za prvaka) v 2. krogu je takoj po tekmi dejal, da bo dal odpoved iz osebnih razlogov, a so ga prepričali, da je ostal. Gotovo je upal na zmago proti Šentjurju, a se ta ni zgodila. Bodo v klubu le strnili vrste in bo moštvo začelo bolje igrati? a vos Videm 5, 10. Brunšvik 5, 11. Prevalje 5), 12. Lenart 2, 13. Dravograd 1, 14. Šampion 1. Liga Golgeter Šoštanj : Šentjur 1:4 Drugi rezultati 4. kroga: Žalec - Kozje 5:1 (4:0), Vojnik - Zreče 0:4 (0:1). Vrstni red: 1. Zreče 4 tekme - 12 točk (16:1), 2. Šentjur 4 - 12 (14:2), 3. Mozirje 2 - 3 (3:3), 4. Šoštanj 3 - 3 (6:8), 5. Žalec 3 - 3 (5:8), 6. Kozje 3 - 3 (5:10), 7. Štore 2 - 0 (2:9), 8. Vojnik 3 - 0 (1:11). Pari 5. kroga (24. 9.): Kozje - Šoštanj, Šentjur -Mozirje, Štore - Žalec. Kegljanje, 2. liga - vzhod -1. Krog Šoštanj: Litija 2 : 6 (3026 : 3138) Šoštanj: Pintarič - 230 - Šehič - 282 - 512 (0), Kramer - 514 (0), Fidej - 514 (1), Sečki -508 (1), Hasičič - 496 (0), Arnuš - 482 (0). Naš čas, 22. 9. 2016, barve: CM K, stran 21 22. septembra 2016 ""^Jis ŠPORT 21 Mladinci Elektre v 1. ligi V pretekli sezoni so se v šoštanjskem košarkarskem klubu z bogato, že skoraj 70-letno tradicijo, bolj kot s košarko ubadali s finančnimi težavami. Začetek letošnje sezone pa nakazuje, da bi bila lahko letos vendarle košarka v ospredju. V klubu so se namreč zelo razveselili nekoliko presenetljivega, a povsem zasluženega uspeha mladinske ekipe, ki si je preko kvalifikacij uspela zagotoviti nastope v 1. A slovenski ligi. V drugem krogu kvalifikacij so najprej v domači dvorani v Šoštanju premagali ekipo Slovana z enajstimi točkami prednosti. Na povratni tekmi v Ljubljani so želeli priigrano prednost ubraniti, vendar so zmagali tudi tam in se povsem zasluženo veselili uvrstitve v najboljšo slovensko mladinsko ligo. V ekipi Slovana so bili zaradi poraza hudo razočarani, saj so bili prepričani v svoj uspeh. Nanj je do polčasa, ko so Šoštanjčani zaostajali že za 18 točk, tudi kazalo, vendar so košarkarji Elektre v nadaljevanju z izjemnim Andražem Praunseisom, ki je dosegel 22 točk, strnili svoje vrste in se veselili zmage z 69 : 68. Mladinsko ekipo Elektre vodi Duško Ma-ličevič, jedro ekipe pa tvorijo igralci, ki so si lani dragocene izkušnje nabirali z igranjem v članski konkurenci. Njihov uspeh je vreden toliko več, saj sta ekipo pred letošnjo sezono zapustila dva pomembna igralca - Domen Omladič in Andraž Stropnik, ki bosta košarko v prihodnje igrala na Polzeli. Duško Maličevič je bil po srečanju razumljivo zelo zadovoljen: »Kvalifikacije so se iztekle odlično, uspelo se nam je uvrstiti v 1. A SKL za mladince U19. Še vedno mi ni jasno, da je ekipa, ki je osvojila 3. mesto v Sloveniji med kadeti pred dvema letoma, morala odigrati 1. krog kvalifikacij, za nameček nas je v 2. krogu čakala še odlična ekipa Slovana, ki je veljala za favorita. Ampak fantje so stopili skupaj in pokazali karakter, za kar jim čestitam, moram pa se zahvaliti staršem in upravi kluba, ki so nas bodrili na odločilni tekmi v Ljubljani. Fantom v slačilnici vedno rečem, da je naslednja tekma najpomembnejša, sedaj pa je najpomembnejše naslednje tekmovanje, saj bomo v Šoštanju gostili najboljše mladinske ekipe v Sloveniji!« Poenostavljena prisilna poravnava, izredna skupščina V začetku septembra so v klubu sklicali izredno skupščino. Upravni odbor, imenovan v začetku leta, je namreč ob prevzemu funkcije napovedal, da bo 9. septembra odstopil. Do tega roka so želeli urediti vse potrebno za izvedbo prisilne poravnave in se dogovoriti, kako naprej. Besedo so držali, zato so sklicali izredno skupščino, na kateri pa ni prišlo do bistvenih sprememb v Elektri. Predsednik kluba ostaja Stane Breznik. Elektra je s sklepom sodišča v poenostavljeni prisilni poravnavi. V klubu so pripravili finančno konstrukcijo, s katero so se obvezali, da bodo v prihodnjih petih letih poravnali pretekle obveznosti v višini 25 %. Da sodišče takšno prisilno poravnavo odobri, se mora s takšnim načinom plačila obveznosti strinjati večina vseh upnikov, katerih dolgovi morajo skupno znašati 60 % klubskega dolga. To je za upravo kluba velik dosežek, v tem so tudi videli edino rešitev za preživetje kluba. Še naprej pa jih čaka težko delo, saj morajo zagotoviti sredstva za plačilo preteklih obveznosti in seveda tudi za vse sprotne stroške. Kljub temu pa imajo sedaj tudi nekaj več časa, da skupaj s strokovnim vodstvom oblikujejo člansko ekipo za prihodnjo sezono, ko bodo igrali v 2. SKL. Korošci z vsemi točkami iz Šmartnega Rogaška v petih krogih prejela le dva zadetka - Šampion še vedno v krizi V 3. ligi - sever so tudi po petem krogu še vedno neporaženi drugo moštvo Maribora, presenečenje dosedanjega dela prvenstva -novinec Rogaška, Dobrovce in Šmarje pri Jelšah. So pa Mariborčani v tem krogu izgubili prvi točki. Gostili so Dravinjo, pove-dli sredi drugega polčasa, gostje pa dobrih deset minut pred koncem izenačili in 1 : 1; to je bil tudi končni rezultat. Rogaška pa je na derbiju novincev v Brunšviku zmagala s 3 : 1. Še vedno se lahko hvali, da ima trenutno najboljšo obrambo, saj je bil to njen šele drugi prejeti gol. Nogometaši Šmartna 1928 še vedno nihajo s tekme v tekmo. Gostili so ravenski Fu- žinar, ki jih je premagal z 2 : 0, kar je bil ob dveh zmagah tretji njihov poraz. Oba gola so gostje zabili v drugem polčasu. Domači niso bili brez priložnosti. Nasprotno, bilo jih je kar nekaj, toda pri strelih so preveč grešili. Fužinar je trenutno s sedmimi točkami sedmi, Šmarčani pa s točko manj osmi. Prvo točko si je priigral Dravograd. Gostoval je v Dobrovcah. Dvoboj pa se je končal za gledalce z najmanj priljubljenim rezultatom 0 : 0. Korošci so še vedno predzadnji, mesto za njim, na zadnjem mestu, pa je še vedno največje razočaranje dosedanjega dela prvenstva celjski Šampion. Na Prevaljah je z novincem Korotanom izgubil 1 : 4. Zani- mivo, tako Korotan kot Šampion imata enako razliko v danih in prejetih golih. Zadela sta samo vsak po štirikrat, iz svoje mreže pa morala žogo pobirat vsak po štirinajstkrat. Najbolj učinkovit pa je še vedno Maribor, ki je v petih krogih kar 21-krat zatresel mrežo nasprotnika, prejel pa štiri gole. Novinec v ligi Rogaška pa se lahko pohvali s samo dvema prejetima goloma. V sobotnem 6. krogu bodo nogometaši iz Šmartnega ob Paki gostovali v Dravogradu. Upati je, da njihovi streli ne bodo leteli v prazno. Skoki Vseslovenski seminar aikida Ker japonska borilna veščina aikido ni tekmovalni šport, se aikidoisti (aikidoke) srečujejo na seminarjih Velenje - Medtem ko se vse več medčloveških odnosov seli na kanale sodobnih informacijskih tehnologij, si v zvezi aikido društev Aikikai Slovenije prizadevajo za druženje zunaj računalniških okvirjev, »da se ljudje dobivajo na tatamijih, razgrnejo svoja čustva, z nekom delajo, se ob tem nekaj novega naučijo,« je povedal tehnični direktor zveze Jasmin Biščevic, 4. dan ai-kikai. »Med sabo funkcioniramo tako, da se drug drugemu konstantno prilagajajmo, bodisi doma, v šoli, službi, bodisi na tatamijih. Koncept vsega je, da Seminarja v Velenju se je udeležilo skoraj 40 aikidok vseh starosti in rangov. v svetu uspevamo brez konfliktov. Namen ni premagati nekoga drugega, ampak samega sebe in svoja negativna čustva,« je pojasnil, zakaj aikidoke med sabo ne tekmujejo, ampak sodelujejo. S seminarji, ki jih prirejajo klubi iz različnih slovenskih krajev - tudi velenjski dojo Bushin - pa dvigujejo visoko raven te borilne veščine, za katero je temelj v Sloveniji postavil Vilko Vrisman. »Slovenski aikido je v svetovnem merilu zelo na- predoval in še napreduje. Vidi se, da sledimo enemu učitelju, ki nas predstavlja tudi na Japonskem,« je še povedal Biščevic. Tudi v Velenju, kjer to sezono mineva deset let od ustanovitve doja, v tem času pa so hakamo - višji rang - dosegli štirje člani. Glede na močen podmladek pa jih bo v naslednjih letih najbrž še veliko. • tf Osterc vodilni v FIS pokalu 17-letni član SSK Velenje Aljaž Osterc nadaljuje z odličnimi skoki. Po zmagah na tekmah FIS pokala v švicarskem Einsiedelnu na začetku meseca je minuli vikend v Hin-terzartnu nanizal dve novi vrhunski uvrstitvi. Na sobotni tekmi je vso konkurenco, 93 skakalcev, ugnal za 6,5 točk. V nedeljo pa je po malce slabšem prvem skoku osvojil tretje mesto. Vse skupaj je bilo dovolj, da se je pred zadnjima tekmama poletne serije FIS pokala povzpel na vrh skupnega seštevka, kjer ima 21 točk prednosti pred konkurenco. a DP upokojencev v pikadu Šoštanj - Društvo upokojencev Šoštanj obeležuje letos 70 let delovanja. Jubilej bodo praznovali z različnimi dogodki, največji in najširši pa bo organizacija državnega prvenstva v pikadu, na katerem bo sodelovalo 30 ekip oziroma 150 tekmovalcev iz vse Slovenije. Potekalo bo v petek, 30. septembra, v gasilskem domu v Gaberkah. Začeli ga bodo ob 8. uri. a Reli V-Racing uspešen V soboto in nedeljo 17. in 18. septembra je v Buzetu na Hrvaškem potekala šesta dirka slovenskega državnega prvenstva v avtomobilskih gorskih hitrostnih dirkah. Potekala je v okviru zadnje dirke evropskega prvenstva ter državnih prvenstev Hrvaške in Avstrije. Na njej se je zbralo kar 247 dirkačev iz 13 držav. Iz Slovenije je odšlo na dirko 38 dirkačev. Bila je, tako kot je že tradicija, pravi spektakel, saj so se srečali najboljši evropski dirkači in številno navdušeno občinstvo. Malo je le nagajalo vreme. Sobotni treningi so potekali v še kar prijetnem delno sončnem vremenu, v nedeljo, ko je šlo zares, pa so začeli groziti oblaki in padavine. Prva vožnja je bila še večinoma v suhem vremenu, drugo pa je že močno močil dež. Matej Gradnik je s svojim cliom RS odlično odpeljal že prvo vožnjo, v drugi pa je tudi v dežju uspel obdržati prednost pred močnejšimi štirikolesno gnanimi dirkalniki in tako zmagal v generalni razvrstitvi slovenskega državnega prvenstva. To je za Mateja in njegovo malo ekipo prva zmaga v najvišji konkurenci slovenskega državnega prvenstva, česar so bili vsi zelo veseli. Uspeh kluba V-Racing sta dopolnila še Alexander Zajelšnik z zmago med prototipi in Bojan Strožič, ki je zmagal v konkurenci starodobnikov. Patriku Zajelšniku pa je žal nastop preprečila okvara prototipa. Ker je bil po sobotnih treningih drugi v konkurenci Evropskega prvenstva, bi se gotovo v nedeljo boril za zmago. Naslednja in obenem zadnja dirka letošnjega slovenskega državnega prvenstva bo v italijanskem Čedadu 1. in 2. oktobra. a Kegljanje Začeli s porazom Kegljači Šoštanja so novo tekmovalno sezono začeli z nepričakovanim porazom. Na domačih stezah so gostili precej oslabljeno Litijo 2001. Gostujoči igralci so domačinom pripravili pravo presenečenje in jih visoko premagali. Že igra v prvem paru je pokazala, da gostje niso prišli na izlet. Mlada igralca sta domačemu paru odčitala pravo lekcijo kegljanja. Po 120 lučajih sta vodila z 0 : 2 in prednostjo 49 kegljev. To je bil alarm za domače moštvo. Tudi v drugi igri domačinoma ni šlo tako, kot sta si zamislila. Kljub slabi igri sta rezultat izenačila na 2 : 2, razliko pa znižala na 36 kegljev. O zmagovalcu srečanja je odločala igra tretjega para. Za domače sta igrala trenutno najboljša igralca, zato je bilo pričakovati zmago domačih. Vendar ni bilo tako. Slaba igra na polno in še slabša na čiščenje je rezultat obrnila na glavo in prve letošnje zmage so se veselili gostje iz Litije. Po srečanju je razočarani domači trener Leopold Fidej dejal, da je to boleča šola, da se nasprotnika ne sme podcenjevati in da je treba vsako srečanje odigrati resno in zagnano. Povedal je še, da bo tokratno dogajanje predal klubski disciplinski komisiji, saj takšen pristop do igre ne sodi na steze. »Verjamem, da so igralci dobro pripravljeni. Na minulih pripravah so tako v Kopru kot v Izoli prikazali dobre rezultate. Tudi po vrnitvi so na zadnjih dveh treningih presegali rezultate rekorda kegljišča, ki znaša 3372 točk. Danes pa so, kot vidite, dosegli le borih 3026. To tekmo bo potrebno čim prej pozabiti in poraz nadomestiti na gostovanjih.« Prvi popravek bodo imeli že v soboto, ko se bodo v Hrastniku pomerili z domačo ekipo. a Balinanje Prepričljiva zmaga Igralci Gorice pri Slivnici so tokrat gostili tekmece iz Gorenja. Že kmalu je bilo videti, da gostje ne bodo imeli možnosti za uspeh. Na koncu so domačini prepričljivo dobili tekmo z rezultatom 8 : 0 in veliko točkovno razliko v svojo korist. Tudi Polzela je v Konjicah pokazala, zakaj je letos nepremagljiva, saj je z lahkoto opravila z domačini. Premagala jih je z rezultatom 2 : 6, čeprav so se domačini močno trudili. Lahko delo je imela še Topolšica, saj je goste iz Kavč premagala z rezultatom 6 : 2. Nekoliko bolj razburljivo je bilo tokrat v Šentjurju, kjer so se gostje iz Premogovnika močno upirali domačinom. Na koncu je bil rezultat še najbolj pravičen - 4 : 4. Dobri na državnem prvenstvu V sredo, 7. septembra, je bilo v Ajdovščini državno prvenstvo v balinanju za upokojence, na katerem so nastopile tudi moška ekipa KU Gorenje in ženska DU Pesje. Ženska ekipa Pesja je bila na pokrajinskih igrah na drugem mestu za Šmartnim ob Paki, ker pa te niso mogle sestaviti ekipe za državno prvenstvo, je tja odpotovala ekipa DU Pesje. Po zelo napornem dnevu sta obe ekipi, tako moška kot ženska, opravile svoje nastope več kot odlično, Vrstni red v prvi ligi: 1. Polzela -21 točk, 2. Gorica pri Slivnici - 16 točk, 3. Šentjur - 15 točk, 4. Premogovnik - 14 točk, 5. Konjice - 14 točk, 6. Topolšica - 10 točk, 7. Kavče - 8 točk, in 8. Gorenje - 6 točk. V drugi ligi je bilo v Šentjurju srečanje med domačini Vrbnega iz Vr-bice in gosti z Vinske Gore. Prepričljivo so zmagali gostje z rezultatom 0 : 8 in res ogromno točkovno razliko 7 : 52. Tudi Velenjčani so tokrat imeli lahko delo z gosti iz Šmartnega ob Pa-ki, saj so jih premagali z rezultatom 7 : 1. Podobno so se izkazali igralci Dobrne, saj so tudi premagali goste iz Gorice z rezultatom 7 : 1. Vrstni red v drugi ligi: 1. Velenje -14 točk, 2. Dobrna - 13 točk, 3. Gorica - 12 točk, 4. Vinska Gora - 11 točk, 5. Šmartno ob Paki - 2 točki, 6. Vrbno iz Vrbice - 2 točki. a T. F. saj sta obe zasedli četrto mesto. V obeh konkurencah je nastopilo po 14 ekip iz vseh pokrajinskih zvez Slovenije. Za moško ekipo KU Gorenje so nastopili: Mitja Ocepek, Miodrag Djordjevič, Franc Klauzner, Ljubica Gregorič in Janez Tovrljan. Za žensko ekipo DU - Pesje so nastopile: Cilka Koštomaj, Majhen Luba, Krivec Fanika, Hilda Uranjek in Lojzka Bolha. Domačini so se pri organizaciji prvenstva zelo potrudili, tako da je tekmovanje ves čas nemoteno potekalo. a T. F. ■ a vos Naš čas, 18. 8. 2016, barve: CM K, stran 22 22 modroBELA kronika »»^AS 22. septembra 2016 Kolesarjenje je prijazen in zdrav način mobilnosti in parkirišče je lahko tudi ulično lutkovno gledališče. Dan brez avtomobila V Velenju so ga v okviru Evropskega tedna mobilnosti pripravili že prvi dan Milena Krstič - Planinc Velenje, 16. septembra - Evropski teden mobilnosti (ETM) od 16. do 22. septembra je ponovno povezal na tisoče evropskih mest v prizadevanjih za človeka in okolju bolj prijazne načine mobilnosti. V Sloveniji se mu je letos pridružilo 71 mest (lani 58). Potekal je s sloganom Pametna mobilnost za gospodarsko uspešnost, pomembna tema na občinskih ravneh pa je bila marsikje povezana s pripravo ce- lostnih prometnih strategij. Slogan letošnjega ETM je Pametna mobilnost za gospodarsko uspešnost. Raziskave kažejo, da imajo mesta, ki se zavzemajo za trajnostno mobilnost, opa- y ETM je super priložnost za mlade, da oblikujejo pobude. zno ekonomsko prednost. Vrednost nepremičnin v mestih z dobro kolesarsko infrastrukturo in učinkovitim javnim prevozom je denimo višja. Zaposleni pešci in kolesarji v povprečju delajo učinkoviteje od voznikov, manj-krat gredo k zdravniku in manj časa preživijo v bolniški ... ETM je najbolj razširjena kampanja na področju trajnostne mobilnosti in spodbujanja lo- kalnih skupnosti k uvajanju in promociji trajnostnih prometnih ukrepov, spodbujanju prebivalcev k uporabi alternativnih oblik prevoza, k neuporabi avtomobilov torej. Vanj se Mestna občina Velenje vključuje že vrsto let, tudi s trajnostnimi ukrepi. V ETM pa poskrbi tudi za Dan brez avtomobila. V petek so za promet zaprli Jenkovo ulico, na nekaj parkiriščih ob njej pa parkiranje ni bilo mogoče. Tem površinam so namenili drugačno namembnost, kot jo imajo sicer. Spremenili so A res? Ni res! Sedemletna N. N.: »Traj-nostna mobilnost je, da si ves čas ob mobilnem telefonu. Tudi, ko kam greš.« Rekli so ) Nela Halilo- vic, študentka geografije, velika zagovornica trajnostne mobilnosti in spoštovanja mest po meri ljudi: »Razvita mesta niso tista, v katerih se lahko vsi vozijo z avtomobili, ampak tista, kjer nihče ne potrebuje avtomobila, ker imajo razvit javni prevoz in kolesarsko infrastrukturo.« Katarina Ostruh, koordina-torka priprave Celostne prometne strategije: »Za vsakodnevne poti uporabljajmo raje kolo ali pojdimo peš. S tem bomo veliko naredili v prvi vrsti zase, v drugi pa za okolje in mesto.« jih v prostor za risanje s kredo, prizorišče likovnih delavnic za najmlajše in osnovnošolce, gibalni poligon, na njej so igrali nogomet, badminton, odbojko, potekala je ustvarjalnica Podari kolo, po njej so se vozili starodobni in novodobni kolesarji ... Lutkarji so pripravili predstavo, pelo se je, na ogled je bil Lokalc, električni kombi, električni avtomobil ... Skratka, dogajalo se je. Škoda le, da le en dan, da (še) ni trajno. Motoristu izsilil prednost Velenje, 15. septembra - V četrtek se je prometna nesreča zgodila v Podkraju. Do nje je prišlo, ko je voznik osebnega avtomobila izsilil prednost vozniku motornega kolesa. Ta se je v trčenju telesno poškodoval. Vlomilcem sapa zlepa ne poide Velenje, 15. septembra - Tudi v zadnjem tednu so bili na delu vlomilci. V četrtek ponoči je eden od njih skušal skozi streho vlomiti v trgovino Müller. A ji ni bil kos, zato je od dejanja odstopil. V soboto, 17. septembra, je bilo vlomljeno v stanovanjsko hišo na Stanetovi. Neznanec je vanjo prišel skozi odprto kletno okno. Premetal je dnevno sobo in si prilastil manjšo vsoto denarja. Pregnal ga je lastnik. Vlomilec, ki se je lotil hiše na Levstikovi, iz nje ni odnesel ničesar. Na Aškerčevi cesti pa si je storilec pri vlomu v hišo, vanjo je vlomil skozi balkonska vrata, protipravno prilastil ključe avtomobila, računalnik in mobilni telefon. Na Ko-željskega ulici je bilo istega dne vlomljeno v dve kleti. Iz ene je vlomilec odnesel otroško kolo. Ponarejen bankovec Velenje, 15. septembra - V četrtek je oseba z območja Velenja poskušala unovčiti ponarejen bankovec za 100 evrov. Bankovec so policisti zasegli. Poslali ga bodo v analizo. Sledi zbiranje obvestil in kazenska ovadba. Tatvini dveh koles Velenje, 15. septembra - S stopnišča stanovanjskega bloka na Jenkovi cesti v Velenju je bilo ukradeno kolo znamke Lombardo, rumene-črne barve, vredno okoli 200 evrov. Izpred Vojkove pa je neznanec odpeljal kolo bicy št. 19, rdeče barve. Mestna občina je s krajo oškodovana za najmanj 250 evrov. Vožnja po levi pripeljala v nesrečo Velenje, 17. septembra - Zaradi vožnje po levi strani je v soboto počilo na cesti Škale-Gaberke. Povzročitelj nesreče in sopotnica v njegovem avtomobilu sta se v trčenju lažje telesno poškodovala, alkotest pa je pri vozniku pokazal, da je vozil pod vplivom alkohola. Vozniško dovoljenje so mu začasno odvzeli, svoje ravnanje pa bo moral zagovarjati na sodišču. Na prehodu trčil v starejši peški Velenje, 19. septembra - V ponedeljek, nekaj pred 20. uro, je 44-letni voznik osebnega avtomobila na prehodu za pešce pri hotelu Paka trčil v peški, stari 76 in 78 let. 76-letna peška se je v trčenju huje poškodovala, 78-le-tna pa lažje. Iz izložbe ukradel telefone Žalec, 20. septembra - V noči na torek je bilo vlomljeno v trgovino na Šlandrovem trgu v Žalcu. Storilec je iz izložbe ukradel najmanj osem telefonskih aparatov. Iz POLICIJSKE beležke Sedel ob cesti Šoštanj, 14. septembra - V sredo so policiste obvestili, da ob cesti Ravne-Šoštanj sedi možak in da obstaja možnost, da ga kdo povozi. Patrulja je odšla na kraj in poskrbela, da ni več predstavljal nevarnosti. So mu pa storitev zaračunali. Nasprotujoče si izjave Šoštanj, 14. septembra - Šoštanjčan je v sredo policistom prijavil, da so ga napadli sosedje in da mu tolčejo po vratih. Policisti, ki so se z njimi pogovorili, so od njih slišali, da jih moti vsakodnevno kričanje otroka, ki prihaja iz stanovanja prijavitelja. Na to naj bi ga opozorili, vendar odziva ni bilo. Zaradi nasprotujočih si izjav ene in druge strani zbiranje obvestil nadaljujejo. Mama se je v šoli neprimerno obnašala Šoštanj, 15. septembra - V četrtek se je v osnovni šoli v Šoštanju do učiteljic in sošolcev neprimerno obnašala mama prvošolca. Policisti so ji izrekli opozorilo, o njenem vedenju pa obvestili tudi center za socialno delo. Tri sadike pospravili policisti Velenje, 15. septembra - Policisti so pri stanovalcu na Koroški cesti zasegli tri sadike konoplje, ena je zrasla že skoraj do treh metrov. Po analizi, ki bo sledila, bodo ustrezno ukrepali. Nespodobno vedenje v lokalu Velenje, 17. septembra - V soboto se je v gostinskem lokalu v Pesju nespodobno vedel krajan. Dežurni zdravnik, ki so ga policisti vključili v obravnavo, je zanj odredil zdravljenje v psihiatrični bolnišnici. Najdeni predmeti Na Policijski postaji Velenje hranijo ključ vozila znamke Nissan, ki ga je Velenjčan našel pri kiosku s hitro hrano na Prešernovi. Ključ je na črnem obesku. Lastnik ga dobi pri njih. (Zakonsko) preprečevanje nasilja v družini - 1. del Konec julija je vlada Republike Slovenije spre- ^ jela novelo zakona o preprečevanju nasilja ^ v družini (ZPND), kije prinesla kar ne- ^ kaj novosti pri odkrivanju, obravnavanju in preprečevanju nasilja v družini. Tako pred objavo vsebine novele kot po njej je bilo kar precej kritičnih odzivov strokovnjakov in predstavnikov nevladnih organizacij na zakonske dopolnitve, slednje pa so ustvarile tudi precej vprašanj in dvomov tudi med starši in tistimi, ki se s to problematiko ne ukvarjajo profesionalno. Po prvotnih medijskih odmevih je novela potisnjena izven območja medijskih luči, kar pa ne pomeni, da problematike ni več ali da nadaljnja pozornost tako na zakonske in sistemske ukrepe kot na samo problematiko na tem področju ni več potrebna. Republika Slovenija je v zadnjih desetih letih bistveno napredovala pri odkrivanju in preprečevanju nasilja v družini. Od sprejetja ZPND v letu 2008 in podzakonskih aktov, ki pristojnim institucijam določajo tako odgovornost kot pooblastila, se je delo pri odkrivanju, obravnavanju in preprečevanju tovrstnega nasilja okrepilo. To velja tudi za medinstitucionalno sodelovanje med pristojnimi državnimi institucijami in nevladnimi organizacijami, kar je osnovni pogoj za celovit pristop ter učinkovito obravnavo nasilja v družini v celotni družbi. Pri tem ima policija ključno vlogo, saj se policisti vsakodnevno srečujejo s tovrstno problematiko, ko se odzivajo na klice žrtev, njihovih sorodnikov ali sosedov, da posredujejo in tako zavarujejo žrtve ter ukrepajo zoper povzročitelje nasilja. Od leta 2008je nasilje v družini deležno več pozornosti v vseh ozirih. Prvič zaradi večje občutljivosti družbe, ki je bila tudi eden od ciljev sistemskih ukrepov, poleg načrtnega promoviranja institucionalnih ukrepov ter ničelne tolerance do nasilja v družini. Drugi razlog pa je senzacionalistično poročanje medijev, saj v poročilih in člankih poslušamo in beremo o modricah, zlomljenih rokah in nogah, umorih, posilstvih, odvrženih dojenčkih v smetnjakih, nasilnih otrocih, ki s kladivi, sekirami in noži napadajo starše, kar nam ustvarja občutek, da je nasilja iz leta v leto več in da naša družba drvi v prepad. Toda število obravnavanih primerov kaznivih dejanj in prekrškov nasilja v družini je v zadnjih letih v upadu, kar je razvidno tudi iz tabele v nadaljevanju. varnostno ogledalo Leto 2008 2009 2010 2011 Kazniva dejanja 120 2.478 2.344 1.917 Prekrški 5.064 4.000 3.857 3.735 SKUPAJ 5.184 6.478 6.201 5.652 2012 2013 2014 2015 SKUPAJ 1.702 1.592 1.601 1.267 13.021 3.502 3.346 3.014 2.782 29.300 5.204 4.938 4.615 4.049 42.321 Število obravnavanih kaznivih dejanj in prekrškov ter statistične ocene ne pomenijo, da se stanje izboljšuje, saj je navkljub ozave-ščanju in strožjim ukrepom zoper povzročitelje nasilja tovrstnih dejanj vseeno preveč. V lanskem letu so policisti v povprečju obravnavali več kot tri kazniva dejanja dnevno, leta 2014pa več kot štiri. Če pogledamo statistične podatke od leta 2009 do leta 2015 in ne upoštevamo podatkov v letu 2008, ko je bil temeljni ZPND sprejet, lahko ugotovimo, da so policisti v sedmih letih v povprečju vsak dan obravnavali pet kaznivih dejanj in enajst prekrškov, skupaj šestnajst dogodkov, v katerih so povzročitelji nasilja s fizičnim, psihičnim ali spolnim nasiljem izvajali nasilje nad družinskimi člani, med katerimi so bile večinoma ženske in otroci. Statistični podatki o številu obravnavanih primerov nasilja v dru-žinipotrjujejo, da bo treba na tem področju še bolj strniti vrste in dodatno pozornost usmeriti na (družbene) dejavnike, ki ustvarjajo pogoje za nasilje v družini, ter bolj celovito obravnavo povzročiteljev nasilja. Novela ZPND je rezultat tega, zato bomo v naslednji kolumni skupaj pogledali glavne novosti pa tudi pomisleke strokovnjakov in akterjev s tega področja o vsebini le-te. radio VELENJE 88.9 Mhz 187.8 Mhz Naš čas, 22. 9. 2016, barve: CM K, stran 25 22. septembra 2016 «»SÜAS UTRIP 23 Kolesarski zajtrk v Šoštanju V Šoštanju so se v ETM vključili prvič - Deset dogodkov povezanih s pripravo celostne prometne strategije HOROSKOP Zrcalno podobo Šoštanja so si ogledali v kači na čelu z mag. Gorazdom Omanom Furmanom. Zanimiva je bila tudi delavnica alternativna uporaba parkirišč. Šoštanj, 17. septembra - Šoštanj se je Evropskemu tednu mobilnosti (ETM) letos pridružil prvič. Kar deset zanimivih dogodkov so pripravili, z njimi pa poudarili pripravo celostne prometne strategije (CPS) občine, v kateri šteje vsako mnenje. Eden od teh dogodkov je bil sobotni Kolesarski zajtrk. Njegova vsebina je bila veliko širša, kot pove ime. Poleg tega, da so bili vsi trajnostno mobilni obiskoval- > Danes v Šoštanju dan brez avtomobila. ci deležni brezplačnega zdravega zajtrka lokalnih ponudnikov na tržnici, so v centru mesta zaprli ulico in parkirišča. Namesto avtomobilov so tam potekale delavnice o alternativni uporabi parkirišč, obiskovalci so se preizkusili v vožnji z električnim kolesom, izpolnjevali anketo, izžrebali so kolo ... »Zelo smo veseli odziva občanov, še posebej pa odziva učencev osnovne šole. Mladi so ena glavnih ciljnih skupin, ki jih želimo vključiti v nastajanje strategije in jih trajnostno mobilno vzgajati. Generacije pred njimi Zgodilo se je. od 23. 9. do 29. 9. > Celostne prometne strategije brez ljudi ne more vzpostaviti nobena politika. - ob praznovanju praznika občine Šoštanj so 23. septembra leta 2000 v Lokovici svečano predali svojemu namenu nov vročevod; - v Šoštanju je bil 19. februarja leta 1939 ustanovljen aero klub Naša krila. Člani kluba so še istega leta izdelali svoje prvo jadralno letalo, ki so ga poimenovali Bolha in z njim v Lajšah pri Šoštanju prvič poleteli 24. septembra leta 1939; - konec septembra leta 1973 je Šaleško dolino zajelo hudo neurje; v Šoštanju je Paka v noči s 24. na 25. september močno poplavljala in povzročila veliko škode, v Družmirju so živele tako, da so se vozile z avtobusi, kolesarile, hodile peš ... Da je to dobro, znova ugotavljamo, saj je trajnostna mobilnost zdrava, prispeva k temu, da se ljudje družimo, in k temu, da se onesnaženost zraka zmanjša,« pravi mag. Gorazd Furman Oman iz družbe Urbanisti Celje, s katero Občina Šoštanj sodeluje pri pripravi CPS. Ves čas poudarja, kako zelo pomembno je mnenje slehernega. »Če občani tega koncepta oziroma ideje ne bodo vzeli za svojega, ga ne bo mogla vzpostaviti nobena politika,« pravi. Zato so velik poudarek in aktivnosti namenjeni temu, da ljudje pridejo blizu, da se izobražujejo, sodelujejo in sami začutijo, kako zelo pomembna je za vse trajnostna mobilnost. Matija Kompan je eden tistih, ki v Šoštanju spremlja nastajanje celostne prometne strategije. V soboto je bil še pod vtisom predstavitev dobrih praks trajnostnega razvoja, enega od dogodkov, ki so ga v Šoštanju pripravili v ETM. »Res je bilo zanimivo, poučno in mislim, da pa je bregove prestopila Velu-nja, zalila rodovitne družmir-ske njive in prav tako povzročila ogromno škode; ■ 25. septembra 1977 so ob 11. uri in 56 minut z omrežjem prvič sinhronizirali četrti blok Termoelektrarne Šoštanj; ■ 26. septembra 1918 je bil v Mariboru ustanovni občni zbor Narodnega sveta za Štajersko, katerega predsednik je postal Velenjčan dr. Karel Verstovšek; ■ 26. septembra 1997 je v okviru praznovanja šoštanjske-ga občinskega praznika v vili Široko v Šoštanju potekala okrogla miza z naslovom »Beseda o prezrtem mestu«, v domu kulture v Šoštanju pa so zvečer odprli razstavo Nekoč je bila vas Družmirje in premierno predstavili dokumentarni film Basist in njegova zgodba o potopljeni vasi Družmirje; ■ 27. septembra 1951 so zaradi gre Šoštanj v pravo smer. V mestnem središču je že zdaj manj avtomobilov, kot jih je bilo nekdaj. Ima pa veliko parkirišč. Morda bi se jih dalo uporabiti za kakšne druge namene, morda bi jih lahko zasedli drugi aktivnejši dogodki kot je mirujoči promet,« je razlagal. Danes, v četrtek, 22. septembra, za zaključek ETM pripravljajo dan brez avtomobila. Potekal bo na Aškerčevi, ki bo namenjena družabnim dogodkom. Na njej bodo uredili poligon, po katerem se bodo lahko obiskovalci zapeljali s kolesi, rolerji, učenci se bodo sprehodili po mestu in spoznavali varne poti, občani pa bodo lahko spregovorili o svojih izkušnjah s prometom ..., da kdo ne bo zadremal, čeprav bo zanimivo, pa bodo lahko tudi malo »pokofetkali« ob kavi in drugih napitkih z edinstvenega lokala v Sloveniji, kolesa, ki energijo za svoje delovanje pridobiva s pomočjo sončnih celic. a Milena Krstič - Planine Matija Kompan: »Res je zanimivo, poučno.« Zložljivo mestno kolo oddano Do 26. oktobra v okviru priprave CPS poteka nagradna anketa. Na sobotni prireditvi so že izžrebali prvo od treh nagrad, ki jih namenjajo sodelujočim, zložljivo mestno kolo. Razveselila se ga je učenka OŠ Karla De-stovnika - Kajuha Ana Ži-gon. Stolp cerkve sv. Jurija vŠkalah (Foto Arhiv Muzeja Velenje) izkopavanja premoga minirali že precej nagnjen in deloma že pogreznjen stolp cerkve sv. Jurija v Škalah, kar je hkrati pomenilo tudi dokončen propad starega središča Škal; - 27. septembra 2013 v Šoštanju na mestu nekdanje osnov- ne šole položili temeljni kamen za nov vrtec; - 29. kimavca 1973 je v Velenju umrl velenjski učitelj in narodopisec Fran Mlinšek; - 29. septembra 1974 so svečano odprli novo asfaltirano cesto na Ko-novo; - 29. in 30. septembra 1979 je bila v velenjski občini velika akcija NN-NP (Nič nas ne sme presenetiti), v kateri so sodelovali domala vsi prebivalci tedanje občine Velenje; - 29. septembra leta 2000 so na svečani seji ob prazniku občine v domu kulture Šoštanj podelili najvišja občinska priznanja; naziv častnega občana občine Šoštanj posmrtno dobi Viktor Kojc. a Damijan Kljajič T Oven od 21. 3. do 20. 4. Pred vami je dokaj miren, pravzaprav čisto običajen teden. Zatišje, ki je po velikem projektu zavelo v vašem življenju, pa žal ne bo več dolgo trajalo. Veliko skrbi boste še vedno imeli na finančnem področju, saj obeti ne bodo dobri. Ne bo ne prvič, pa tudi zadnjič ne, zato ne boste preveččrnogledi.Si boste pa zato naredili načrt, da končno pospravite in dokončate stare, zanemarjene in nedokončane zadeve. Tokrat ne bo ostalo le pri načrtih, ampak se boste dela dejansko tudi lotili. To vam bo prineslo dober občutek in veselje, potem pa tudi dovolj ustvarjalne energije, da boste preostanek meseca septembra speljali v veliki meri po svojih željah. Pazite pa, da ne spregledate datuma neke zelo pomembne uradne zadeve. Če ga boste, bodo posledice. Predvsem finančne. Tega si trenutno ne morete privoščiti. Ljubezen? Želeli si je boste več. Ö Bik od 21. 4. do 21. 5. V teh dneh vam energije res ne bo manjkalo. Zato ste seveda poskrbeli sami, saj ste se že pred časom začeli več ukvarjati s svojim telesom in zdravjem. Če boste dobro premislili in upoštevali navdih, lahko v naslednjih tednih dosežete več kot si trenutno upate misliti. Zvezd e va s o poza rj aj o, d a pritem pazite, komu se boste za merili, ker bo vaštempo življenja hitrejši, kot ga bo imela večina okoli vas. Dejstvo je, da boste na več področjih zelo učinkoviti. Vaše najmočnejše orožje bo dobro planiranje in dobra izbira ljudi, s katerimi boste delali in zato boste tokrat načrte izpeljali do konca. Imate veliko želja, a tudi dosti volje, idej in znanja, zato le pogumno naprej. Z denarjem pa ravnajte zelo previdno. Kot kaže, bo zamudnikov s plačili vsak dan več, vaše potrebe pa ne bodo majhne. Dvojčka od 22.5. do 21.6. Tokrat boste odločni kot že dolgo ne. Ne bo vam lahko vztrajati, a trma bo tokrat pozitivna. Šli boste do konca, kar boste začeli uresničevati že danes. Vse, kar boste začeli v naslednjih dneh, boste tudi uspešno dokončali. In to prej kot sami verjamete. Največ težav boste imeli s tem, da se umirite in si priznate, da vam pravzaprav nič ne manjka. Povod, da boste to spregledali, bo nesreča nekoga od vaših znancev. Stojte mu ob strani, tudi če konkretno ne boste mogli pomagati. Pazite tudi, da si boste v naslednjih dneh vzeli čas tudi za počitek in lenarjenje. Glavo imate polno, misli so pogosto težke. Telo vam bo kmalu sporočilo, da ste že predolgo napeti, če vam ne uspe, da se vmes tudi spočijete. Partner bo imel v teh dneh veliko majhnih želja. Potrudite se, da mu pomagate, da jih uresniči čim več. Rak od 22.6. do 22.7. Pred vami je eden lepših tednov letos. Kar se tiče uspeha pri delu, kariere in vašega statusa v družbi, bo vse odlično. Pravzaprav še bolje, kot si lahko želite. Pa čeprav ste bili še pred nekaj dnevi zelo skeptični do tega. V nedeljo vam bo jasno, da se bo trud, ki ste ga v neki projekt vlagali več tednov, vendarle poplačal. Zato boste breztežav vztrajali na začrtani poti. In to kljub temu da se boste zaradi nje zamerili kar nekaj ljudem, tudi prijateljem. A ne bo nič takega, kar bi dolgoročno vplivalo na vaše odnose z njimi. Pravzaprav bo hitro pozabljeno, vi pa boste vsak dan bolj zadovoljni z učinki svojih dejanj. Vsako prosto minuto izkoristite za delo v naravi, še bolje pa bo, če pred prihodom pustih jesenskih dni poskrbite tudi za redno telesno aktivnost. Sklepi vam bodo hvaležni. Vaši živci tudi, saj se boste ob fizični aktivnosti neverjetno sprostili. <2 Lev od 23. 7. do 23. 8. V vašem življenju se nenehno dogaja, dolgočasja že lep čas ne poznate. Tudi v naslednjih dneh bo tako, saj vas čaka ne le veliko dela, ampak tudi veliko razburljivih dogodkov. Ti vam bodo vračali energijoza delo. Poleg tega vam planeti na poved uj ej o ve I i ke premike na področju ljubezni. Zna se zgoditi, da boste začeli novo razmerje ali pa se bovobstoječem dogajalo kaj zelo razburljivega, vendar po vaših željah in pričakovanjih. Nič slabega ne bo, prej obratno. Boste pa vseeno nekoliko zmedeni. Ne boste namreč vedeli, ali trenutno v partnerski zvezi delate prav ali narobe. Čeprav vztrajnost za vas ni ravno pogosta, boste tokrat dokazali, da zmorete tudi to. Uspelo vam bo dokončati vse, kar si boste zadali na kratki rok. Tudi dlje v prihodnost boste zrli. Tu pa bodite previdni. Ne želite si tistega, kar v podzavesti veste, da ni mogoče doseči. Tffp Devica od 24. 8. do 22. 9. Veliko truda boste vlagali v odnose med domačimi, saj se zavedate, da ste se precej odtujili. Želeli si boste, da bi si povedali več, da bi skupaj iskali poti do rešitev. Tudi tistih, ki so povezane z investicijami. Tudi zato, ker sploh ne veste več, kaj delate narobe, da vam zadnje čase denar kar polzi skozi prste. Pa to ne bo edini problem. Čaka vas nekaj nujnih obveznosti, ki se jim tokrat res ne boste mogli izogniti. Skoraj vsak dan vas bo strah, kako jih izpeljati. Vse bo teklo, kot si želite, zato bodo napori hitro pozabljeni. Od torka dalje boste čisto mirni. Končno se boste spet lahko posvetili stvarem, ki vas veselijo, zanje pa si niste mogli vzeti dovolj časa. Na ljubezenskem področju ne bo nobenega nemira, ker se ne bo dogajalo nič novega. Tudi zato, ker v zadnjem času niste spoznali nikogar, ki bi vam pognal kri po žilah. Res pa je tudi, da ga niste iskali. Tehtnica od 23.9. do 23.10. Do konca meseca septembra bodo vse naravne sile na vaši strani. Izkoristite njihovo moč, saj tudi sami čutite, da ne bo več dolgo tako. Poskrbeli boste, da vam ne bo dolgčas in da boste užili prav vsak dan posebej. Ob tem boste nekoliko zaslepljeni sami s seboj, s svojimi zahtevami, željami in idejami. Drugi bodo v tem času predvsem vaši življenjski spremljevalci, z njimi se ne boste imeli ne časa ne volje ukvarjati. Ko se boste lotili nekega novega projekta, boste najprej precej uporniški in trdoglavi, že v nekaj dneh pa boste spoznali, da je zadevo bolje speljati nekoliko bolj diplomatsko. Na vrat na nos ne bi šlo. V teh dneh boste tudi polni odličnih idej. Ob tem se boste zavedali, da se v vašem življenju ne bo nič spremenilo, če jih ne uresničite. Najprej se lotite tistih, pri katerih bo pot do želenega cilja lažja. To vam bo dalo polet in voljo, da se lotite tudi težjih. w Škorpijon od 24. 10. do 22. 11. V tem tednu se boste bolj kot s seboj in s svojimi potrebami ukvarjali z drugimi. Ugotovili boste, da to sploh ni lahko, pa čeprav bo šlo v večini primerov za ljudi, ki jih imate zelo radi. Jezilo vas bo, ker se prav nič ne bo odvilo tako kot si želite. Tudi zato, ker boste izjemno nestrpni. Ze res, da časa nimate veliko, a če bi bolje premislili, preden ukrepate, bi hitreje prišli do želenega cilja. Vaše redno delo bo v teh dneh malce zastalo. Morda boste morali prositi za pomoč, kar vam je vedno težko. Še težje pa vam bi bilo, če ne bi pomagali svojcu, ki se zanaša na vas. Začelo pa se vam bo odpirati tudi na drugih pomembnih življenjskih področjih. Nerodno bo, ker boste tudi tokrat marsikdaj prehitri, zato si boste nehote zaprli nekaj vrat. Na finančnem področju bo vse dobro. Celo bolje, kot ste računali. Strelec od 23.11. do 22.12. Vaš spanec v naslednjih dneh ne bo najbolj miren. Strah vas bo, da boste kaj spregledali, saj trenutno končujete stvari, ki vam zelo veliko pomenijo. Vrgli se boste v delo, pri tem pa tlačili prava občutja ob izgubi, ki ste jo doživeli pred kratkim. Ne počnite tega, priznajte si, kako čutite in kako se počutite, sicer se vam bo telo hitro maščevalo. Čeprav večjih sprememb v življenju nimate radi, se boste začeli zavedati, da so včasih te nujno potrebne. Tokrat bodo žal boleče. Preprosto povedano, žalostni boste. Ideje, kako se lahko izvlečete iz občutij, ki jih nimate radi, v teh dneh še ne boste dobili. Ker še niste pripravljeni, da se sprijaznite z novo situacijo v svoji družini. Ljubezen? Pogrešali boste dolge pogovore in iskrena čustva. Žal bo partner z mislimi povsem drugje kot vi. A le zato, ker je izguba prizadela tudi njega, kar tokrat kaže na čuden način. Oba potrebujeta čas, zato ne bodite nestrpni. Kozorog od 23.12. do 22.1. Dogajale se bodo stvari, ki bodo prizadele veliko ljudi. Po svoje tudi vas, pa čeprav jih boste s svojimi dejanji povzročili prav vi. Slabe vesti tokrat ne boste imeli, saj boste vedeli, da drugače ne gre. A vseeno vam ne bo. Zato boste precej nemirni, vsak dan znova si boste želeli, da obdobje, ki bo polno negotovosti, čim prej mine. Pa ne bo.Vsajta teden še ne bo kazalo, da bi bil potek dogodkov lahko kaj hitrejši. Če si boste še tako želeli, da se zgodba konča, se ne bo, dokler ne bo čas zrel za to. Ni več veliko odvisno od vas, sedaj so na potezi drugi. Vse skupaj se bo odražalo na vašem počutju. Tisti, ki že dolgo niste obiskali zdravnika, ga boste v teh dneh morali. Sploh, ker verjetno z obiskom že čisto predolgo odlašate. Ko bo ta za vami, boste veliko bolj mirni, pa čeprav počutje še ne bo takšno, kot si boste želeli. Vodnar od 21.1. do 18.2. Naslednji dnevi vam žal ne bodo preveč všeč. Pa ne bo tako po vaši krivdi. Tudi vi se boste namreč bolj kot s sabo morali ukvarjati z drugimi in njihovimi težavami, v katere se boste težko vživeli, saj podobnih sami še nikoli niste imeli. Zato ni izključeno, da boste tokrat krepko jeznisami nase. Zdelo se vam bo, da ste dovseh prevečdobri, da preveč popuščate. Pravzaprav bo to kar držalo, saj se zgodba, ko se počutite izkoriščeni, nenehno ponavlja. A taki pač ste. Če le lahko, želite pomagati. Ob tem velikokrat pomislite, ali se vam bo to kdaj povrnilo. In ob tem spregledate, da se vam že vrača. Pohvalite se lahko s tem, da imate ljubečega partnerja in kaj nekaj iskrenih prijateljev, ki bi za vas šli po žerjavico v ogenj. In to je veliko plačilo za vse, kar ste vi doslej naredili zanje. K Ribi od 19. 2. do 20. 3. Tokrat si boste morali priznati, da nimate vedno prav. Vaši nameni bodo sicer dobri. Čeprav ste želeli svojcu le pomagati, vam ni uspelo. Sedaj pa vam bo zameril, da niste naredili še več. Razumite ga, ne gre za nehvaležnost. Njegov položaj res ni rožnat. Če bo treba, odprite tudi denarnico, saj veste, da vlagatetudi vsvojo prihodnost. Obtem poskušajtedržati jezik za zobmi, moralni nauki tokrat ne bodo čisto nič pomagali. Ker pa je stanje na vašem računu trenutno manjše, kot si želite, bo treba zategniti pas, brez oklevanja. Kar se ljubezni tiče, bo najlepše tisto, kar boste sanjali. Resničnost bo precej pusta, celo dolgočasna. Tokrat ste krivi tudi vi, ne le partner. In to prav dobro veste, a nimate volje, da bi se potrudili, da to spremenite. Vaše misli so drugje. Četrtek, 22. septembra Naš čas, 18. 8. 2016, barve: CM K, stran 24 TV SPORED »»^AS 22. septembra 2016 Petek, 23. septembra Sobota, 24. septembra Nedelja, 25. septembra Ponedeljek, 26. septembra Torek, 27. septembra Sreda, 28. septembra TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T 05.55 Kultura 06.00 Odmevi 06.55 Dobro jutro 07.00 Poročila 07.08 Dobrojutro 08.00 Poročila 08.08 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.08 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.08 Dobrojutro 11.15 Taksi, kviz z Jožetom 11.45 Turbulenca: Motivacija za učenje, svet. odd. 12.25 Moji, tvoji, najini, 11/35 13.00 Dnevnik, vreme, šport 13.30 Gospostvo naključja, portret Filipa Robarja Dorina 14.20 Slovenci v Italiji 15.00 Poročila 15.10 Težišče, tv Lendava 15.55 Točka preloma, ponov. 16.25 Profil: Les Wicks 17.00 Poročila ob petih 17.30 Ugriznimo znanost 17.55 Novice 18.00 Utrinek: Integracija v Logatcu 18.10 Pavle, ris. 18.15 Pujs Pepa, ris. 18.25 Taksi, kviz z Jožetom 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Tarča 20.55 Globus 21.25 Prava ideja 22.00 Odmevi, šport, vreme 23.05 Osmi dan 23.35 Panoptikum 00.30 Ugriznimo znanost 01.00 Profil, ponov. 01.25 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.50 Dnevnik, ponov. 02.40 Info-kanal TV SLO T 06.00 To bo moj poklic: Mizar, 1. del 06.25 Otroški kanal 07.00 Štiri ušesa sredi lesa: Kako sta se lepo igrala, ris. 07.05 Jjani Nani, ris. 07.10 Čarli in Mimo, ris. 07.15 Timi gre, ris. 07.25 Fifi in Cvetličniki, ris. 07.35 Robotki, ris. 07.50 A veš, koliko te imam rad, ris. 08.00 Bacek Jon, ris. 08.05 Zgodbe iz školjke: Zlatko Zakladko: Ob Copekovem mlinu 08.45 Točka, glasb. odd. 09.30 Na lepše 10.15 Alpe, Donava, Jadran 10.55 Kino Fokus 11.00 Halo TV 11.55 Dobro jutro 15.05 Posebna ponudba 15.40 Po kavni poti s Simonom Reevom, dok. odd. 16.30 Čarokuhinja pri atu: Dolenjska 17.05 Bela sužnja, 43/62 18.00 Halo TV: Konctracepcija 19.00 Krtek, ris. 19.05 Male sive celice, kviz 20.00 Razkritje Majev, dok. odd. 20.50 Neskončna lepota, ital. film 23.10 Slovenska jazz scena 00.00 Točka, glasb. odd. 00.45 Halo TV 01.40 Zabavni kanal 05.10 Točka, glasb. odd. 05.50 06.00 06.55 07.00 07.08 08.00 08.08 09.00 09.08 10.00 10.08 11.15 11.55 12.25 13.00 13.30 14.25 15.00 15.10 15.40 16.35 17.00 17.30 17.55 18.00 18.10 18.25 18.55 19.00 20.00 21.25 22.00 23.05 00.40 01.05 Kultura Odmevi Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Taksi, kviz z Jožetom Ugriznimo znanost Moji, tvoji, najini, 12/35 Dnevnik, vreme, šport Tarča Globus Poročila Mostovi Hidak Planet vrabcev, dok. odd. Duhovni utrip Poročila, šport, vreme Slovenski magazin Novice Infodrom Kioka, ris. Taksi, kviz z Jožetom Vreme Dnevnik, šport, vreme 47. festival narodno zabav. glasbe Slovenije Ptuj 2016, posn. drugega dela Na lepše Odmevi, šport, vreme Onstran zrcala, šved. film Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, ponov. 02.00 Info-kanal 05.50 Kultura 06.00 Odmevi 07.00 Zgodbe iz školjke: Bine: Film 07.15 Smrkci, ris. nan. 07.40 Nodi v Deželi igrač, ris. 07.50 Fifi in Cvetličniki, ris. 08.00 Studio kriškraš: Laboratorij, lutkov. odd. 08.25 Vetrnica, ponov. 08.30 Ribič Pepe, ponov. 08.50 Firbcologi 09.15 Male sive celic, kviz 09.55 Počitnice, igrani film 10.10 Infodrom 10.20 Kdo si pa ti?, 7/10 10.50 Od blizu: Bernarda Jeklin 11.55 Tednik, ponov. 13.00 Dnevnik, vreme, šport 13.25 O živalih in ljudeh 13.50 Na vrtu, svet. odd. 14.15 Nekoč je bil ledenik, dok. film 15.00 Človeško vesolje: Zakaj obstajamo, 2/5 16.00 Zaljubljeni v življenje, izbor 17.00 Poročila, šport, vreme 17.20 Slovenski vodni krog: Mutska Bistrica 18.00 Osamljeni planet - 1000 fantastičnih doživetij 18.25 Ozare 18.40 Zu, ris. 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, šport, vreme 20.00 Vse je mogoče, najboljši trenutki 2016 21.35 Prevara, 4/10 22.35 Poročila, šport, vreme 23.05 Titli, indijski film 01.20 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.45 Dnevnik, ponov. 02.40 Info-kanal O 02.40 Info-kanal TV SLO T 06.00 To bo moi poklic: Mizar, 2. del 06.00 To bo moj poklic: Mizar, 2. del 06.25 Otroški program 07.00 Štiri ušesa sredi lesa: Kako sta se dolgočasila, ris. 07.05 Jani Nani, ris. 07.10 Čarli in Mimo, ris. 07.15 Timi gre, ris. 07.25 Fifi in Cvetličniki, ris. 07.35 Robotki, ris. 07.50 A veš, koliko te imam rad, ris. 08.00 Bacek Jon, ris. 08.05 Zgodbe iz školjke, Ribič Pepe 08.45 Točka, glasb. odd. 09.50 Bleščica, odd. o modi 10.35 Sledi: Agata s Štraleka 11.00 Halo TV: Kontracepcija, gostja: Bojana Pinter 11.55 Dobro jutro 14.05 Dober dan 14.50 Padec Gorice, dok. film 16.00 O živalih in ljudeh 16.20 Na vrtu, svet. odd. 17.05 Bela sužnja, 44/62 18.00 Halo TV 19.00 Nodi v Deželi igrač, ris. 19.10 Krtek, ris. 19.15 Firbcologi 19.40 Infodrom 20.00 Maslo, am. film 21.30 Stopnice, igrani film 21.50 Neverjetni Jonathan Goodwin, 1/5 22.40 Polnočni klub: Čebele meščanke 23.50 Točka, glas. odd. 00.35 Halo TV 01.35 Zabavni kanal pop pap 24ur, ponov. Veseli avtobuski, ris. Čebelica Maja, ris. Lovci na zmaje, ris. Hotel 13, nan. Tv prodaja Sanjska ženska, am. ser. Tv prodaja Ostani z menoj, nan. Tv prodaja Sestrske vezi, nan. Tv prodaja Moja mama kuha bolje! Zdravnica malega mesta, nan. Ostani z menoj, nan. Sestrske vezi, nan. 24ur popoldne Utripajoča srca, nan. Moja mama kuha bolje! 24ur, vreme 24ur Gorski zdravnik, nan. Survivor 24urzvečer Črni seznam, nan. Franklin in Bash, nan. 24ur zvečer, ponov. Zvoki noči 06.00 07.00 07.10 07.40 08.05 08.20 08.35 09.30 10.00 10.55 11.10 12.10 12.25 13.30 14.30 15.30 16.30 16.55 17.50 18.55 18.58 20.00 21.00 22.00 22.35 23.30 00.25 01.00 08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 08.55 Napovedujemo 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.00 Napovedujemo 10.05 Skrbimo za zdravje: Imate urološke težave? 11.05 Pop Corn: Omar Naber, Flamie 12.05 Videospot dneva 12.10 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 12.30 Lestvica zabavnih in narodnozab. 13.00 Videostrani, obvestila 15.00 Lestvica zabavnih in narodnozab. 15.30 Videostrani, obvestila 17.25 Lestvica zabavnih in narodnozab.. 17.55 Napovedujemo 18.00 Pikin studio (4) 18.40 Regionalne novice 2 18.45 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.05 Videospot dneva 19.10 Videostrani, obvestila 19.55 Napovedujemo 20.00 Naj viža, ans. Vikend 21.15 Regionalne novice 3 21.20 Jesen življenja 21.50 Videospot dneva 21.55 Iz oddaje Dobro jutro 22.55 Strokovnjak svetuje: Bonton, darila in obdarovanje 23.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 23.55 Videostrani, obvestila 06.00 07.00 07.10 07.40 08.05 08.20 08.35 09.30 10.00 10.55 11.10 12.10 12.25 13.30 14.30 15.30 16.30 16.55 17.50 18.55 18.58 20.00 21.00 22.00 22.45 23.20 23.25 01.25 02.00 24ur, ponov. Veseli avtobuski, ris. Čebelica Maja, ris. Lovci na zmaje, ris. Hotel 13, dan. Tv prodaja Sanjska ženska, am. ser. Tv prodaja Ostani z menoj, nan. Tv prodaja Sestrske vezi, nan. Tv prodaja Moja mama kuha bolje! Zdravnica malega mesta, nan. Ostani z menoj, nan. Sestrske vezi, nan. 24ur popoldne Utripajoča srca, nan. Moja mama kuha bolje! 24ur, vreme 24ur Gorski zdravnik, nan. Survivor Survivor: Na robu preživetja 24ur zvečer Eurojackpot Imogene, am. film 24ur zvečer, ponov. Zvoki noči © 08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 08.55 Napovedujemo 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.00 Napovedujemo 10.05 Naj viža, ans. Vikend 11.20 Videospot dneva 11.25 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11.50 Lestvica zabavnih in narodnozab. 12.20 Videostrani, obvestila 15.00 Lestvica zabavnih in narodnozab. 15.30 Videostrani, obvestila 17.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 17.55 Napovedujemo 18.00 Pikin studio (5) 18.40 Regionalne novice 2 18.45 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.05 Videospot dneva 19.10 Videostrani, obvestila 19.55 Napovedujemo 20.00 Popotniške razglednice 21.00 Regionalne novice 3 21.05 Po Slakovi pot, posnetek 1. dela koncerta ans. Spev 22.15 Videospot dneva 22.20 Iz oddaje Dobro jutro 23.20 Lestvica zabavnih in narodnozab. 23.50 Videostrani, obvestila 06.10 Točka, glasb. odd. 07.00 Najboljše jutro 09.00 Dober dan 09.55 Bela sužnja, 40/62 10.45 Bela sužnja, 41/62 11.40 Na lepše 12.10 Čarokuhinja pri atu: Dolenjska 12.40 10 domačih 13.30 Mali volkodlak, nizoz. film 15.00 Fantje s Praprotna, jubilejni koncert ob 50-letnici 16.40 Zakaj revščina: Avenija Park -Denar, moč in ameriški sen, dok. ser. 17.30 Zakon srca, 5/14 18.25 Neverjetni Jonathan Goodwin, razvedrilna odd. 19.15 Infodrom 19.25 Kdo si pa ti?, 7/10 20.00 Brata Blues, am. film 22.10 Bučke, satirična odd. 22.30 Zvezdana 23.10 Judo - svetovni pokal, posnetek iz Zagreba 00.00 Večer v Palladiumu, 3/6, ponov. 00.50 Aritmija, ponov. 01.25 Aritmični koncert: Jani Kovačič in AnaPupedan 02.30 Bleščica, odd. o modi 03.00 Zabavni kanal 04.30 Judo - svetovni pokal, posne. iz Zagreba 05.15 10 domačih, ponov. 05.45 Polnočni klub: Čebele meščanke pop 24ur, ponovitev OTO čira čara Yoohoo in prijatelji, ris. Robocar Poli, ris. Lena Lučka, ris. Tačke na patrulji, ris. Fun with Flupe, ris. Lego mesto, ris. Lego prijateljice, ris. Trgovinica za živali, ris. Mia in jaz, ris. Divja brata Kratt, ris. Ninja želve, ris. Tv prodaja Naša mala klinika, nan. Naša mala klinika, nan. Tv prodaja Glavna sestra Hawthorne, nan. Mozart v džungli, nan. Mozart v džungli, nan. Ameriška super varuška, am. ser. Survivor, ponov. Survivor, ponov. Survivor, ponov. 24ur vreme 24ur Gorski zdravnik, nan. Telesni stražar, am. film Prikazen, am. film Šerifova pravica, nan. Glavna sestra Hawthorne, nan. Zvoki noči 06.00 07.00 07.01 07.15 07.30 07.45 08.10 08.20 08.25 08.50 09.15 09.40 10.05 10.30 10.45 11.40 12.35 12.50 13.45 14.15 14.50 15.55 16.55 17.55 18.55 18.58 20.00 21.00 23.30 01.10 02.10 03.00 © 07.00 sledi 07.05 07.10 07.15 07.25 07.35 07.40 07.50 08.00 08.05 08.15 08.20 08.35 08.45 08.55 09.00 09.15 09.25 09.35 10.00 10.10 10.50 11.20 11.25 12.00 13.00 13.25 15.15 17.00 17.20 18.40 18.55 19.00 20.00 20.55 22.20 22.45 00.35 01.30 01.55 02.50 Živ žav Ozi bu, ris. Poldi, ris. Minka, ris. Timi gre, ris. Kioka, ris. Liki, ris. Fletni Gaji, ris. Fifi in Cvetličniki, ris. Pipi, Pupu in Rozmari, ris. Nodi v Deželi igrač, ris. Medo in Mica, ris. Peter Zajec, ris. Tilka in prijatelji, ris. Traktor Tom, ris. Pujsa Pepa, ris. Zu, ris. Robotki, ris. Knjiga o džungli, ris. Smrkci, nan. Bacek Jon, ris. Med odmorom, 4/13 Prisluhnimo tišini Ozare Obzorja duha Ljudje in zemlja Dnevnik, šport, v 47. f glasbe Slovenije Ptuj 2016, posn. 2. dela Blodnje, nem. film Poročila, šport, vreme Vikend paket Tilka in prijatelji, ris. Vreme Dnevnik, šport, vreme Skrivnost, 4/4 Podelitev Večernice: nagrade za najboljše literarno delo za mladino, prenos iz Murske Sobote Poročila, šport, vreme Prihajamo v miru, dok. odd. Valentina Turcu in leo Mujič: Nevarna razmerja, solisti in ansambel Baleta SNG Maribor Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, ponov. Info-kanal inevnik, šport, vreme 7. festival narodno zabavne TV SLO T 07.00 Duhovni utrip, ponov. 07.15 Glasbena matineja 07.35 Posebna ponudba 10.25 Bela sužnja, 42/62 11.10 Bela sužnja, 43/62 11.55 Bela sužnja, 44/62 12.55 Zaljubljeni v življenje, izbor 14.00 Magazin Fifa - Pot v Rusijo 14.30 Judo - svetovni pokal, posn. iz Zagreba 15.20 Zvezdana 16.20 Slovenski vodni krog: Mutska Bistrica 17.00 Zakon srca, 6/14 18.00 Na koncu ceste, dok. film z zvočnim opisom 18.55 Z glasbo in s plesom, dok. odd. 19.50 Žrebanje Lota 20.00 Človeško vesolje: Ali smo v vesolju sami, 3/5 20.50 Shetlandske skrivnosti (II.), 1/3 22.45 Judo - svetovni pokal, posn. iz Zagreba 23.35 Bučke, satir. odd. 23.55 Vikend paket, ponov. 01.15 Magazin Fifa - Pot v Rusijo, ponov. 01.40 Judo - svetovni pokal, posn. iz Zagreba 02.30 Zabavni kanal pop 08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 08.55 Napovedujemo 09.00 Pikin studio 1 09.40 Ustvarjalne iskrice (170), Uredimo pisalno mizo 10.00 Napovedujemo 10.05 Videospot dneva 10.10 Iz glasbenega arhiva: Koncert policijskega orkestra in Eroika 11.10 Lestvica zabavnih in narodnozab. 11.40 Videostrani, obvestila 15.00 Lestvica zabavnih in narodnozab. 15.30 Videostrani, obvestila 17.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 17.55 Napovedujemo 18.00 Pikin studio (2) 18.40 Videospot dneva 18.45 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.05 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 2417. VTV magazin, regionalni - informativni program 20.20 Kultura, informativna oddaja 20.25 Vurberk2016, posnetek 2. dela festivala 21.40 Jutranji pogovori 22.40 Skrbimo za zdravje: Imate urološke težave? 23.40 Lestvica zabavnih in narodnozab. 00.10 Videostrani, obvestila 06.00 07.00 07.01 07.15 07.30 07.35 07.45 08.10 08.20 08.25 08.50 09.15 09.40 10.10 10.35 10.50 11.45 12.40 12.55 13.50 14.45 16.30 17.15 18.55 18.58 20.00 22.00 00.25 01.20 02.10 08.25 08.55 09.00 09.40 10.20 10.40 10.45 10.25 10.30 11.30 12.45 13.35 14.35 15.05 17.25 17.55 18.00 18.40 19.00 19.55 20.00 21.00 21.05 22.20 23.20 23.50 24ur, ponov. OTO čira čara Yoohoo in prijatelji, ris. Robocar Poli, ris. Gospodična Žuža, ris. Maša in medved, ris. Tačke na patrulji, ris. Fun with Flupe, ris. Lego mesto, ris. Lego prijateljice, ris. Trgovinica za živali, ris. Mia in jaz, ris. Divja brata Kratt, ris. Ninja želve, ris. Tv prodaja Naša mala klinika, nan. Naša mala klinika, nan. Tv prodaja Glavna sestra Hawthorne, nan. Ameriška supervaruška, am. ser. Beethoven, am. film Survivor: Na robu preživetja Dan najlepših sanj 24ur vreme 24ur Slovenija ima talent Zaljubljeni Shakespeare, ang. film Šerifova pravica, nan. Glavna sestra Hawthorne, am. nan. Zvoki noči © Lestvica zabavnih in narodnozab. Napovedujemo Mojca in medvedek Jaka, Pikin skok v svet knjig Pikin studio (3) 2416. VTV magazin, regionalni informativni program Kultura, informativna oddaja 2417. VTV magazin, regionalni informativni program Kultura, informativna oddaja Župan z vami: mag. Marko Diaci, župan Občine Šentjur Po Slakovi pot, posnetek 1. dela koncerta ans. Spev Kuhinjica, izobraževalna oddaja Na obisku ... pri Srečku Mehu Lestvica zabavnih in narodnozab. Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab. Napovedujemo Pikin studio (4) Dotiki gora: Limbarska gora Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu Pop Corn: Omar Naber, Flamie Napovedujemo Naj viža, ans. Vikend Jutranji pogovori Lestvica zabavnih in narodnozab. Videostrani, obvestila 05.50 Utrip 06.05 Zrcalo tedna 06.55 Dobro jutro 07.00 Poročila 07.08 Dobro jutro 08.00 Poročila 08.08 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.08 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.08 Dobro jutro 10.15 Osamljeni planet - 1000 fantastičnih doživetij, ponov. 10.35 10 domačih 11.05 Taksi, kviz z Jožetom 11.50 Kaj govoriš?=So vakeres? 12.20 Moji, tvoji, najini, 13/35 13.00 Dnevnik, šport, vreme 13.30 Panoptikum 14.25 Osmi dan 15.00 Poročila 15.10 Dober dan, Koroška 15.40 Medo in Mica, ris. 15.45 Danov Dinosvet, otr. nan. 16.20 Z glasbo in s plesom, dok. odd. 17.00 Poročila, šport, vreme 17.30 Kdo si pa ti?, 8/10 17.55 Novice 08.00 eRTeVe 18.15 Zajček Belko, ris. 18.25 Taksi, kviz z Jožetom 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, šport, vreme 20.00 Tednik 21.00 Studio city 22.00 Odmevi, šport, vreme 23.05 Platforma: Ars Electronica 23.35 Glasbeni večer: Koncert Akademije za glasbo v Lji 01.20 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.45 Dnevnik, ponov. 02.40 Info-kanal TV SLO T 05.35 Kultura 05.40 Odmevi 06.55 Dobro jutro 07.00 Poročila 07.08 Dobrojutro 08.00 Poročila 08.08 Dobrojutro 09.00 Poročila 09.08 Dobrojutro 10.00 Poročila 10.08 Dobrojutro 11.15 Taksi, kviz z Jožetom 11.45 Obzorja duha 12.25 Moji, tvoji, najini, 14/35 13.00 Dnevnik, šport, vreme 13.30 Studio city 14.40 NaGlas! 15.00 Poročila 15.10 Kanape, tv Lendava 15.40 Nodi v Deželi igrač, ris. 15.50 Ribič Pepe 16.25 Profil: dr. Peter Merc 17.00 Poročila, šport, vreme 17.25 Posebna ponudba, izob. odd. 17.55 Novice 18.05 Jani Nani, ris. 18.10 A veš, koliko te imam rad, ris. 18.25 Taksi, kviz z Jožetom 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Vzhodnoberlinska saga (III.), 5/6 20.55 Izkoreninjanje krščanstva, dok. odd. 22.00 Odmevi, šport, vreme 23.05 Pričevalci, pogov. odd. 00.55 Profil: dr. Peter Merc 01.20 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.45 Dnevnik, ponov. 02.40 Info-kanal 05.35 Kultura 05.40 Odmevi 06.55 Dobro jutro 07.00 Poročila 07.08 Dobro jutro 08.00 Poročila 08.08 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.08 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.08 Dobro jutro 10.30 Trdno stoj, prenos iz dvorane Bonifika 12.00 Taksi, kviz z Jožetom 12.25 Moji, tvoji, najini, 15/35 13.00 Dnevnik, šport, vreme 13.30 Intervju: Niko Grafenauer 14.25 Prava ideja 15.00 Poročila 15.10 Mostovi Hidak 15.40 Male sive celice, kviz 16.25 Profil 17.00 Poročila, šport, vreme 17.25 Turbulenca, svet. odd. 17.55 Novice 18.05 Pipi, Pupu in Rozmari, ris. 18.15 Medo in Mica, ris. 18.25 Taksi, kviz z Jožetom 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.05 Pred očmi javnosti, ang. film 21.35 Kino Fokus 22.00 Odmevi, šport, vreme 23.05 Marie Curie, ženska, ki je razsvetlila svet, dok. odd. 00.00 Turbulenca, svet. odd. 00.40 Profil, ponov. 01.10 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.35 Dnevnik, ponov. 02.30 Info-kanal 02.40 Info-kanal TVSLOT TVSLOT 06.00 To bo moj poklic: Orodjar, 1. del 06.00 06.25 07.00 07.05 07.10 07.15 07.25 07.35 07.50 08.00 08.05 08.50 09.50 10.55 11.10 12.05 14.30 16.00 17.05 18.00 19.00 19.10 19.15 19.30 19.35 20.00 20.55 22.50 00.20 01.20 02.05 To bo moj poklic: Polagalec keramičnih oblog, 1. del, dok. ser. Otroški kanal Štiri ušesa sredi lesa: Kako sta dobila idejo, ris. Jani Nani, ris. Čarli in Mimo, ris. Timi gre, ris. Fifi in Cvetličniki, ris. Robotki, ris. A veš, koliko te imam rad, ris. Bacek Jon, ris. Zgodbe iz školjke: Bukvožerček: Jogurtova rdeča kapica Točka, glasb. odd. Matične celice, dok. film Duhovni utrip Halo TV Dobro jutro Polnočni klub: Čebele meščanke Ljudje in zemlja Bela sužnja, 45/62 Halo TV Neli in Cezar, ris. Medvedek, ris. Nodi v Deželi igrač, ris. Krtek, ris. Počitnice, igrani film Zadnji tango v Halifaxu(I.), 3/6 Shetlandske skrivnosti (II.), 2/3 Spomini: Alojz Kajin Halo TV Točka, glasb. odd. Zabavni kanal 05.10 Točka, glasb. odd. 06.00 To bo moj poklic: Polagalec keramičnih oblog, 2. del 06.25 Otroški kanal 07.00 Štiri ušesa sredi lesa: Kako sta si postavila domek, ris. 07.05 Jani Nani, ris. 07.10 Čarli in Mimo, ris. 07.15 Timi gre, ris. 07.25 Fifi in Cvetličniki, ris. 07.35 Robotki, ris. 07.50 A veš, koliko te imam rad, ris. 08.00 Bacek Jon, ris. 08.05 Zgodbe iz školjke: Bine: Film 08.25 Šifra: pustolovščina - Gana, dok. film 08.55 Točka, glasb. odd. 09.55 Pozimi se dela sol, dok. odd. 11.00 Halo TV 12.05 Dobro jutro 14.20 Dober dan 15.20 Vse je mogoče, najboljši trenutki 2016 17.05 Bela sužnja, 46/62 18.00 Halo TV: Homeopatija, gost: Jošt Klemenc, dr. med. 18.50 Neli in Cezar, ris. 18.55 Medvedek, ris. 19.05 Nodi v Deželi igrač, ris. 19.15 Krtek, ris. 19.25 Studio kriškraš: Laboratorij 19.50 Vetrnica: Smučanje 20.00 Biološka utvara, dok. odd. 20.55 Shetlandske skrivnosti (II.), 3/3 22.50 Večer v Palladiumu, 3/6 23.40 Fortitude, 6/12 00.30 Fortitude, 7/12 01.20 Točka, glasb. odd. 02.05 Halo TV 02.50 Zabavni kanal 05.10 Točka, glasb. odd. pop pop 06.00 24ur, ponov. 07.00 Chuggington, ris. 07.10 Čebelica Maja, ris. 07.40 Lovci na zmaje, ris. 08.05 Hotel 13, nan. 08.55 Tv prodaja 09.10 Sanjska ženska, am. ser. 10.00 Tv prodaja 10.30 Ostani z menoj, nan. 11.25 Tv prodaja 11.40 Sestrske vezi, nan. 12.40 Tv prodaja 12.55 Ana kuha 13.30 Moja mama kuha bolje! 14.30 Ostani z menoj, nan. 15.30 Sestrske vezi, nan. 16.30 24UR popoldne 16.55 Utripajoča srca, nan. 17.50 Moja mama kuha bolje! 18.55 24ur vreme 18.58 24ur 20.00 Usodno vino, nan. 21.00 Dan najlepših sanj 22.30 24UR zvečer 23.05 Črni seznam, nan. 00.00 Franklin in Bash, nan. 00.55 24UR zvečer, ponov. 01.30 Zvoki noči © 06.00 24ur, ponov. 07.00 Chuggington, ris. 07.25 Čebelica Maja, ris. 07.40 Lovci na zmaje, ris. 08.05 Hotel 13, nan. 08.20 Tv prodaja 08.35 Ana kuha 09.05 Sanjska ženska, am. ser. 10.00 Tv prodaja 10.30 Ostani z menoj, nan. 11.25 Tv prodaja 11.40 Sestrske vezi, nan. 12.40 Tv prodaja 12.55 Ana kuha 13.30 Moja mama kuha bolje! 14.30 Ostani z menoj, nan. 15.30 Sestrske vezi, nan. 16.30 24ur popoldne 16.55 Utripajoča srca, nan. 17.50 Moja mama kuha bolje! 18.55 24ur vreme 18.58 24ur 20.00 Usodno vino, nan. 21.00 Preverjeno 22.00 24ur zvečer 22.35 Črni seznam, nan. 23.30 Franklin in Bash, nan. 00.25 24ur zvečer, ponov. 01.00 Zvoki noči 08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 08.55 Napovedujemo 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.00 Napovedujemo 10.05 2417. VTV magazin, regionalni informativni program 10.30 Kultura, informativna oddaja 10.35 Videospot dneva 10.40 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11.30 Lestvica zabavnih in narodnozab. 12.00 Videostrani, obvestila 15.00 Lestvica zabavnih in narodnozab. 15.30 Videostrani, obvestila 17.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 17.55 Napovedujemo 18.00 Pikin studio (6) 18.40 Regionalne novice 18.45 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.05 Videospot dneva 19.10 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Župan z vami: Jože Kužnik, župan Občine Polzela 21.00 Regionalne novice 3 21.05 Po Slakovi pot, posnetek 2. dela koncerta ans. Spev 22.15 Iz oddaje Dobro jutro 23.15 Lestvica zabavnih in narodnozab. 23.45 Videostrani, obvestila © 08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 08.55 Napovedujemo 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.00 Napovedujemo 10.05 Župan z vami: Jože Kužnik, župan Občine Polzela 11.05 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 11.55 Videostrani, obvestila 15.00 Lestvica zabavnih in narodnozab. 15.30 Videostrani, obvestila 17.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 17.55 Napovedujemo 18.00 Pikin studio (7) 18.40 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.05 Videospot dneva 19.10 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 2418. VTV magazin, regionalni - informativni program 20.25 Kultura, informativna oddaja 20.30 Napovedujemo 20.35 Dotiki gora: Mala Pišnica 20.55 Videospot dneva 21.00 Iz glasbenega arhiva: Pridi, zapleši!, koncert ans. Donačka 22.30 Iz oddaje Dobro jutro 23.30 Lestvica zabavnih in narodnozab. 00.00 Videostrani, obvestila 06.00 To bo moj poklic: Orodjar, 1. del 06.25 Otroški kanal 07.00 Štiri ušesa sredi lesa: V dvoje gre lažje, ris. 07.05 Jani Nani, ris. 07.10 Čarli in Mimo, ris. 07.15 Timi gre, ris. 07.25 Fifi in Cvetličniki, ris. 07.35 Robotki, ris. 07.50 A veš, koliko te imam rad, ris. 08.00 Bacek Jon, ris. 08.05 Zgodbe iz školjke: Bisergora: Janček Ježek 08.20 Zgodbe iz školjke: Pesem iz oblakov, dok. film 08.35 Jožkov prvi dvoboj, igrani film 08.50 Kanape, tv Lendava 09.40 Točka, glasb. odd. 10.40 10 domačih 11.30 eRTeVe 12.00 Halo TV: Homeopatija, gost: Jošt Klement, dr. med. 12.40 Dobro jutro 14.50 Dober dan 15.50 Vikend paket 17.05 Bela sužnja, 47/62 18.00 Halo TV 19.00 Nodi v Deželi igrač, ris. 19.10 Krtek, ris. 19.15 Ribič Pepe 19.40 Žrebanje Lota 19.55 Košarka, superpokal, Krka -Helios, prenos iz Podčetrtka 21.50 Bleščica, odd. o modi 22.25 Aritmija 00.00 Točka, glasb. odd. 00.45 Halo TV 01.40 Košarka, superpokal, Krka - helios, posnetek 03.00 Zabavni kanal 05.10 Točka, glasb. odd. pop 24ur, ponov. Chuggington, ris. Harold in vijolična voščenka, ris. Slonček Benjamin, ris. Hotel 13, nan. Tv prodaja Ana kuha Sanjska ženska, am. ser. Tv prodaja Ostani z menoj, nan. Tv prodaja Sestrske vezi, nan. Tv prodaja Ana kuha Moja mama kuha bolje! Ostani z menoj, nan. Sestrske vezi, nan. 24ur popoldne Utripajoča srca, nan. Moja mama kuha bolje! 24ur vreme 24ur Usodno vino, nan. Survior 24ur zvečer Na kraju zločina, nan. Franklin in Bash, nan. 24ur zvečer, ponov. Zvoki noči 06.00 07.00 07.10 07.35 08.05 08.20 08.35 09.05 10.00 10.30 11.25 11.40 12.40 12.55 13.30 14.30 15.30 16.30 16.55 17.50 18.55 19.00 20.00 21.00 22.00 22.35 23.30 00.25 01.00 08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 08.55 Napovedujemo 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.00 Napovedujemo 10.05 2416. VTV magazin, regionalni - informativni program 10.25 Kultura, informativna oddaja 10.30 Videospot dneva 10.35 z glasbenega arhiva: Pridi, zapleši!, koncert ans. Donačka 12.05 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 12.30 Lestvica zabavnih in narodnozab. 13.00 Videostrani, obvestila 15.00 Lestvica zabavnih in narodnozab. 15.30 Videostrani, obvestila 17.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 17.55 Napovedujemo 18.00 Ustvarjalne iskrice (171), Rojstni dan v šoli 18.20 Žogarija 4 18.45 Regionalne novice 2 18.50 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.10 Videospot dneva 19.25 Videostrani, obvestila 19.55 Napovedujemo 20.00 Župan z vami: Martin Mikolič, župan Občine Rogatec 21.00 Regionalne novice 3 21.05 Pop Corn: Sticky Licks, Frajle, Zoran Čalič Band 22.05 Videospot dneva 22.10 Iz oddaje Dobro jutro 23.10 Lestvica zabavnih in narodnozab. 23.40 Videostrani, obvestila Naš čas, 22. 9. 2016, barve: CM K, stran 25 22. septembra 2016 «»SÜAS PRIREDITVE 25 KNJIŽNI kotiček G BREZINOVA, Ivona: Bombonček za dedija Edija ml - Mladina / P - Leposlovne knjige od 10. do 13. leta Mali Honzek ne razume, kaj se dogaja z njegovim pradedkom Edijem, ki se vedno bolj nenavadno obnaša. Vse se je začelo, ko so pradedka domov pripeljali policisti. Honzkov dedek, pradedkov sin, je bil prepričan, da je praded Edi pil alkohol in je zato pozabil, kje stanuje. A pradedek ni pil, le spomniti se ni mogel, kam naj gre. Napadla ga je skleroza. Skozi Honzkove oči so nekatere spremembe prav zabavne. Na primer, ko si čez dolge hlače obleče kratke, lika časopis ali pa hoče juho pojesti kar z vilicami. Zgodba se z veliko občutljivostjo loteva problematike staranja in demence skozi otroške oči. Knjiga je primerna, da z njo seznanimo otroke kaj se dogaja, kadar kdo v njihovi bližini zboli za to zahrbtno boleznijo. MANERU, Maria: Zgodbe iz gozda ml - Mladina / C-Sz - Slikanica v zabojniku Gozd je mali svet zase, v njem najdemo številne živali, ki so otrokom blizu. Živali imajo različne lastnosti, ki so podobne človeškim: tako so lisice zvite, sove so pametne ... Zgodbe v knjigi na preprost in prijazen način spodbuja pozitivne vrednote. Vsaka zgodba se osredotoča na eno od teh vrednot (dobrota, solidarnost, iskrenost, marljivost, potrpežljivost, prijateljstvo, sprejemanje različnosti itd.). Osnovni namen teh zgodb je, da spodbuja razmišljanje in pogovor o teh vrednotah. Te zgodbe so še posebej dobrodošle, ko se pojavi določen problem, ki ga želimo z otrokom prede-batirati. PUERTOLAS, Romain: Fantastično popotovanje fakirja, ki je obtičal v Ikeini omari od - Odrasli / 821.111 - Družbeni roman uniformo zamenjal za obleko iz bleščeče svile in kravato, ki ju je najel od starca iz vasi. Ko si je oblačil izposojeno obleko, v kateri bo preživel dva dneva, kolikor bo trajala njegova pustolovščina, si je Indijec skrivaj želel, da bi ga imeli za neznansko bogatega indijskega industrialca. V Parizu najprej naleti na romskega taksista, ki ga pelje proti Ikei. In tako je fakir, ko je bilo potrebno plačati račun za taksi v višini 98,45 evra, vozniku plačal s ponarejenim bankovcem. V trenutku, ko je taksist vtaknil bankovec v svojo denarnico, je fakir speljal njegovo pozornost drugam in ponarejeni bankovec je bil spet v njegovih rokah. Opeharjeni taksist prevaro kasneje ugotovi in se mu želi maščevati. Tako se na begu pred maščevalnim taksistom po naključju odpravi na turnejo po Evropi, ki se začne v garderobni omari Ikeine trgovine in je polna nepredvidljivih zapletov. MAJCENOVIČ Kline, Barbara: Slovensko-albanski slikovni slovar ml - Mladina / 81374 -Slovarji Končno je v zbirki slikovnih slovarjev, ki so namenjeni našim najmlajšim bralcem, izšel še slovensko-albanski slovar. Z njim bodo lahko usvajali in utrjevali nove besede in osnovne fraze, ki jih potrebujemo v vsakdanjem življenju. V obeh jezikih se bodo naučili spoznavanja družinskih članov, predmetov v hiši, v mestu, v razredu, na igrišču, osnovnih oblik in barv, hrane, delov človeškega telesa in še in še. Najprej si bodo pridobivali besedni zaklad s pomočjo ilustracij, ki pomagajo, da si besede hitreje zapomnimo. Pridobljene besede se bodo nato naučili uporabiti v sobesedilu in v danih situacijah. SMILJANIČ, Zoran: Spomini in sanje Kristine B. ml - Mladina / 084.11 -Stripi Ajatashatru Pishoek, fakir po poklicu, se nekega dne odloči, da bo odpotoval v Pariz, kjer si bo v Ikeini trgovini priskrbel popolnoma novo posteljo z žeblji. Na pot se odpravi popolnoma brez denarja. Prepričan je, da mu bo s svojimi izkušnjami sleparja uspelo. Posteljo bo kupil s ponarejenim bankovcem za 100 evrov, ki je potiskan le po eni strani. Za to priložnost je svojo Strip sta pripravila Blaž Vurnik, kustos Mestnega muzeja Ljubljana in stripar Zoran Smiljanic. Namen tega stripa je, da se to obdobje približa mlajšim, ki nimajo pravega uvida v tisti čas. Zgodba spremlja štiri leta odraščanja deklice Kristine Babnik in njene družine. V njeni zgodbi je združena usoda številnih otrok, ki so živeli v okupirani Ljubljani, v letih 1941-1945. Ljubljana je bila edino mesto v Evropi, ki je bilo obdano z žico, Italijani so jo postavili v enem dnevu. Žica pa je povzročila čudne situacije. Ljudje niso mogli več do svojega vrta ali do pokopališča, ki sta bila za žico. Avtorja v stripu ne pozabita niti na povsem običajno življenje v Ljubljani, obiskovanje bazena Ilirija, sprehode ob sladoledu, operne in kino predstave. CITY CENTER Celje • Četrtek, 22.9., Biotržnica • Petek, 23.9., od 14.00 dalje Kmečka tržnica • Nedelja,25.9. ,11.00 Nedeljska džungelska dogodivščina • 13.00 Lutkovna predstava Bilo je nekoč v izvedbi Gledališča Pravljičarna • Do 24.9. Teden plesa in glasbe, predstavitev plesnih šol celjske regije • Preizkusite se v spretnostni vožnji z gokardom na Citycentrovem kartingu na vrhnjem parkirišču: torek-petek od 14. do 21. , sobote od 10. do 21., nedelja od 10. do 20. ure • Vsak dan v tednu Praznujte rojstni dan, pokličite 425 12 54 ali se oglasite na Info točki Citycentra. kdaj • kje • kaj VELENJE Četrtek, 22. september 9.00 - TRC Jezero 18.30 Dogajanja v Pikini deželi 9.30 in Dom Kulture Velenje 11.30 Čuk na palici 9.30 Glasbena šola Velenje Vidkova srajčica 13.00 Razstavišče Gorenje Srečanje in pogovor s slikarjem S. Plotajsom Sicoejem ob njegovi razstavi 17.00 TRC Jezero, Gozdni oder Zaključek Pikine bralne značke 19.30 Glasbena šola Velenje Večer prijateljstva, Velenje -Sarajevo Petek, 23. september 9.00 - TRC Jezero 18.30 Dogajanja v Pikini deželi 9.30 in Dom Kulture Velenje 11.30 Mali princ 9.30 Glasbena šola Velenje Sen kresne noči 17.30 TRC Jezero, Kapitanov oder Ribič Pepe 21.00 eMCe plac Koncert: Krvava Rosa, Lombego Surfers Sobota, 24. september 7.00 Ploščad Centra Nova in Cankarjeva ulica Mestna tržnica Velenje 9.00 Čolnarna Velenje, zbirno mesto Pikina mini avantura 9.00 Velenjsko jezero Pikina jadralna regata 9.00 Knjižnica Velenje, preddverje Vsi kupujemo, vsi prodajamo 10.00 TRC Jezero Pikin dan, najbolj živahen dan festivala 10.00 TRC Jezero Pikin BazArt, Pikina umetniška tržnica 17.00 TRC Jezero, Kapitanov oder Zaključna slovesnost 27. Pikinega festivala in koncert Anike Horvat 21.00 eMCe plac Antologija glasbe, izum radia Nedelja, 25. september 13.00 KAC, Efenkova 61b Vegetarijansko kosilo, ki spodbuja zdravje 14.00 Pri Kelherjevem kozolcu v Skalah Jesen na vasi Ponedeljek, 26. september 13.00 Mladinski center Velenje Središče mladih in otrok Velenje 17.00 Ljudska univerza Velenje Evropski dan jezikov Torek, 27. september 17.00 Vila Rožle Sadjarska razstava v Mozirju Pod pokroviteljstvom Občine Mozirje sadjarsko društvo Franca Praprotnika Mozirje v sodelovanju z zvezo sadjarskih društev SaD Slovenije ter nekaterimi prijateljskimi društvi prireja 7. bienalno sadjarsko razstavo v galeriji osrednje knjižnice v Mozirju (pritličje doma kulture). Razstavo bodo slovesno predali namenu v četrtek, 29. septembra, odprta pa bo do ponedeljka, 3. oktobra (od 8. do 18. ure). Na razstavi bodo na ogled stare sorte jabolk in hrušk iz kmečkih sadovnjakov, najnovejše in perspektivne sorte jabolk iz poskusnega sadovnjaka KIS ter izdelki iz domače predelave sadja (ponudba Društva kmetic). Organizator je k sodelovanju pritegnil tudi čebelarske krožke iz Saša regije, vse OŠ iz Zgornje Savinjske doline (likovni, literarni in tehnični izdelki na tematiko sadjarstva in čebelarstva), Društvo za varstvo in vzgojo ptic (prikaz koristnih ptic in žuželk v naših sadovnjakih), razstava sadja pa bo popestrena s slikami - tihožitji s sadjem slikarskega mojstra Jožeta Krambergerja iz Mozirja. ■ Jože Miklavc Torkova peta - Svet, v katerem želim živeti 17.00 Vinska Gora Postavitev zelenega okna 18.00 Vila Bianca Soustvarjamo Univerzo za tretje življenjsko obdobje z gostom Ladom Plankom 18.00 Velenjski grad Pogled skozi objektiv družine grofov Herberstein, voden ogled razstave Sreda, 28. september 13.00 Mladinski center Velenje Središče mladih in otrok Velenje ŠOŠTANJ Petek, 22. septembra X Aškerčeva cesta in Tržnica Šoštanj ETM - Dan brez avtomobila: Kmečka tržnica, poligon, varno v šolo, spretnosti članov Kolesarskega društva Lignit, predstavitev avtoplinskih sistemov, otvoritev Aškerčeve ceste s pločnikom 14.00 Središče za samostojno učenje Slovenščina »malo drugače« za priseljenske družine 17.00 Gasilski dom Gaberke Dan odprtih vrat PGD Gaberke Petek, 23. septembra 10.00 Središče za samostojno učenje Računalniške urice: Najpogostejša vprašanja - individualna pomoč Sobota, 24. septembra X Travnati poligon ob Domu Ribičev -Družmirsko jezero Mednarodno tekmovanje v Castingu - Svetovni pokal - Alpe Donava 9.00 Trg bratov Mravljakov Smihelov sejem in Golažijada 15.00 Domačija Kavnik Dan odprtih vrat na domačiji Kavnik 18.30 Družmirsko jezero Praznik luči Nedelja, 25. septembra 9.00 Koča na Smrekovcu Tradicionalni pohod na Smrekovec, zbirno mesto: sedlo Honec 13.00 Pred gasilskim domom Gaberke KINO spored v mali in veliki dvorani Hotela Paka SEDEM VELIČASTNIH The Magnificent Seven, Western, 132 minut (ZDA) Režija: Antoine Fuqua Igrajo: Denzel Washington, Chris Pratt, Ethan Hawke, Vincent D'Onofrio, Byung- -Hun Lee, Peter Sarsgaard, idr. Petek, 23. 9., ob 22.00 Sobota, 24. 9., ob 20.00 Nedelja, 25. 9., ob 18.00 KAPITAN FANTASTIČNI Captain Fantastic, komična romantična drama, 118 minut (ZDA) Režija: Matt Ross Igrajo: Viggo Mortensen, George MacKay, Frank Langella, Steve Zahn, Sami Isler, Annalise Basso, idr. Petek, 23. 9., ob 18.00 Nedelja, 25. 9., ob 20.30 ČUDEŽ NA REKI HUDSON Sully, akcijska biografska drama, 90 mi- nut (ZDA) Režija: Clint Eastwood Igrajo: Tom Hanks, Anna Gunn, Laura Lin-ney, Autumn Reeser, Aaron Eckhart, Sam Huntington, Mike O'Malley idr. Ponedeljek, 26. 9., ob 18.15 SMRT V SARAJEVU Smrt u Sarajevu, drama, 85 minut (BIH, Francija) Režija: Danis Tanovič Igrajo: Snezana Vidovic, Izudin Bajrovic, Vedrana Seksan, Muhamed Hadžovič, Faketa Salihbegovič, Edin Avdagič Koja, Jacques Weber idr. Petek, 23. 9., ob 20.15 Sobota, 24. 9., ob 18.00 V SENCI ŽENSK L'ombre des femmes, drama, 73 minut (Francija, Švica) Režija: Philippe Garrel Igrajo: Clotilde Courau, Stanislas Merhar, Lena Paugam, Louis Garrel (glas) idr. Petek, 23. 9., ob 20.30 - mala dvor. Sobota, 24. 9., ob 20.00 - mala dvor. Nedelja, 25.98., ob 19.00 - mala dvor. UČITELJ ŽABA Meester Kikker - podnapisi, družinska avantura, 85 minut (Nizozemska) Režija: Anna van der Heide Igrajo: Yenthe Bos, Nick Slokkers, Jeroen Spitzenberger, Georgina Verbaan, Paul Kooijidr dvor LEDENA DOBA 5: VELIKI TRK Ice Age: Collision Course - 3D, sinhro-nizirana animirana pustolovščina, 100 minut (ZDA) Režija: Mike Thurmeier, Galen T. Chu Glasovi: Sebastian Cavazza, Jernej Kun-tner, Jure Mastnak in drugi. Pohod po Gaberški poti 16.00 Pod kozolcem »Kulturnice« Gaberke Razstava gob in čebel Ponedeljek, 26. septembra 8.00 Zbirno mesto pred Občino Šoštanj Sprehod za zdravje 18.00 Ribiški dom ob šoštanjskem jezeru Redni tedenski bridge turnir Torek, 27. septembra X Muzej usnjarstva na Slovenskem Dan turizma - dan odprtih vrat ob občinskem prazniku Občine Šoštan Sreda, 28. septembra 17.00 Središče za samostojno učenje Izdelava spletnih strani - css3 oblikovanje 20.00 Kulturni dom Šoštanj Koncert Majde in Marjana Petan ŠMARTNO OB PAKI Petek, 23. september 17.00 Pod kozolcem pri Mladinskem centru Šmartno ob Paki Druženje z Ano Drev Sobota, 24. september 14.00 Dvorana Marof Druženje članov Odbora invalidov Šmartno ob Paki 20.00 Kulturni dom Šmartno ob Paki Koncert Boštjana Gombača z Janezom Dovčem na harmoniki Torek, 27. september 17.00 Domačiji Primožič v Malem Vrhu 51 Odprimo "zeleno okno" Lunine mene 23. septembra, ob 11:56, zadnji krajec Nedelja, 25. 9., ob 10.30 - Pikin kino ALVIN IN VEVERIČKI: VELIKA ALVINTURA Alvin and the Chipmunks: The Road Chip, igrano-animirana pustolovščina, 86 minut (ZDA) Režija: Walt Becker Glasovi: Miha Rodman, Predrag Lalič, Nino Ošlak, Jernej Kuntner idr. Nedelja, 25. 9., ob 16.00 - Pikin kino SNOWDEN Biografski politični triler, 139 minut (ZDA, Nemčija, Francija) Režija: Oliver Stone Igrajo: Scott Eastwood, Shailene Woo-dley, Joseph Gordon-Levitt, Nicolas Cage, Timothy Olyphant, idr. Ponedeljek, 26. 9., ob 20.00- filmsko gledališče ■ Naš čas, 18. 8. 2016, barve: CM K, stran 26 26 OBVEŠČEVALEC »«WAS 22. septembra 2016 Nagradna križanka Vzajemna VZAJEMNA zdravstvena zavarovalnica NI STATUSA? NI PANIKE! Če nimate več statusa, potrebujete dopolnilno zdravstveno zavarovanje. Zakaj? Ker vam osnovno zdravstveno zavarovanje krije le del stroškov zdravstvenih storitev, ostalo pa morate (drago) doplačati iz svojega žepa. Zato sklenite dopolnilno zavarovanje z najnižjo premijo pri Vzajemni, ki vam bo krila dodatne stroške. V paketu za mlade boste dobili različne popuste in bone ter zanimive ugodnosti. Zavarovanje lahko sklenete vsak dan v zastopstvu v Velenju na Trgu mladosti 6, pokličete na telefonsko številko 898 76 20, 898 76 22 ali zavarovanje sklenete preko spletne strani www.vzajemna.si. PREVZEMI SPLET IN OSVOJI NAGRADO! Vabimo vas, da sodelujete v nagradni igri Ni panike obraz na spletni strani www. nistatusa-nipanike.si, kjer vas čakajo privlačne tedenske nagrade in glavna nagrada: izlet s prijateljem v Sarajevo. Rešitev križanke pošljite na naslov: Naš čas, d. o. o., Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »Vzajemna«, najkasneje do ponedeljka 3. Oktobra. Izžrebali bomo tri praktične nagrade. Nagrajenci bodo obvestila o nagradi prejeli po pošti. , ' «Jr Rogla ;ze na snegu? ■ * samo do 30. 09. 2016 Več na www.rogla.eu Sezonska ski karta PONEDELJEK - PETEK je še vedno najboljša: • Nagrajuje zvestobo!* *Za imetnike Sezonske SKI karte PONEDELJEK - PETEK v sezoni 2015/16 je cena karte 119.00 €. (Pogoji poslovanja na www.rogla.eu) • 70 dni snežne garancije! 100 x smučamo na dnevni smuki. • Tudi med zimskimi počitnicami! Tudi od 20. 02. do 24. 02. in od 27. do 03. 03. 2017. • Tudi nočna smuka! 36 x smučamo na nočni smuki (četrtki in nedelje). • 3 x smučamo na Krvavcu! 3 poljubni dnevi v času veljavnosti karte. Menjava karte ni potrebna, (glej Pogoje poslovanja RTC Krvavec - www.krvavec.eu) • Roglastične ugodnosti! Ste vedeli? Cesta, ki povezuje Mislinjo in Roglo je potovalni čas med njima skrajšala kar za polovico. www.nascas.com \JL' Informacije in nakup: Unior d.d. Program Turizem, Cesta na Rogli 15, SI-3214 Zreče T 03/75 76 161, natalija.gosak@unitur.eu Nagrajenci križanke »Mobtel«, objavljene v tedniku Naš čas dne 10. septembra 2016, so: • Vlasta Novinšek, Šalek 89, 3320 Velenje (mobilni telefon); • Marija Gaber, Prelska 48 b, 3320 Velenje (majica Mobtel); • Dora Velunšek, Kersnikova 21, 3320 Velenje (majica Mobtel). Nagrajenci bodo prejeli potrdilo za dvig nagrade priporočeno po pošti. Čestitamo! Rešitev gesla: MOBTEL IPHONE KONCENTRACIJE OZONA V tednu od 12. do 18. septembra koncentracije ozona, izmerjene na merilnih lokacijah v Zavodnjah, Velenju in na mobilni postaji Šoštanj niso presegle opozorilne oziroma alarmne vrednosti. MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE OZONA v dneh od 12. do 18. septembra (v mikro-g/m3) opozorilna vrednost: 180 mikro-g /m3 alarmna vrednost: 240 mikro-g /m3 ft fflh 1 S RADIO VELENJE «✓V IV Mr? f 17 Zdravniški nasveti: Irena Irman Grčar, dr. med., spec. oftalmolog. Tema: očesne operacije ČETRTEK, 22. septembra I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Zanimivosti; 9.30 Poročila; Nasveti olimpijskega komiteja Slovenije; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP. PETEK, 23. septembra I 6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP. SOBOTA, 24. septembra I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP. NEDELJA, 25. septembra I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP. PONEDELJEK, 26. septembra I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 107,8 Zanimivosti; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP. TOREK, 27. septembra I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP. SREDA, 28. septembra I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.00 Rock šok; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP. ONESNAŽENOST ZRAKA V tednu od 12. do 18. septembra niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro--g SO2/m3 zraka. MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mik2ro-g SO2/m3 zraka radio VELENJE 88.9 Mhz 187.8 Mhz Naš čas, 22. 9. 2016, barve: CM K, stran 25 22. septembra 2016 «»SÜAS OBVEŠČEVALEC 27 DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom. Gsm: 041 534 261 (AA) NUDIM SAMI brezplačno odpeljemo staro železo, kmetijske stroje, razne peči. Golijan Miladin, s. p., Velenje. Gsm: 040 465 214. STIKI-POZNANSTVA ŽENITNE ponudbe za različne starosti, zahteve z vse države. Leopold Orešnik, s. p., Dolenja vas 85, Prebold, gsm: 031 836 378 ali 031 505 495 ŽELIM spoznati resno življenjsko sopotnico, do 46 let. Gsm: 031 836 378, mali OGLASI www.zau.si, Leopold Orešnik. s.p., Dolenja vas 85, Prebold NEPREMIČNINE STANOVANJE, 56 m2, adaptirano 2011, delno opremljeno, prodamo. Gsm: 041 346 828 ODDAM ODDAM dvojni grob na pokopališču Podkraj - Velenje. Gsm: 041 754 699 PRIDELKI GROZDJE za prešanje in inox sode prodam. Gsm: 051 410 968 SENO v kockah, jabolčnik, domači kis, borovničevec, medenovec in več vrst žganja prodam. Gsm: 041 687 371. ŽIVALI PRODAJA nesnic v nedeljo, 25. 9. od 8. do 8.30 v Šaleku. Tel.: 02 8761 202, gsm: 041 442 162 TELIČKO limuzin, težko okoli 180 kg in dva bikca, limuzin in rjav, prodamo. Gsm: 051 314 306 TELIČKO, limuzin-rjava, stara 1 mesec, prodam. Tel.: 03 5728 509, gsm: 041 783 122 VISOKO brejo telico sivko prodam. Cena po dogovoru. Gsm: 031 825 432 RAZNO MLIN za sadje prodam. Gsm: 041 818 899, popoldne. DEŽURSTVA ZDRAVSTVENI DOM VELENJE Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445. LEKARNA VELENJE Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je or- ganiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880. ZOBOZDRAVNIKI (Dežurna zobna ambulanta ZD Velenje, Vodnikova 1, Velenje od 8. do 12. ure). 24. in 25. 9. - Olivera Save-va, dr. dent. med. VETERINARSKA POSTAJA Šaleška Veterina, d. o. o. Tel.: 03 8911 146, dežurni gsm 031/688-600. Delovni čas ambulante v Velenju, Cesta talcev 35: ponedeljek - petek od 7.30 - 18.00 sobota od 8.00 - 13.00 Delovni čas ambulante v Šoštanju, Kajuhova 13: Začasno zaprto. ZAHVALE • OSMRTNICE V SLOVO • V SPOMIN Lahko oddate na sedežu podjetja Naš čas na Kidričevi 2 a ob ponedeljkih med 7.00 in 16.00 in od torka do petka pa med 7. 00 in 14.30. 03 898 17 50 in nadja@nascas.si, epp@nascas.si Naročniki jih objavite ceneje. GIBANJE prebivalstva UE Velenje POROKE Centrih Aleksander, Velenje, Partizanska Cesta 41a in Janžovnik Tanja, Šoštanj, Lokovica 116 a; Zahirovič Safet, Mislinja, Gozdarska cesta 104 in Keranovič Almi-ra, Mislinja, Gozdarska cesta 104; Jeromel Darko, Velenje, Paka pri Velenju 81 in Kanduti Nada, Velenje, Cesta Františka Foita 2; Bibič Franci, Braslovče, Letuš 172 a in Puc Pintarič Anamarija, Šmartno ob Paki, Šmartno ob Paki 84. SMRTI Pančur Albin, roj. 1920, Šoštanj, Lokovica 54; Trnovšek Bojan, roj. 1966, Komenda, Moste 99 k; Irnar Ivan, roj. 1931, Velenje, Graškogor-ška cesta 45; Ermenc Rajko Franc, roj. 1938, Velenje, Koželjskega ulica 1. habit nepremičnine Hablt, iLo.o, Koroška 48, Velenje tel.: 03/ 897 51 30, gsm: 041/ 665 223 Prodaja, stanovanje, 1,5-sobno: VELENJE, JENKOVA 17, 45,4 m2, zgrajeno l. 1974, 5/5 nad., ER: D (60-105 kWh/m2a), 49.000 € Prodaja, stanovanje, 3-sob- no: VELENJE, Foitova, 72,7 m2, adaptirano l. 2008, 5/10 nad., ER: F (150-210 kWh/m2a), 75.000 € več na www.habit.si mali OGLASI Hitreje do cilja z malim oglasom v Našem času! Delovni čas za oddajo na sedežu podjetja - Kidričeva 2 a, Velenje ponedeljek: med 7.00 in 16.00, torek, sreda, četrtek in petek: med 7.00 in 14.30. Naročniki imate 50 % popust. CVETLICARNAIRIS IN POGREBNA SLUŽBA TIŠINA Prešernova 7 B Tel.: 03 / 897 00 02, GSM: 041 / 682 369 zAli "peškam bewo angeli h izgubijoù>oja}rila? (v šMlo noč zapusti sijaj m ko rnflpa jutra sol^e so umila? Profesionalno In s pleteto poskrbimo za vse potrebno ob boleči Izgubi vaših naldražjlh 03 896 44 90 03 896 44 91 24 ur na dan Plačilo na obroke SMO EDINI, KI NA POKOPALIŠČIH PODKRAJ IN ŠKALE NUDIMO POGREDNO POKOPALIŠKE STORITVE V CELOTI: • prevoz pokojnika • ureditev dokumentacije • s spoštovanjem, sočutjem in po vaših željah uredimo vse potrebno za zadnje slovo Brez dodatnih stroškov organiziramo in uredimo slovo od pokojnika pred upepelitvijo. pokopalisce.podkraj@kp-velenje.si i» RADIO VELENJE Leon Čižmek v predstavi Maratonci tečejo častni krog. (Foto: M. Beškovnik) Leonu Čižmeku v slovo Gospod Kantor, pogrešamo vas ... Prejšnji četrtek smo se na celjskem pokopališču poslovili od Leona Čižmeka, dolgoletnega igralca velenjskega gledališča. Ob tej kruti resnici se spominjam dni, ki smo jih preživeli skupaj. Bil mi je prijatelj in soigralec. Velikokrat, ko sva bila skupaj na odru in se nama je zataknilo pri tekstu, je našel izhod s svojim posebnim talentom za igro in mi navrgel iztočnico. Danes žal njegove iztočnice ni več in le v spominu se mu lahko zahvalim. Kakšna čast je bila biti z njim na odru. Leon je, kot mi je pravil, po naključju prišel v gledališče leta 1957 v šoli v Kisovcu, kjer ga je med igralce povabil njegov učitelj geografije, ki je bil tudi režiser. Od takrat naprej je bil zapisan odrskim deskam. V Velenje je prišel leta 1961 in se najprej zaposlil na Rudniku lignita Velenje. Že leta 1963je odšel v Gorenje, kjer je delal do upokojitve leta 1988. Začel je kot orodjar, nato pa je ob delu dokončal višješolski študij prava. Leta 1962 se je pridružil mladi velenjski gledališki skupini, ki jo je vodil Rudi Hrovat. Že v svoji prvi vlogi je kot Eskalus v Romeu in Juliji pokazal svoj razkošni talent za igro. V Celjskih grofih je s svojo markantno pojavo, izvrstno masko mojstra Tajnška in odlično igro deloval, kot da je grof Herman II. Celjski vstal od mrtvih. Ves čas njegovega igranja, ki je raslo iz predstave v predstavo, je bil steber velenjskega gledališča. Odigral je skoraj 40 vlog, sodeloval je tudi z igralci Gledališča pod kozolcem iz Šmartnega ob Paki. S svojimi kreacijami je navduševal občinstvo in selektorje ter spodbujal nas soigralce. Bil je prvak našega gledališča, ki je bilo predvsem po njegovi zaslugi v 80. in 90. letih prejšnjega stoletja v samem vrhu slovenskih ljubiteljskih gledališč. Gostovalo je po Sloveniji, Jugoslaviji in tujini. Prejel je vrsto nagrad in priznanj: Linhartovo značko (1972), Ka-juhovo nagrado (1980), Napotnikovo diplomo in Zlato Linhartovo značko (1982). Vsa priznanja, občinska in regijska, so bila le začetek. Severjeva nagrada za izjemne igralske dosežke, ki jo je prejel leta 2001, pa samo potrditev njegove vrhunskosti v igri. Njegov Kantor v drami Kralj na Betajnovi je bil izvrsten in tudi selektorji so ga primerjali z igralci profesionalnih gledališč. Eska-lus, Herman, Blaž Mozol, Walter, Sarmiento, Cigan, Evstahij, Villon, Prelih, Kozoman, Rockefeler, Macafur, Vasa, Hlapec Jernej, Laki in njegova zadnja vloga Jokija v Vaji zbora so le nekateri najbolj znani liki, ki jih je odigral. V letih 1984-1986je opravljal funkcijo predsednika ZKO Velenje, ves čas delovanja v gledališču pa je bil aktiven tudi v organih gledališča. Posebej pedanten je bil kot tajnik in vsi smo se ga bali - da ja ne bi bilo kaj narobe pri vodenju društva. Leta 1990 se je preselil v prijetni kraj Studence pri Pirešici. Z ženo Ivanko sta si uredila majhen, a prijeten dom, kjer je prišla do izraza njegova natančnost. Sin Dušan in vnuki Luka, Varja in Juri so mu s svojimi obiski krajšali čas. Čeprav je dajal vtis trdega (znan je bil njegov Krpanov stisk roke), neizprosnega človeka, je bil v bistvu mehka duša, vedno pripravljen pomagati. Bil je pravi prijatelj, za kar smo mu neizmerno hvaležni. Ostal bo v zgodbah in šalah našega gledališča. a Karli Čretnik Je čas, ki da, je čas, ki vzame. Pravijo, je čas, ki celi rane, in čas, ki nikdar ne mine, ko zasanjaš se v spomine. ZAHVALA Svojo življenjsko pot je tiho sklenil naš dragi FRANC JANEŽIČ 1947-2016 Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za vse darove in izrečena sožalja. Posebna zahvala govorniku, častni straži Premogovnika Velenje, godbi, pevcem in gospodu župniku. Hvala Pogrebni službi Komunalnega podjetja Velenje. Hvala vsem, ki ga boste ohranili v lepem spominu. Žalujoči: žena Danica, hči Barbara s Stojanom in vnukinji Neža in Ana Naš čas, 22. 9. 2016, barve: CM K, stran 28 Vrtičkarji jezni na tatove v svojih vrstah Spomladi vrtičkarjem izginjajo sadike, poleti in jeseni pridelki - V Stari vasi ukinjajo tretjino vrtičkov - Prostora za nove vrtičke še dovolj, interesa ni Bojana Špegel Velenje, 16. septembra - Mestna občina Velenje je leta 2009 uredila prvo občinsko vrtičkar-sko naselje na meji med Bevča-mi in Gorico. Področje, imenovano Krajnca, je bilo hitro polno, zato so leta 2012 uredili nove vrtičke še na nekdanjih njivah ob železnici nasproti Bele dvorane. S tem so, pravi svetovalka za kmetijstvo na MO Velenje Mojca Kodrič, uspešno »pometli« z divjimi vrtičkarji v mestu, ki so kazili predvsem videz vhoda v mesto na območju Trebuše, saj je bil povod za urejanje občinskih vrtičkarskih naselij prav to. Pa tudi možnost, da dajo občanom za majhen denar možnost, da si sami pridelajo zdrave vrtni- ne in več prostega časa preživijo v naravi. »Na območju Krajnce imamo trenutno urejenih 81 vrtičkov, ob železnici pa 98. Ker letos ni bilo dodatnega interesa občanov, območij z urejenimi vrtički nismo širili. Možnost za to pa imamo na obeh območjih. V Bevčah jih lahko uredimo še 80, za kar že imamo pridobljeno gradbeno dovoljenje. Če bo potreba, se bomo tega lotili. Ob železnici pa lahko uredimo še med 50 in 100 vrtički, ki so enotno veliki,« še izvemo. Kot tudi, da so na območju Krajnce letos zaključili investicijo komunalne infrastrukture: do vrtičkov so napeljali vodovod, kanalizacijo in elektriko. Cesta je še vedno makadamska, takšna bo tudi ostala, skrbijo pa, da pe- Pod staro Elektrarno bodo ukinili le tretjino vrtičkov. sek, ki ga odnese dež, nadomestijo in cestišče ponovno utrdijo. Področje Krajnce je res lepo urejeno, vrtički so tudi ograjeni, česar pri železnici ne bodo naredili, saj gre tam za začasno lokacijo. »Vrtički bodo lahko na tem območju vse do začetka gradnje hitre ceste proti Koroški. Kdaj bo do nje prišlo, pa še ni znano. Zemljišče je v naši lasti, zato ga Praznik luči - magičnost svetlobe Šoštanj - V soboto, 24. septembra, bo Šo-štanjsko jezero po prihodu Tresimirja osvetlilo 10.000 lučk v z voskom napolnjenih jajčnih lupinah. To bo pravi praznik luči, magičnost svetlobe, ki bo simbolno pokazala na žrtvovanje doline za to, da imamo luč. Pa ne samo tukaj. Tresimir je bil knez, ki je s svojim ljudstvom naselil rodovitna polja v bližini današnjega Šoštanja. Prebivalci so njemu na čast vas, ki je s poselitvijo nastala, imenovali Tre-simirje. Čas je čez stoletja ime preoblikoval v Družmirje. V tisto Družmirje, katerega prebivalci so se morali zaradi posledic rudarjenja, da smo imeli luči do- volj, umakniti jezeru, ki je nastal na njihovih rodovitnih poljih in potopil njihova bivališča. Praznik luči organizirajo Zavod za kulturo Šoštanj ter Valentin (ta je prireditev lani na novo Prireditev so obudili v lanskem letu. obudil) in Alojzija Heindl, pomagata pa jim Turistično olepševalno društvo Šoštanj in Šola zdravja. ■ mkp Prihajajoče modne zapovedi Citycenter Celje - Ker so pod Citycentrovo streho doma številne priznane modne blagovne znamke in prodajalne z oblačili, obutvijo in modnimi dodatki, so konec preteklega tedna tu pripravili zanimivo modno revijo in pokazali trende, ki jih prinaša moda za letošnjo jesen. Letošnja bo polna novosti, zato poglejmo nekatere. Najbolj značilne barve so vse od zelene in vijoličaste, do roza in kamel barve ter bordo odtenkov in večne črne, ki jo najdemo tudi v kombinaciji s temno modro. Na svoj račun bodo prišle ljubiteljice vojaškega stila in nizke obutve ter motorističnih gležnjarjev, ki so najbolj modna jesenska obutev, zadetek v polno pa bodo tudi visoki škornji, ki segajo čez kolena. Na vrhu priljubljenosti bodo volnena ogrinjala in volneni plašči s širokimi fazonami v pastelih in kamelji barvi. Čeprav so jesenske barve nekoliko manj živahne, pa lahko svoj videz po- Jesen že trka na vrata in v City centru so se nanjo že dobro pripravili. pestrimo z vzorci, še posebej tistimi z živalskim potiskom. Nenazadnje aktualne modne smernice zapovedujejo tudi bodije v kombinaciji s hlačami ali krilom - z njimi ustvarite eleganten ali športen videz. Odlična izbira so tudi oblačila z resicami, semiš ja-kne v pastelnih barvah ter oblačila iz jeansa. In kaj čaka moške to jesen in zimo? Moška moda prinaša moderne oblike in tradicionalne jesenske barve, veliko je temno modre, pri srajcah pa malih vzorcev. Modni trend ostajajo jeans in pleteni puloverji. Nekaj živahnosti lahko garderobi dodajo tudi različni vzorci ter seveda posebni suknjiči. a bomo vrtičkarjem ponujali, dokler bo šlo,« doda sogovornica. Izvemo še, da ima občina pod nadzorom tudi vrtičke na območju Lipe-vzhod (v dolini za bencinskim servisom ob cesti Vele-nje-Vinska Gora), kjer je v prihodnosti predvidena gradnja individualnih hiš. Uradno imajo tam evidentiranih 60 vrtičkov, verjetno pa jih je še več. Ti bodo tu do začetka gradnje. Pod staro elektrarno kar 130 vrtičkov Zanimalo nas je tudi, koliko vr-tičkarjev bo zaradi začetka gradnje industrijske cone Stara vas prihodnje leto izgubilo vrtičke pod staro elektrarno. Sogovornica nam pove: »Po podatkih iz leta 2009, ko smo na tem območju izvedli evidentiranje, je na celotnem območju pod staro elektrarno približno 130 vrtičkov. Ti so razporejeni v tri sklope, enega od njih pa ukinjamo zaradi začetka urejanja infrastrukture za novo industrijsko cono Stara vas. Ocenjujemo, da bo na tem območju vrtičke izgubilo 40 do 50 vrtičkarjev, ostala dva sklopa še ostaneta.« Vsem so ponudili možnost najema občinskega vrtička na drugih lokacijah, a za zdaj večjega interesa še ni bilo. »Verjetno bo šele spomladi, z novo vrtičkarsko sezono. Zanje bo- mo uredili vrtičke ob železnici. Zavedamo se, da za mnoge 32 kvadratov, kolikor so veliki naši vrtički, ni dovolj, saj imajo sedaj precej večje vrtičke. A verjamemo, da jih bo želja po obdelovanju svojega koščka zemlje vseeno »pripeljala« k nam,« še doda Kodričeva. MO Velenje ostaja prijazna tudi, kar se tiče najemnine za vrtičke. Ta znaša na leto 20 evrov, večina vrtičkarjev jo tudi poravna. Se pa vsako leto najdejo posamezniki, ki jih morajo opominjati na njihovo obveznost. To pa ni največja težava. Večja je, da na obeh vrtičkarskih območjih, tudi v Krajnci, ki je ograjena z visoko ograjo, ključe pa imajo le vrtičkarji, opažajo vse več kraj pridelkov. »Vrtičkarji so zato zelo prizadeti in občino redno obveščajo o teh dogodkih. Jaz jih popolnoma razumem. Če vlagaš trud, ki ga potem žanje drugi, to ni prijetno. Kraje se pojavljajo celo sezono; spomladi izginjajo sadike, kasneje pridelki. Dejstvo je, da se kraje dogajajo med uporabniki vrtičkov, zato pozivamo, da se bolj spoštuje lastnina. Očitno nas v kulturi obnašanja čaka še veliko dela,« konča sogovornica, ki nam pove tudi, da so letos zaznali tudi nekaj vandalizma na vrtičkih. a Velenjčani blesteli Dva vikenda zapored je Konjeniški kljub Velenje, ki ima svoj sedež ob Škalskem jezeru, pripravil dve zanimivi in za oko lepi tekmi v preskakovanju ovir, in sicer zadnjo tekmo za pokal Slovenije in finale pokala Slovenije. Tekmovanje so odlično organizirali, udeležba je bila dobra, pa tudi obiskovalcev je bilo veliko, tako da je bil na prostoru konjeniškega kluba, ki ga želijo še bolj približati tukajšnjim prebivalcem, pravi konjeniški praznik. Blesteli pa so tudi njihovi tekmovalci, saj so posegli po najvišjih mestih. V skupnem seštevku pokala Slovenije je bil med mladinci najuspešnejši Robert Ku-čer, ki je zmagal, druga je bila Vita Sirovina Dvornik in tretja Saša Malenkovic. Med mladinci do 25 let je zasedel prvo mesto Tadej Skaza, med člani pa se je Robi Skaza uvrstil na tretje mesto. a mz, foto: Š. Šumah Prvi Skazin dobrodelni tek Otrok otroku Velenje - V velenjskem družinskem podjetju Skaza so že večkrat sodelovali v humanitarnih akcijah. Ker menijo, da je solidarnosti vrednota, ki jo je treba negovati že od mladih nog, so se letos odločili, da pripravijo prvi Skazov dobrodelni tek, ki so ga poimenovali Otrok otroku. Pripravili ga bodo v soboto, 8. oktobra, k sodelovanju pa so vabljeni otroci iz vse Slovenije, stari do 14 let, ki bodo tekli v parih. Podjetje Skaza bo poleg osnovne donacije v višini 3.000 evrov za vsak par, ki bo uspešno premagal ali 330-metrsko ali 2000-metrsko progo ob Velenjskem jezeru, namenilo dodatnih deset evrov. Zbrani denar bo namenjen Medobčinski zvezi prijateljev mladine Velenje. Star-tnine ni, zaradi lažje organizacije so obvezne prijave otrok, in sicer do četrtka, 29. septembra, na prijava@ otrokotroku.org. Prihod otrok bo ob 10. uri, start pa ob 10.30. a Supanje za Guinnesov rekord Velenje, 24. septembra - Ta petek in soboto bo trenutno najboljši slovenski veslač na deski Rok Puvar, ki je tudi član velenjskega športnega društva ZOO Station, na Velenjskem jezeru postavljal Guinnesov svetovni rekord. Na supu bo nepretrgoma veslal 24 ur. Začel bo v petek ob 18. uri, končal v soboto ob istem času. Puvar je večkratni državni prvak v jadranju, windsur-fanju in deskanju z veslom in prvi človek, ki je letos januarja uspešno opravil ekstremno zimsko odprto morsko prečkanje. Velenjsko jezero je za postavljanje rekorda izbral tudi zato, ker so razmere za supanje na njem odlične. a bš