TA TEDEN / TA TEDEN Dan upora Dnevi - upora, samostojnosti in državnosti so trije naši državni prazniki, ki simbolizirajo tri mejnike na dolgi poti do samostojne države Slovenije. To so bile tisočletne sanje naših prednikov, zato morajo ti prazniki postati resnično prazniki vseh Slovencev. Poveza- ni so v skupno zgodovinsko pot, vsaka pot pa se začne s prvim kora- kom. Ta prvi korak je bil upor slovenskega človeka proti na- jrazličnejšim tujim zavojevalcem, pa tudi domačim fevdalcem in iz- koriščevalcem. Upori so bili velikokrat zadušeni v krvi, ostajali pa so zapisani v naši zgodovini kot boleč spomin. Upor, ki ga simbolizira 21. april - Dan upora proti okupatorju, se je končal z veliko zmago. Slovensko državno ozemlje, pred drugo svetovno vojno stisnjeno le v okviru Dravske banovine, smo povečali za tretjino. To ne bi bilo mogoče, če se mnogi slovenski rodoljubi ne bi polna štiri leta junaško bojevali proti fašističnim in nacističnim okupatorjem, saj so bili s tem bojem na strani velikih zaveznikov, zmagovalcev v drugi svetovni vojni. Ob tem prazniku se zlasti s spoštovanjem spominjamo prvih organizatorjev upora, ki so za to žrtvovali tudi svoja življenja. Na našem območju so to predvsem narodna heroja Jože Lacko in Jože Kerenčič, junaki Pohorskega bataljona in mnogi drugi. Res je potem prevzela vajeti mlada komunistična oblast, v marsičem neizkušena in nezrela, a vseeno smo preživeli, veliko naredili in se tudi marsikaj naučili. Zato smo bolj preudarno, bolje pripravljeni šli v upor proti jugovojski in leta 1991, prvi v Evropi po drugi svetovni vojni, z orožjem dosegli osamosvojitev. Brez drznega in tveganega koraka v letu 1941 ne bi bilo zmagovitih korakov v letu 1991. Zal na poti v resnično demokratično, humano in svobodno družbo ne znamo kora- kati tako enotno. Ovirajo nas medgeneracijske in medstrankarske za- preke. Upajmo, da ho prodor mladosti v slovenski politični vrh znal uveljavljati odgovornost, ki nam jo nalaga življenje ob prehodu v tretje tisočletje. Spomin na vse tisto, kar simbolizira Dan upora proti okupatorju, naj pomeni tudi prenašanje odgovornosti z generacije na 'generacijo. Franc Fideršek V ptujskem podjetju Cisto mesto so v ponedeljek, 14. aprila, z nekajdnevno zamudo pričeli z odvozom :J^kosovnih odpadkov. Kot so povedali, je do zamude prišlo zaradi nedokončanih del pri gradnji novega Centra za ravnanje z odpadki ob centralnem odlagališču v Brstju. Novi način zbiranja v tem centru zahteva strožji nadzor in selekcioniranje odpadkov ob dovozih. Sicer pa so kosovne odpadke pričeli odvažati iz območja Grajene, Kicarja, Podvincev, ter z novega dela Ptuja. Kot smo izvedeli, kljub, obilici kosovnih odpadkov akcija poteka nemoteno. In čepdv so obljubili, da bodo na posameznem območju akcijo zaključili, šele, ko bodo odpeljali vse kosovne odpadke,^ občane opozarjajo, naj odpadkov ne odlagajo več po dogovorjenem datumu! Foto: M. Ozmec ORMOŽ / GRADNJA OBVOZNICE Viadukt Lešniia konian do novembra Minuli teden so se pričela prva dela gradnje ormoške obvoznice. Doslej so izvajalci urejali in pripravljali gradbišče, s prvim dnem gradbenega dovoljenja, s 16. apri- lom pa so začeli zares. Zdravko Zver, vodja projekta je povedal, da so v teh dneh ure- dili dostop do gradbišča, elekt- rične, telefonske in druge napel- jave. Izvajalec del, Cestno podjetje Celje, bo uredilo štiri objekte: viadukt Lešnica in nadvoze Tomaž, Hardek in Dobrava. Najzahtevnejši objekt je viadukt Lešnica, ki bo dolg 324 in visok 17 metrov. Nadvozi Tomaž, Dobrava in Hardek bodo zgrajeni nad lokalnimi ces- tami, tako da ostane nivo lokal- nih cest na sedanji višini. Objek- te bo gradilo okrog 60 delavcev, viadukt Lešnica pa naj bi bil po načrtih končan do sredine no- vembra. Hidroizolacijo in asfalt nameravajo urediti v pričetku prihodnjega leta, asfaltiranje vi- adukta je namreč predvideno skupaj z asfaltiranjem celotne trase. Objekti so pogojeni na ključ, njihova vrednost pa znaša 426 milijone tolarjev. Vodja gradbišča Ljubo Žnidar pravi, da na kakšne posebne težave niso naleteli. Na gradbišču se počutijo kot doma in v vsakem kraju se hitro znajdejo. Pri gradnji viadukta doslej niso na- leteli na nobene arheološke najdbe, vse izkope pa opravljajo pod nadzorom arheologov, kot je določeno s pogodbo. Vseeno pa se je nekaj malega že zataknilo. Stanovalci Novakove ulice, mimo katerih vodi dostop do gradbišča, so se razburili zaradi prahu in razrite makedamske ceste, ki ostaja za številnimi to- vornjaki. Izvajalci so se že sestali z stanovalci Novakove ulice in se dogovorili za rešitev - v kratkem bodo cesto preplastili z asfaltom. Predstavnik DARSA Miljan Senčar je poudaril, da si želijo dobre odnose s posamezniki in lokalnimi oblastmi ter da podpi- rajo vse konstruktivne rešitve. Sicer pa so pred pričetkom del dosegli dogovor s krajevno skup- nostjo, ki je potrdila elaborat za ureditev gradbišča. vk 2 četrtek, 24. april 1997 - TEDNIK PTUJ / EMONA JE PRAZNOVALA Emona Merkur /e delniška družba Od 27. januarja letos je trgovsko podjetje Emona Merkur Ptuj v sodni register vpisano kot delniška družba, ki ima v 67 odstotkih notranje lastnike, ostalo pa je v lasti skladov. Podjetje je s 30 milijoni mark letnega prometa uvrščeno med velika slovenska podjetja. Ima 180 zaposlenih, 14 pro- dajalan v Ptuju in Mariboru ter nekaj skladišč. Letos praz- nuje že 43-letnico delovanja. 10. aprila je bil že 50. dan Emone. Sistem danes predstavlja petnajst kapitalsko nepovezanih družb, od katerih je ena Emona - Merkur Ptuj. Slavje je bilo za razliko od prejšnjih let v celem sistemu skromno. Kupci so bili deležni popustov, degus- tacij, bonov za kavo ali napitek, večjih prireditev pa ob jubileju niso pripravljali. Sicer pa je ptujska Emona znana po rednih prodajnih akcijah. Splošna us- meritev podjetja je, da skušajo z redno nižjimi cenami na nekate- rih področjih odstopati del zas- lužka tudi svojim kupcem. "V okviru delniške družbe so naše usmeritve predvsem na področju maloprodaje. Razvijali bomo to, kar imamo sedaj, razširiti želimo zastopanje tujih firm, trenutno zastopamo štiri, precej dela pa nas čaka na inves- ticijskem področju, zlasti še pri obnovi * poslovnih prostorov. Načrtujemo tudi novogradnje. Težave iz prejšnjih let so odp- ravljene (odkup deležev pri li- kvidaciji Emone VPS in drugo), zato pričakujemo, da bomo lah- ko uspešno realizirali sprejeto poslovno politiko, ki jo je začrtal nadzorni svet do leta 2000, spre- jela pa naj bi jo tudi skupščina," je o bodočih usmeritvah Emone - Merkur Ptuj povedal direktor Marjan Ostroško. Prednostna naloga tega leta je posodobitev Supermarketa v Mariboru in bifeja Emonček s spremenjeno ponudbo. Gre za relativno veliko investicijo v enem največjih Emoninih ob- jektov, ki ima 2200 m^ prodajnih površin. V Ptuju bodo vse sile usmerili v to, da se realizira gradnja nakupnega centra v Ra- belčji vasi in uredi diskont pohištva v Vegovi ulici. V načrtu pa imajo tudi nekatere preselitve lokalov zaradi znižanja notran- jih stroškov. Vse to naj bi se zgo- dilo v dveh letih. Glede preselitve tekstilne hiše na novo lokacijo, ki je prcej ak- tualna, pa je Marjan Ostroško povedal: "Z denacionalizacijski- mi postopki so se izredno povišali stroški poslovanja. Znižala se je tudi prodaja teksti- la, predvsem zaradi nakupov na Madžarskem in v Avstriji, svoje pa k temu prispeva tudi zapora starega mestnega jedra. Promet je zaradi tega upadel za 30 odstotkov. Vse te podatke sedaj temeljito proučujemo. Odločitev bomo sprejeli v kratkem." Delavci Emone - Merkur Ptuj po besedah direktorja prejemajo osebne dohodke v okviru kolek- tivne pogodbe za trgovino, v prodajnih enotah, kjer pa ne do- segajo delovnih načrtov in so tudi precej nižji od pokrivanja lastnih stroškov, pa so osebni dohodki relativno nižji kot v enotah, kjer načrte dosegajo in presegajo. To jih je vodilo v zmanjševanje nekaterih drugih stroškov, da bi bili osebni do- hodki v celem podjetju 15 do 20 odstotkov nad kolektivno po- godbo, kot so jih včasih že imeli. Zavedajo se, da lahko le z zado- voljnim delavcem pričakujejo tudi dobre poslovne rezultate. MG Marjan Ostroško. Častiilliv odnos do vsega dobrega •minuli konec tedna so v pernici pri mariboru predstavili uspehe in načrte mariborske škofije na področju vinogradništva. • po petde- setih letih gospodari škofija že s 30 ha vinogradov na območju ce- lestrine in studenic »obetavni načrti in priprave za sajenje 50-tisoč sadik vinske trte Na predstavitvi se je zbralo ve- liko uglednih gostov, predstavnikov škofije in župnij, nekaterih podjetij in ustanov, med gosti pa je bil tudi župan občine Pesnica Bojan Mažgon. Po prijetnem kulturnem progra- mu in igranju na citre je upravi- telj škofijskih posesti. dipl.ing.agr. Štefan Koren na kratko spregovoril o dosedanjem triletnem delu in načrtih za pri- hodnje. Povdaril je, da je škofija začela z vinogradniško proiz- vodnjo leta 1994 in da ima jasno izdelano razvojno strategijo na tem področju. Zdaj imajo dobrih 30 ha vinogradov in imenitnih legah, kmalu pa bodo zasadili še več novih, ki bodo Mariboru v ponos. Nasploh ni pozabil pove- dati, da imajo v škofiji častitljiv odnos do vsega dobrega in lepe- ga, torej tudi do vinske trte, ki lahko da človeku največ v podo- bi žlahtnega vina. Vino je tesno povezano z narodovo kulturo, je še povedal Štefan Koren in ome- nil, da mineva letos 130 let od iz- daje knjige UMNA VINOREJA. Slovesne predstavitve v gostišču Kramberger se je udeležila tudi štajerska vinska kraljica Mihaela Krsnik, sicer pa so postregli s podatki, da so lani v škofijskih vinogradih pridelali 110 - tisoč litrov vina. Po 50 - tih letih pre- mora, ko so bili vsi škofijski vi- nogradi v državnih rokah, gos- podari škofija s 30 ha. Vsi ško- fijski vinogradi ležijo v po- dravskem vinorodnem rajonu in sicer v mariborskem vino- rodnem okolišu. Na čudovitih prisojnih vinogradniških legah Hrence in Studenic dozoreva pod vplivom blagega podnebja in rodovitne zemlje izvrstno grozdje chardonnay in laški rizling. Izkušeni vinogradniki pa gojijo tudi visokokakovostne sorte renski rizling, rumeni muškat in sivi pinot. Letos bodo na novo obnovili 15 ha velik vi- nograd v Krčevini pri Kamnici. V tem območju so v preteklosti gojili pretežno rumeni muškat in temu izročilu bo škofija ostala zvesta. Pridelovalci se trudijo, da so škofijski vinogradi vzorno obdelani in da pridelajo vrhunska vina, ki so jim v ponos in dajejo plemenite užitke. M.TOŠ TEDNIK /e naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izdaja RADIO ■ TEDNIK, d.o.o., Ptuj. Direktor: Franc Lačen. Uredništvo: Jože Šmigoo (odgovorni urednik), Jože Bračič, Majda Goznik, Viki Klemenčič, Martin Ozmec, (novinarji), Slavko Ribarič, Jože Mohorič (tehnično urejanje). Propaganda: Oiiver Težak, «041-669-509 Naslov: RADIO - TEDNIK, p.p. 95, Raičeva 6, 2250 Ptuj; ® (062) 771-261, 779-371, 771-226; faks (062) 771-223. E-pošta: tednik@ kdm-ptuj.si Celoletna naročnina 6.360 tolarjev, za tujino 12.720 tolarjev. Žiro račun: 52400-603-31023 Tisk: GZP Mariborski tisk, Maribor. Po mnenju Ministrstva za informiranje Republike Slovenije št. 23/58-92 z dne 12. 2. 1992 se šteje Tednik za izdelek informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3, za katerega se plačuje petodstotni davek od prometa proizvodov. Po noinih še dnevni bari 15. maja letos poteče enoletni rok za uskladitev vrste obrata s tistimi, ki jih določa zakon o gostinstvu oziroma iz njega izhajajoč pravilnik o minimalnih tehničnih pogojih, ki se nanašajo na poslovne prostore, opremo in naprave, ter o po- gojih glede mininalnih storitev v posameznih vrstah gos- tinskih obratov, pri sobodajalcih in na kmetijah. V bistvu gre za uskladitev obsega storitev, predmeta poslovanja in naziva obrata z določili pravilnika o minimalnih tehničnih pogojih, ki se nanašajo na poslovne prostore. Uskladitev predmeta poslovanja z nazivom je še posebej pomembna za okrepčevalnice in bifeje. Na Ptujskem po oceni takšna uskladitev čaka okrog 30 gostinskih obratov. Kot so povedali v oddelku za gos- podarstvu Upravne enote Ptuj se s tem pravilnikom uveljavlja nova vrsta gostinskega obrata - "bar", kjer gostom nudijo pijače vseh vrst, tople in hladne napitke, tudi vnaprej pripravljene tople in hladne prigriz- ke (topli sendvič, hamburger, hre- novko v štručki, narezek ...). Do se- daj so se gostinski obrati z omenjeno ponudbo uvrščali med okrepčevalni- ce, po določilih pravilnika pa se mo- rajo spremeniti v bar do srede maja Vlogo za spremembo vrste obrata morajo nosilci dejavnosti predložiti upravni enoti, priloga pa je vpisnik v register samostojnih podjetnikov. Po prejšnjem pravilniku smo kot vrsto obrata poznali samo nočni bar, sedaj se uveljavlja tudi bar, ki pa se lahko spremeni v diskoteko, če vrti me- hansko glasbo in izpolnjujejo še dru- ge pogoje. Nova vrsta gostinskega obrata ne zapade niti pod A niti pod B listo dejavnosti, za katero bi bilo potrebno obrtno dovoljenje. Gos- tinski obrati, ki bodo ostali bari, ne potrebujejo obrtnega dovoljenja, zato morajo tudi predlagati izpis iz obrtnega registra. Po sprejemu obrtne zakonodaje so številne območne obrtne zbornice izdale obrtna dovoljenja nekaterim barom, še posebej če so imeli drugačne nazi- ve. Da bi bilo novih gostinskih obra- tov čim manj, so v Obrtni zbornici Slovenije organizirali vrsto seminar- jev, na katerih so nosilcem gostinske dejavnosti predstavljali prednosti okrepčevalnice pred barom ter jim priporočili razširitev dejavnosti. Os- novna razlika med obema obratoma je v tem, da mora imeti okrepčeval- nica vsaj nekaj jedi in temu ustrezno opremljenost. Povpraševanje gostov v zadnjih letih pa je že marsikatere- mu bifeju narekovalo uvedbo nekaj jedi, s čimer je pogosto že izpolnil "obvezni minimum" za okrepčeval- nico. Okrepčevalnica pa tudi predstavlja večjo kokovost gostinske ponudbe. •DO 19. MAJA PROSTORI ZA NEKADILCE v Upravni enoti Ptuj gostince opo- zarjajo tudi na drugi majski rok, in sicer 19. maj, do katerega morajo po zakonu o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov vsi gostinski obra- ti, ki nudijo gostom kakršnakoli živila, zagotoviti poseben prostor ne- kadilcem. Neizpolnjevanje spre- membe vrste obrala in nezagotovitev prostora za nekadilce se skladno z zakonom kaznuje. Če gostinski obrat ne posluje v vrsti obrata, v katero je razvrščen, je kazen za gostinca - pravno osebo najmanj milijonov to- larjev, za odgovorno pravno osebo pa 80 tisoč. Za isti prekršek je kazen za gostinca - fizično osebo najmanj 300 tisoč tolarjev. Če gosunski obrat, ki gostom streže hrano, ne določi pros- tora za nekadilce in ga ustrezno ne označi, se gostinec kot pravna in kol fizična oseba kaznuje z denarno kaz- nijo, ki je najmanj 250 tisoč tolarjev. MG CIRKULANE / ZNAK/IH KDGOTIP VINSKE CESTE Hal^vabiio Le še Ht^^^ teden po potrebno počakati, pa bodo ob vpad^lt^ na vinsko - turistično cesto Haloze (dolgo 54 kjhulitBcrov) postavljei^.Mig^^^^^om in logotipom. T^e bodo pos^^lp v haloškin^^^^^inah Zavrč, Gorišnica, Viden^ppMajšperk, izdali twi||^iložnostno zloženko, siml^M#>inske ces^ i^'ceste klo^^ev" pa bo haloški klopce s šestimi kot avtohtol^ element slovenske tr^cije vinarsti^|^^^gyMdročju.^ Celostno grf|čno podobo podjet- ju Informa ec||) iz Ljubljane A že navedli koifcurenčne prednosti v pi^oznavno celoro. projekt so z&pisali, da oblikovanje cestne podobe vinsko l^ristične ceste pomeni tudi oblikovanje noVi^konomske stvari^sti, ta pa naj bi zaživela le, če bodo v Halozal^ogodkom ob "i^ti klopotcev" dali potreben občutek globljega dč^etja. Celost^ podobo so v Informi echo zasnovali kot izhodišče za vse proiMcijske propagande in tržne dejavnosti, saj znak in logotip zna- mka in predstavljata osnovo z^^i^Sje! Slogan VTC se glasi: Vinsko turistična cesta klopotcev". Haloške občine bodo kmalu sprejele še^^^iik o namenski uporabi blagovne | znamke VTCll - pripj^ffo ga je podjetje Halo iz Cirkulan pri 1 dejavnosti študijskegaprožka - sam osnutek pa bo dobil še us- I trezno pravno obliko. V štiki]^ s projektom f VTCl 1 nadaljevali, saj se po pr4 li^ftsml^ž^ in kažipotov | obetaj^ostapiev ^200^c^^inh,tabel, iz^jajbrošiir^n^k in | logotip I npj^ p^^ejii^po^lfati ^^i la^^ba- | laži, etiK^an,"dopKnem papirju in letakih. f Gradbeništvo /e doseglo velik tehnološki napredek Jubilejni, lO.mednarodni sejem gradbeništva MEGRA 97 je v soboto zaprl vrata. Prireditev je vsestransko uspela, poleg sejemskega programa pa so obiskovalci lahko spremljali še pestre obsejemske in strokovne dejavnosti. Med zanimivejšimi temami, ki so se jih loteli na letošjem sejmu v Gornji Radgoni, je bila tudi problematika izobraževanja za gradbene poklice. Gre za izjem- no aktualno temo, saj se slo- vensko gradbeništvo sooča z ve- likimi kadrovskimi primanklja- ji. Vzrokov za takšno stanje je veliko, na sejmu smo med dru- gim slišali, da gradbeni poklici za mlade niso privlačni in da je delo v tej panogi slabo plačano. Izobraževanje za gradbene po- klice doživlja v Sloveniji velike spremembe, po dolegm premoru v naši državi spet dobivamo va- jence, v gradbeništvu za zdaj te- sarje in zidarje. Sodobno vaje- ništvo pa se precej razlikuje od prejšnjega, saj so namreč predpi- sani standardi, po katerih je mogoče izvajati vajeništvo. Zdaj ga spremlja in usmerja Gospo- darska zbornica, šola in deloda- jalec pa sta v učnem programu in procesu enakovredna partnerja. Vajenec dobiva teoretično znan- je v šoli (tudi temeljna praktična znanja), sicer pa se za delo us- posablja pri delodajalcu. Ob letošnji sejemski prireditvi v mestu ob Muri se je pojavilo veliko laskavih ocen na račun gradbeništva, ki doživlja razcvet. To je povedal tudi minister za gospodarske dejavnosti Metod Dragonja na slovesni otvoritvi sejma in povdaril, da ta panoga odraža rast investicij v slo- venskem prostoru. Struktura naložb kaže, da so v ospredju večji gospodarski in infrastruk- turni objekti, stanovanjska zida- va pa je še vedno zmerna in kaže zaostajanje. Razstavljeni izdelki in materiali so potrdili velikans- ki tehnološki napredek, zlasti še izdelki za toplotne in hidro izo- lacije, stavbno pohištvo, okna in strešne kritine. Med obiskovalci sejma je veliko zanimanje spodbudila gradbena mehaniza- cija. Nasploh je prireditev potr- dila dosedanja prizadevanja po- murskih sejmarjev in njihovih sodelavcev, ki ob analizi ME- GRE že razmišljajo o letošnjem Kmetijsko-živilskem sejmu. M.Toš tednik - četrtek, 24. april 1997 3 Turistično - eicološke patrulje tudi na Ptujskem Člani komisije za ocenjevanje kakovosti storitev v turizmu in komisije za varstvo okolja pri Mariborski turis- tični zvezi so na sestanku 10. aprila ustanovili turistično - ekološke patrulje, ki bodo ocenile stanje ureje- nosti okolja in objektov, ter odkrivale črne točke na območju delovanja Mariborske turistične zveze. Vseh potrulj je osem; ptujsko območje, Kidričevo, Majšperk in Dornavo bo pregledala patrulja, ki jo vodi Franc Kogovšek. Pomagala mu bosta Leo Šarman in Albin Pišek. Franc Kogovšek vodi tudi patruljo, ki bo obiskla območje občine Ormož, Veliko Nedeljo, Podgorce, Središče ob Dravi, Kog in Jeruzalem. Turistično patruljo za območje Slovenske Bistrice, Po[jčan, Malcol, Oplotnice, Pragerskega, Spodnje in Zgornje Polskave, Kočnega in Štatenberga vodi Ivan Znidaršič. Patrulje bodo pisna poročila o opravljenem delu oddale do 15. maja. Na osnovi njihovih ocen bo Mariborska turistična zveza najboljšim podelila nagrade za čisto in urejeno okolje, najbolj zanemarjenim krajem in objektom pa "črno packo". 22. posvetovanje o podjetniškem planiranju in managementu Od 7. do 9. maja bo v kongresnem centru v Portorožu že 22. posvetovanje o podjetniškem planiranju in managementu na temo uveljavljanje uspešnega managementa in podjetniškega planiranja. Posveto- vanje pripravlja Društvo ekonomistov Maribor. Ptujske tajnice se izobražujejo V sejni sobi mestne občine Ptuj bo 6. maja potekal enodnevni seminar tajnic s širšega območja Ptuja, ki ga je mestna občina pripravila v sodelovanju s podjetem Elite iz Ljubljane. V okviru osrednje delovne teme "Z več znanje do kvalitetnejšega dela" bodo udeleženke seminarja obravnavale oblikovanje poslovne- ga dopisa, že po tradiciji bo dan poseben poudarek slovenščini na delovnem mestu, ker pa mora biti tajnica vedno tudi urejena, bodo tokrat pozornost posvetili negi in oblikovanju pričeske. 10. maja v Ptuju srečanje turističnih delavcev V agenciji Forum v Ptuju se že nekaj časa pripravljajo na vsakoletno srečanje turističnih delavcev v Ptuju, ki je postalo že tradicija. Do lanskega leta so ga pripravljali v ptujskem pokrajinskem muzeju. Na srečanje, ki bo 1 0. maja, so povabili vse, ki lahko pomagajo pri trženju zakladnice tisočletij z okolico. V finalu dve Ptujčanki Na polfinalu izbora za najlepšo Slovensko 97, ki je bilo 1 8. aprila v diskoteki Vucatan v Šentilju, so izbrali dvanajst finalistk. Med njimi sta tudi Ptujčanki Darja Koren in Gordana Ogrizek. V soboto na ptujski televiziji M a programu je redna informativna odda a z več zanimivimi prispevki. Perutnina Ptuj se je predstavila na sejmu Alpe - Adria, Center za socialno delo se je preselil v nove prostore, v Gorišnici je bila 7. aprila 3. skupščina Območne obrtne zbornice Ptuj, v ptujskem gledališču je potekal prvi festival monodrame, v Gorišnici so se srečale tamburaške skupine in orkestri, zgodilo pa se je še marsikaj drugega. Oddaja bo v soboto na programu ob 21. uri, v nedeljo pa ob desetih. Pripravila:MG Slovenska bisrtica - referendum ni uspel Po treh uspešno izglasovanih referendumih za krajevni samoprispevek na Zgornji Ložnici, v Poljčanah in Spodnji Polskavi, povsod so se odločili nameniti največ sredstev za širitev šolskega prostora (telovadnici in večnamenski prostor), četrti v štirih mestnih krajevnih skupnosti v Slovenski Bistrici, s pomočjo katerega bi finansirali gradnjo druge osnovne šole, skupni program mesta ter naloge po posameznih krajevnih skup- nostih, pa minulo nedeljo ni uspel. Udeležba na referendumu je bila 42,25 odstotna, za samoprispevek pa se je odločilo 49,27 odstotkov volilnih udeležencev, kar pomeni, da samoprispevek ni uspel. Referendum o krajevnem samoprispevku so izglasovali samo v krajevni skupnosti Alfonz Šarh in to z 61,20 odstotki. Najslabše so se odrezali v krajevni skupnosti Impol, kjer se je ob sicer najviš i udeležbi volilcev na referendumu s preko 51 odstotkov, za samoprispevek odločilo le 44,45 odstotkov vo ilnih ude- ležencev. v ostalih dveh - Pohorski odred in dr. Jagodič pa se je za samoprispevk odločilo po 48 odstotkov volilnih upravičencev. O vzrokih, zakaj se v ostalih treh mestnih krajevnih skupnostih niso odločali o sa- moprispevku, bi težko govorili. Brez dvoma je bilo veliko narejenega, še posebej se je pri informiranju kra- janov potrudila bistriška osnovna šola, ki v živo občuti vso težo prevštevilčne šole z vso njeno prostorsko stis- ko. Mogoče je k neuspehu botrovalo tudi slabo socialno stanje v samem mestu, kdo ve. Vida Topolovec QiWORI SE.„ ...DA so v nekaterih (predvsem vseslovenskih) firmah vzeli bližajoči se Dan upora do- besedno: začeli so štrajkati. ...DA bo potem, ko je vodilni jpiN^Sb' nt^l^^kil vš^ stran-^ karske članarine, usahnilo zani- manje z^olitično udejstvovan- i^ Vsekmor pa drži, da je članarina danes bistveno dražja rek- 22. anrila. Svetnike je pri točki ob vprašanjih in pobudah zanimalo, zakaj ni podanih popolnih odgo- vorov na nekatera vprašanja, med njimi tudi, kako daleč so pri občinskih službah z idejo o srednji šoli v Slovenski Bistrici. Bilo je tudi nekaj drugih pri- pomb, od tega, kje se nahaja elek- tronska turistično - informativna tabla, ki je bila nekoč pred hote- lom in je kazala turistom pot na Pohorje in kraje pod njim, do vprašanja, kako je z vzdrževanjem gozdnih cest na Pohorju in obno- ve lokalnih cest, ki to pomlad vse po vrsti "cvetijo". Seveda je neka- tere zanimalo, zakaj ni prišlo do usklajene akcije čiščenja okolja in pa, kako je s plačevanjem prvih sejnin v novem koledarskem letu, ki so se jih svetniki odpovedali v razne humanitarne namene. Veli- ko več časa je bilo porabljenega pri pripombah na osnutek odloka o zaključnem računu občine za leto 1996, ker je bilo ob lanskem sprejetju povedano, da se bo mo- rala občina celo zadolževati, sedaj pa je za okoli 16 milijonov tolarjev presežkov. Nekatere svetnike je to razburjalo, saj so menili, da v lan- skem letu nekaterih nalog niso opravili, še posebej huda kri je bila ob spoznanju, da niso bila po- rabljena sredstva za gospodarstvo. "Tu bi morali poiskati krivca", je menil najbolj vroče razpravljajoči svetnik Rudi Vorša, ki je v pro- računu našel največ "lukenj". Nič ni pomagalo, da je tajnik občine, Milan Ozimič razložil, zakaj je do presežkov sploh prišlo, še posebej, ko država diktira nekatere pogoje gospodarjenja šele ob koncu leta in občina v takih pogojih pač težko dela. Bilo pa je tudi nekaj vprašanj o delu nadzornega odbo- ra, ki bi moral pregledati zakl- jučni račun in potem svoje poročilo podati na seji sveta. Po več kot dve in pol urni razpravi so svetniki z dvema glasovoma proti glasovali za sprejetje odloka zakl- jučnega računa občine za lansko leto, s pripombo, da ga v bodoče mora predhodno pregledati nad- zorni odbor. Če je bil odlok o zaključnem računu neke vrste uvod, je bil osnutek odloka pro- računa občine Slovenska Bistrica za leto 1997 njegovo "udarno" na- daljevanje. Plan prihodkov, ki je sestavljen na osnovi kriterijev in priporočil posameznih ministr- stev, upoštevajoč specifično de- jansko stanje v občini po posa- meznih področjih bi naj letos znašal 1,760.583.000 tolarjev, od- hodki pa 1,861.468.000 tolarjev. Tako so odhodki za 99 milijonov večji od prihodkov. Razliko na- meravajo pokriti z najemom dol- goročnega kredita, njegovi stroški, vračilo glavnice ter obres- ti v letu 1997 pa so že zajeti v pla- nu odhodkov proračuna. Med naj- večje proračunske porabnike so- dijo z 848 milijoni tolarjev družbene dejavnosti, za okolje in prostor so namenili 421 milijonov tolarjev, gospodarstvu 342 milijo- nov tolarjev, za dejavnost občin- skih organov in uprave bi potre- bovali 146 milijonov tolarjev, za splošne in skupne naloge občine 73 milijonov tolarjev, skoraj 9 mi- lijonov tolarjev pa bodo znašala sredstva rezerve. Po vroči razpravi so ob koncu osnutek odloka pro- računa za letos le sprejeli, pripom- be posameznikov pa bodo spreje- mali do konca aprila. Druga faza obravnave letošnjega občinskega proračuna pa bo v mesecu maju. Bolj na hitro so svetniki sprejeli še informacijo o odstopu najemne pogodbe za objekte "stari Montal" s Finalkom d.o.o., ter o pravdni zadevi "Marinškov dom", kjer so svetniki predlagali, da bi se z last- nikom dogovorili o mesečni renti. Vida Topolovec DORNAVA / 197 MILIJONOV NE ZADOSTUJE Najvei za komunalno infrastrukturo Domavski svetniki so se precej časa ukvaijali s potr^tvijo zaključnega računa za lansko leto, Id so ga po dolgi in vroči razpravi sprejeli. Še bolj pa so se njihova mnenja razhaiala. ko so obravnavli oredloi? odloka ororačuna za letošnie leto. Proračun, ki znaša okoli 197 milijonov še zdaleč :;e zadostuje vsem potrebam v obCiaie. V veliki zadregi so bili, kako -^lakomerno razdeliti denar in vedno znova so ugotavljali, da morajo nekje vze- ti, če želijo drugemu dati. V občini je v zadnjem letu precej naraslo kulturno in družabno življenje, na novo se je ustanovi- lo nekaj društev in postavka v občinskem proračunu v višini treh milijonov tolarjev še vedno ne zadostuje tem potrebam. V občini imajo odprtih kar nekaj investicij za izboljšanje komu- nalne infrastrukture. Med naj- nujnejšimi je izgradnja vodovo- da, ki je tudi med največjimi in- vesticijami. Več denarja pa pričakujejo kmetijci ter obrtniki in podjetniki. Se vedno pa ostaja odprto vprašanje gradnje prizid- ka k osnovni šoli. Na torkovi seji občinskega sveta so svetniki večji del časa namenili razpravi o ure- sničevanju projektov na po- dročju infrastrukture. Sprejeli Teleko- movo ponudbo Dalj časa trajajoči dogovori med Telekomom, bodočimi naročniki in občino Dornava, o izgradnji in širitvi telefonskiega omrežja, so se obrestovali. Svet- niki so se namreč strinjali z zadnjo Telekomovo ponudbo in takoj, ko bosta občina Domava in Telekom podbisala pogodbo, bo slednji nadaljeval s širitvijo telekomunikacije na tem območju. Vsi novi telefonski naročniki bodo morali po zadnji ceni, ki jo je postavil Telekom, plačati 102.958 tolarjev, ter pris- pevek za širitev sistema. Ta pa za naselji Dornava in Mezgovci znaša 35 tisoč tolarjev in ga bodo lahko plačali v dveh obrokih, v vseh krajih bivše krajevne skup- nosti Polenšak pa 72 tisoč tolar- jev, z možnostjo plačila v štirih zaporednih obrokih. Vsi naj bi dobili telefonske priključke še le- tos. Svetniki so se strinjali, da so izvajalec del za gradnjo vodovod- nega omrežja ^ na področju vaškega odbora Žamenci, Nizke gradnje Ptuj in sicer kot naju- godnejši ponudnik za ceno 44 milijonov tolarjev. Tampon Ptuj pa so izbrali kot izvajalca za modernizacijo cest v občini Dor- nava po ponujeni ceni 63 milijo- nov tolarjev. Okrog modern- izacije cest je bila dolga in vroča razprava, saj so potrebe še vedno precej večje, kot jim to omogoča proračun. Svetniki so se strinjali, da v občini začasno zaposlijo dva komunalna delavca in sicer za dobo treh mesecev. Med pobuda- mi in predlogi svetnikov smo lahko slišali tudi predlog, da bi v občini ustanovili svoje občinsko glasilo. MS ZAVRC / koliko je težak letošnji proračun? Občinska vreia letos s 450 milijoni SIT Završki občinski svet je na seji v marcu sprejel proračun za letošnje leto, katerega skupna vrednost je 454 milijinov tolaijev. Samo 122 milijonov tolaijevje namenjenih namenski porabi, vseh 332 milijonov pa bodo v majhni občini po- rabili za investijske namene (gradnjo šole, vodovod, telefonijo). Završki župan Franc Majce- novič je povedal, da je vrednost letošnjega proračuna tako visoka zaradi že prištetih sredstev na- menjenih investicijam, predvsem deleža šolskega mi- nistrstva. O proračunu pa je župan Majcenovič še dejal:"Le- tos bomo za delo družbenih dej- avnosti potrebovali dobrih 23,8 milijona tolarjev, za socialno varnost 5,3 milijona, otroško varstvo 6 milijonov, za nemote- no zdravstveno oskrbo 3,2 mili- jona in za izobraževanje 5,7 mili- jona tolarjev. Preko 2,6 milijona smo namenili za delovanje kul- ture v občini, dober milijon to- larjev za šport in rekreacijo, os- tajajo pa nam še komunalna dej- avnost in druge javne potrebe. Cestno gospodarstvo nas bo letos stalo skoraj 6 milijona tolarjev, potem ko imamo za celotno ko- munalno gospodarstvo namenje- nih 30 milijonov, za stano- vanjsko gospodarstvo 1,5 milijo- na, približno toliko tudi za varst- vo pred naravnimi in drugimi nesrečami, še 13,9 milijona to- larjev pa je manenjenih za druge javne potrebe. Seveda so pro- računske številke letos nekoliko višje, kajti lani nam je pri neka- terih dejavnostih primanjkovalo denarja, letos pa naj bi bilo dru- gače. Se zmeraj nam velik del de- narja vzamejo investicije, prva je pravgotovo šolska, kjer je država obljubila pomoč in nam do da- nes nakazala le 18 milijonov to- larjev namesto 90 milijonov. Druga investicija je izgradnja vodovodnega omrežja, začeli pa smo tudi z izgradnjo razvejanega telekomunikacijskega sistema po vsej občini. Na sejah bomo o proračunskem denarju še raz- pravljali natančneje, po hitrem postopku pa smo proračun že sprejeli." Tekst in posnetek: T. IVlohorko Največji del završkega proračuna gre za gradnjo šole, ki bo končana do letošnje jeseni. 10 - ZANIMIVOSTI 24. APRIL 1997- TEDNIH MARIBOR / nasa pesem 1997. Bron za Ptujiane Moški komorni zbor iz Ptuja, ki ga vodi Franc Lačen nas- topil na 15. tekmovanju izbranih slovenskih pevskih zbo- rov Naša pesem, ki je pod pokroviteljstvom predsednika Slovenije Milana Kučana potekalo minulo soboto 19. in nedeljo 20. aprila v Unionski dvorani v Mariboru. Med 28 ženskimi, moškimi in mešanimi pevskimi zbori je petčlanska ocenjevalna komisija, ki ji je predsedoval diri- gent Marko Munih, v njej pa so bili še zborovodja Jernej Habijanič, dirigent Stane Jurgec, zborovodkinja Danica Pečnik in dirigent Igor Švara, ptujskemu komornemu zbo- ru prisodila bronasto plaketo. Med šestimi ženskimi pevskimi zbori, ki so zapeli v soboto, prvi tek- movalni dan, je dobil zlato plaketo mesta Maribor in prvo nagrado žens- ki APZ Toneta Tomšiča ŠOU iz Ljubljane, pod vodstvom Stojana Kureta. Med sedmimi moškimi zbo- ri, ki so nastopili drugi tekmovalni dan, v nedeljo dopoldne, je dobil prvo nagrado in zlato plaketo mesta Maribor moški zbor APZ Toneta Tomšiča ŠOU Ljubljana, zborovodje Stojana Kureta; pujski moški ko- morni zbor je v tej konkurenci prejel bronasto plaketo. Med petnajstimi mešanimi zbori, ki so nastopili v so- boto in nedeljo popoldne, pa sta pre- jela prvo nagrado in zlato plaketo mešani zbor Hrast Doberdob, zboro- vodje Hilarija Lavrenčiča in APZ Toneta Tomšiča ŠOU Ljubljana pod vodstvom Stojana Kureta. Moški komorni zbor iz Ptuja je na tekmovanjih Naša pesem prejel že eno srebrno in štiri bronaste plakete. Njihov dirigent Franc Lačen pa je za svojo peto udeležbo na letošnji Naši pesmi izbral težak program, saj so poleg obvezne pesmi za moške zbore - Uroša Kreka Domov bom šel na besedilo Mateja Bora, zapeli rene- sančno pesem Joanesa Crocea Beate eritis, Marija Kogoja in Cvetka Go- larja pesem Narodna, ter zbadljivo prleško narodno Jas sen čuja ftiča peti, ki jo je uskladbil Tone Zuraj. Ob zaključku letošnjega tekmo- vanja so za najboljšega zborovodjo tekmovanja izbrali Stojana Kureta, ki je vodil vse tri akademske pevske zbore Tone Tomšič ŠOU iz Ljublja- ne. Moški komorni zbor Ptuj je tudi si- cer novo pevsko sezono začel izredno razgibano, saj so v letošnjem letu imeli že 16 različnih nastopov, na Naši pesmi '97 pa so ptujski komor- niki prvič zapeli tudi v novih črnih smokingih. Posnetek prvega dela njihovega pomladnega koncerta bo to nedeljo 27. aprila ob 12. uri na sporedu radia Ptuj, drugi del pa pri- hodnjo nedeljo. To nedeljo, 27. apri- la bodo nastopili na osrednji proslavi ob dnevu upora proti okupatorju, ki bo ob gasilskem domu v Ptuju. Sicer pa se že pripravljajo na letošnje os- rednjo 9 - dnevno gostovanje po Nemčiji in Nizozemski, kamor se bodo odpravili 23. maja. -ONi Med razglasitvijo rezultatov za moške zbore. Prvi z leve diri- gent ptujskega moškega komornega zbora Franc lačen, dru- gi pa predsednik Boris PelcI, z bronasto plaketo v roki. (foto: M. Ozmec) PTUJ / občni zbor zveze zdruzenj rejcev prašičev Sirokovno in zabavno Na Ptuju je bil v torek 15.4.97 na Obdravskem zavodu za veterinarstvo in živinorejo Ptuj drugi občni zbor Zveze združenj rejcev prašičev Slovenije. Na občnem zboru so sodelovali delegati lokalnih združenj rejcev prašičev iz Maribora, Ptuja, Ormoža, Lenarta, Ljutomera, Šmarja pri Jelšah, Posavja in Novega Mesta. Občnega zbora so se udeležili tudi predstavniki institucij in sicer: prof. Dr. Andrej Šalehar in prof. Dr. Ivan Stuhec iz Katedre za prašičerejo na Biotehniški fakulteti v Ljubljani, Matej Sumah iz Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, mag. Krajn, direktor Veterinske postaje Maribor in svetovalci iz Kmetijske svetovalne službe. Na občnem zboru je bilo pregledano delo v preteklem letu in potrjen pro- gram dela za naprej. Izpostavljene so bile predvsem sledeče teme, ki jih je potrebno urediti: označevanje prašičev, spremljanje razultatov mesnatosti prašičev in določanja cen prašičev na podlagi mesnatosti, zaščita domače proizvodnje prašičev, označevanje mesa prašičev pri pro- daji v mesnicah glede izvora, tekoče izplačevanje regresov za plemenske prašiče s strani države, ureditve za- konodaje za vzpodbujanje predelave na domu, enotno sodelovanju rejcev prašičev na nivoju države in drugo. O rezultatih mesnatosti pri ocenje- vanju po novem pravilniku je spre- govoril prof. Dr. Andrej Salehar. Udeležencem je predstavil tudi gi- banje cen koruze in sojinih tropin na svetovnem trgu, plačevanje prašičev po mesnatosti na primeru Danske in možen predlog za plačevanje v Slove- niji. Prof Ivan ŠtuheC je opozoril na pravilnik o vnosu hranilnih snovi v tla, ki je bil sprejet 2.11.96. Pravilnik prepoveduje razvaženje gnojevke v zimskem času in sicer od 15. nov. do 15. feb. Glede na to je potrebno na kmetijah zagotoviti večje skladiščne prostore za organski gnoj z dogradit- vijo. V ta namen je potrebno zagoto- viti pomoč države za investicije na tem področju. Navzoče je pozdravil Črtomir Solina, predsednik odbora za prašičerejo, ki deluje pri poslov- nem združenju za prehrano in podžupan mestne občine Ptuj Ivan Jurkovič. Po sprejetem programu dela za naslednje obdobje je sledilo družabno srečanje ob dolenjskem cvičku in pogrnjeni mizi. Zveza združenj rejcev prašičev de- luje v okviru pravil, ki določajo, da zveza stanovsko povezuje rejce prašičev in s posameznimi ak- tivnostmi poskuša zagotoviti ohran- janje in razvoj panoge prašičereje, to pa je tudi osnovno vodilo delovanja Zveze za naprej. Strokovni tajnik Zveze združenj rejcev prašičev Pef er Pribožii dipl. ing. Irmef. prometna varnost na območju unz maribor ugodnejša: Premalo nas je^ da bi umirali na €estah v prvem tromesečju letošnjega leta so prometno var- nostne razmere na območju Uprave za notranje zadeve Maribor bistveno ugodnejše, kot v enakem odbodju lani. Kot so povedali na tiskovni konferenci v sredo, 16. apri- la, načelnik inšpektorata policije pri UNZ Maribor Mir- ko Ploj, komandir prometne policije Maribor Boris Ba- jec in inšpektor prometa Slavko Breznik, so v prvih treh mesecih letos obravnavali 1636 prometnih nesreč ali 4 odstotke manj kot lani. Ugodnejše so tudi posledice teh nesreč, saj je do tega dne na mariborskem območju v nesrečah umrlo 12 oseb, v istem obdobju lani pa 24. Manj tragični so tudi rezultati v državnem merilu, saj je do tega dne na slovenskih cestah umrlo 85 oseb, v istem obdobju lani pa 101. Prometni inšpektor Slavko Breznik je poudaril, da je števi- lo prometnih nesreč v upadanju predvsem izven naseljenih območij, medtem ko so v rah- lem porastu prometne nesreče na območju mest Maribor, Ptuj in Šentilj. V naseljih se zgodi kar 50 odstotkov vseh promet- nih nesreč, največ pa jih je ob petkih. Na območju Ptuja je po- sebej problematičen tranzitni promet, ki pa bo ob skorajšnjem odprtju novega podvoza pod železniško progo le delno raz- bremenjen. Bistvene izboljšave so se pojavile z odprtjem odse- kov hitrih cest Hoče - Arja vas in Šentilj - Pesnica. Vsak čas pričakujejo pričetek gradnje 4 - pasopvnice ob vstopu v Maribor iz ljubljanske smeri, pričakujejo pa tudi pričetek gradnje ob- voznice v Ormožu. Kar 84 odstotkov vseh prometnih nes- reč so povzročili vozniki osebnih avtomobilov, v 15 odstotkih so bili povzročitelji vozniki tovornih vozil, med vzroki nesreč pa je še vedno na prvem mestu prehitra vožnja. Med povzročitelji nesreč so pri 12 odstotkih voznikov ugotovi- li vinjenost: povprečna stopnja vinjenosti je znašala 1,20 promi- le alkohola v krvi. Za zagotovitev čimboljše pro- metne varnosti so policisti tudi v letošnjem letu nadaljevali z iz- vajanjem strategije na področju preventive, glavnina dela pa je bila usmerjena v ugotavljanje kršitev, ki so najpogostejši vzro- ki, vplivajo pa tudi na posledice prometnih nesreč. Tako so v 12.283 primerih ukrepali zaradi neupoštevanja dovoljene hitros- ti vožnje, v 2.630 primerih zara- di vošnje pod vplivom alkohola, v 10.127 primerih zaradi neupo- rabe varnostnega pasu in v 1.197 primerih zaradi nepravil- nega prehitevanja. Zanimivo je, da so v 447 pri- merih ukrepali tudi zoper pešce, ki niso upoštevali cestno pro- metnih predpisov, v 124 prime- rih zoper voznike koles z motor- jem in motornih koles, zaradi neuporabe varnostne čelade, za- radi neupoštevanja prepovedi vožnje pod vplivom alkohola pa so bili prisiljeni pridržati 45 voznikov. Da bi omejili divjanje vozni- kov na naših cestah, so ob bridki ugotovitvi, da nas je Slo- vencev premalo, da bi umirali na cestah, decembra lani ugoto- vili in označili najbolj ogrožena mesta, tako imanovane črne točke, na katerih v letošnjjem letu najpogosteje izvajajo ra- darsko kontrolo hitrosti. Nadal- jujejo pa tudi z drugimi promet- no- preventivnimi akcijami, saj so se odločili, da jim bodo v pri- hodnhje dali prednost pred rep- resijo, oziroma kaznovanjem posameznih kršiteljev. M. Ozmec PTUJ / regijsko srečanje dijakov Znanje in praktiini pouk Poklicna in tehniška šola Ptuj je v začetku aprila orga- nizirala regijsko srečanje strojnih šol Podravja, ki se ga je udeležilo 150 dijakov iz ptujske in dveh mariborskih šol. Dijaki so se pomerili v znanju in praktičnem pouku, pred tem pa so se srečali prav tako na Ptuju in tekmovali v športnih disciplinah. Takrat so se Podravcem pridružili tudi Pomurci. Ravnatelj ptujske Poklicne in tehniške strojne šole Milan Ci- merman ugotavlja, da so bili re- zultati tekmovanja zelo dobri, dijaki pa da so pokazali zavidlji- vo reven znanja in kakovostne športne tekme. "Ocenjujem, da imajo sedanje generacije dovolj znanja za opravljanje svojih del ali nadaljnje šolanje," je dejal Mi- lan Cimerman. Bodoči strojni tehniki so tekmovali v matemati- ki, mehaniki, energetiki, regula- ciji in krmilju, tehnologiji in NC tehnologiji. Dijaki triletne po- klicne šole, torej strugarji, orodjarji, strojni mehaniki, elektroobločni varilci in pla- menski varilci pa so se pomerili v tehnologiji in praktičnem pou- ku. Prvaki posameznih kategorij se bodo udeležilirepubliškega srečanja strojnih Š9I, ki bo konec aprila v Kranju, Škofji Loki in na Jesenicah. In kdo so to? Med strojnimi tehniki je v ma- tematiki zmagal Bojan Hebar iz Ptuja, v mehaniki Gorazd Cvet- ko iz Maribora, v energetiki De- jan Emeršič iz Ptuja, v regulaci- jah in krmilju Peter Holcman iz Maribora, v tehnologiji Igor Krajnc iz Ptuja in v NC tehnolo- giji Dušan Kocuvan iz maribors- ke šole. Med bodočimi strugarji je bil najuspešnejši Matjaž Srol iz Ptuja, med orodjarji Klemen Horvat iz Ptuja, med strojnim' mehaniki Boštjan Gregorc iz Maribora, med elektroobločninii varilci Boštjan Kojc iz Ptuja in med plamenskimi varilci Igor Grlica prav tako iz Ptuja. Pri strojnih tehnikih je zmagala SKSMŠ iz Maribora s 105 točkami pred Poklicno in teh- niško šolo iz Ptuja, med strojnik' pa je prvo mesto osvojila PO" klicna in tehniška strojna šola i? Ptuja s 57 točkami pred SKSMŠ iz Maribora, 44 točk, in SKSŠiz Maribora, 39 točk. Mt Dijaki varilci med tekmovanjem. Foto Langerholc. VIDEM / PODROČNO TFKMOVAN IF Ml ADIH MATFMATIKOV Petdeset srebrnih vegoviev Na osnovni šoli Videm je bilo v sobo- to, 19. aprila, področno tekmovanje mladih matematikov iz osnovnih šol nekdanje ptujske občine za srebrno Vegovo priznanje. Udeležilo se ga je 135 šesto-, sedmo - in osmošolcev iz 16 šol, pripravili pa so ga tokrat prvič na kakšni nemestni šoli. In to uspešno, saj so organizatorji ob pomoči števil- nih sponzorjev zbrali toliko daril in nagrad, da v soboto iz Vidma ni nihče odšel praznih rok. Vsem sponzorjem se je za njihovo razumevanje zahvalila vodja tekmovanja Marija Šmigoc, učiteljica matematike in pomočnica ravnateljice v šoli Videm. Učenci so morali v 120 minutah rešiti devet nalog, ki so jih pripravili v Komisi- ji za popularizacijo matematike v osnovni šoli pri Društvu matematikov, fizikov in astronomov Slovenije. Sobotno tekmo- vanje za srebrno Vegovo priznanje je po- tekalo hkrati po vsej Sloveniji, enako kot je potekalo sočasno, 21. marca, tekmo- vanje na prvi stopnji - za bronasto Vego- vo priznanje. Tretja stopnja tekmovanja - za zlato Vegovo priznanje - je organizira- na le za sedmo - in osmošolce, bo pa za učence mariborskega zavoda za šolstvo 17. maja v Mariboru. Z videmskega tek- movanja se ga bodo udeležili prvi štirje sedmošolci in prvih osem osmošolcev. In kdo so bili na sobotnem tekmovanju najboljši? Pri šestošolcih je kar enajst učencev do- seglo vse možne točke. To so bili: Aleš Zoreč (OŠ Mladika), Brigita Strmšek (OŠ Podlehnik), Darinka Purg (OŠ Majšperk), Marko Ferme (OŠ Ljudski vrt), Matija Robin in Sabina Zorko (oba OŠ Juršinci), Matija Švagan in Uroš Trstenjak (oba OŠ Kidričevo), Mojca Svenšek (Videm) ter Sebastian Voljč in Tijana Markovič (oba OŠ Olge Meglič). Srebrna priznanja so pri šestošolcih pre- jeli še Milan Petek in Niko Žolger (oba OŠ Majšperk), Tine Ačimovič (OŠ Ljudski vrt) Tomaž Janžekovič (OŠ Olge Meglič), Tomaž Toplak in Dejan Zver (oba OS Markovci), Smiljan Prebolšek (OŠ Žetale) in Vida Furek (OŠ Videm). Dobitniki srebrnih Vegovih priznanj med sedmošolci so: Urška Horvat (OŠ Mladika), Berni Pihler (OŠ Olge Meglič), Mitja Bek (OŠ Kidričevo), Mojca Neu- dauer (OŠ Olge Meglič), Maja Majcen (OŠ O. Meglič), Marko Toplak (OŠ Mar- kovci), Matej Serdinšek (OŠ Hajdina), Niko Sagadin (OŠ Majšperk^, Simona Pernat (OŠ Cirkovce), Urška Zmavc (OŠ O. Meglič), Miha Požgai (OŠ Ljudski vrt), Smiljan Zajšek (OŠ Podlehnik), Jani Kajzovar (OŠ Majšperk), Uroš Majerič (OS Mladika), Alenka Smigoc (OŠ Vi- dem), Niko Mere (OŠ Ljudski vrt) in Su- zana Jus (OŠ Majšperk). Pri osmošolcih pa so srebrni vegovci Davorin Lešnik (OŠ Majšperk), Mihaela Gajser (OŠ Žeta- le), Alenka Jakomini (OŠ Grajena), Maja Rosič (OŠ Ljudski vrt), Nuša Urbančič (OŠ Olge Meglič), Tomaž^Štrafela (OŠ Hajdina), Martina Turk (OŠ Podlehnik), Srečko Herga (OŠ Ljudski vrt), Alojzija Drevenšek (OŠ Podlehnik), Darko Hrga (OŠ Juršinci), Franja Sagadin (OŠ Majšperk), Katja Gonc (OŠ Olge Meglič), Lena Koter.(OŠ Olge Meglič) in Robert Kelenc (OŠ Markovci). Po končanem tekmovanju, medtem ko so člani področne komisije pregledavali naloge, si je večina udeležencev tekmo- vanja ogledala naravoslovno učno pot v Šturmovcih. f EDNIK -24. APRIL 1997 KULTURA - 11 pTUJ / na obisku kulturni minister jožef skolc "Z razpoloiliMm denarjem raci on alne/e" y petek, 11. aprila, je obiskal Ptuj minister za kulturo Jožef §](olč. Udeležil se je posveta predsednikov in tajnikov 2veze kulturnih organizacij Slovenije v Narodnem domu, ptujsko občinsko vodstvo pa ga je seznanilo s finančnimi zadregami v kulturi na območju ptujske občine in mu razka- 2alo delno obnovljeni Mali grad. V Gorišnici se je udeležil delovnega sestanka z vodstvom občine o problematiki kul- turne dediščine občine Gorišnica, ogledal pa si je še grad 3orl in Dominkovo domačijo. Minister Školč si je pred od- hodom iz Ptuja odtrgal nekaj časa za pogovor za bralce Tednika in poslušalce Radia Ptuj. TEDNIK: Doslej ste se že imeli priložnost nekoliko pob- liže seznaniti s kulturnim področjem, ki ste ga prevzeli. Kako ocenjujete stanje, ki vas je pričakalo? Jožef Školč: "Slovenci se radi pohvalimo, da smo kulturen na- rod, kar pomeni, da je idej in projektov na tem področju zelo veliko in je osnovna težava ljudi, ki odločajo, kako presodili posa- mezne projekte, kako zagotoviti spodoben kulturni standard. Po eni strani sem se soočil s pest- rostjo najrazličnejših projektov, po drugi pa z najrazličnejšimi težavami, ki jih imajo bodisi posamezniki bodisi država, ko govorimo o financah in strokov- ni usposobljenosti aparata, da streže vsem tem interesom." TEDNIK: Kakšno kulturno politiko nameravate zastaviti? Na katerem segmentu kulture se bo konkretno poznalo vaše delo, kot ga načrtujete za nas- lednje štiriletno obdobje? Jožef Školč: "Kulturno politi- ko mora v bistvu določiti parla- ment in postopek je na neki način predpisan z enim od zako- nov, ki urejajo to področje. Vzpostaviti bo treba vse tiste me- hanizme, da do kulturne politike sploh pridemo, in tu vidim svojo osnovno vlogo. Drugo je tisto, kar si sam predstavljam, da je po- membno. Ta zakon predvideva funkcioniranje sveta za kulturo pri Vladi Republike Slovenije, ki pripravi izhodišča. Potem je potrebno pripraviti nacionalni kulturni program in tega mora na koncu sprejeti parlament. Kaj je najpomembnejše, čemu sploh služi neka kulturna politika? Če govorimo o tem, da je identiteta Slovenije v dobršni meri poveza- na s kulturo in jezikom, potem je treba kulturno politiko nastaviti tako, da bosta jezik in kultura kos bremenom, ki smo jim priča v mednarodni skupnosti, vsem tem narazličnejšim vplivom dru- gih kultur, jezikov, tehnologij. Z enim stavkom: dobra kulturna politika in cilj ministrstva za kulturo je, da ohrani posebnost identitete, ki je v dobršni meri povezana ravno z jezikom. Preko katerih medijev se to vzpostavlja, je vsakomur jasno." TEDNIK: Tako rekoč na vseh področjih kulturnega ustvarjan- ja ugotavljamo, da je premalo denarja. Menim, da si od vas, ki ste dolgoletni politik in nekdanji predsednik državnega zbora, obetajo kulturniki predvsem to, da boste znali izpuliti iz državnega proračuni več denarja, kot ga je bilo kultu- ri namenjenega doslej. So ta predvidevanja upravičena? Jožef Školč: "Normalno je, da si bom prizadeval, da bomo dobi- li denar za vse pomembne pro- jekte. To pa ne pomeni, da vidim svojo vlogo samo v tem ozkem smislu, da je ministrstvo uspešno toliko, koliko denarja ima. Us- peh se meri tudi po drugih para- metrih. In če govorimo o denar- ju, tudi o tem, da se za denar, ki je ha razpolago, naredi čim več. Prizadevati si je potrebno po eni strani za dovolj denarja za pro- jekte, ki jih bomo načrtovali, po drugi strani pa tudi za to, da bo denar racionalno porabljen." TEDNIK: Kulturno ministr- stvo je žal tisto, ki razpolaga z razmeroma malo vsoto denarja v državnem proračunu. Ali vidi- te še kakšen možen vir denarja za kulturo? Ustvarjalcev je veli- ko in ravno identiteto naroda želijo soustvarjati vsi. Zalomi pa se pri denarju. Jožef Školč: "Ne bi podcenje- val finančnega vidika, vendar ne želim biti le človek, ki si prizade- va samo za denar. Če bi me v življenju zanimal predvsem in samo denar, se ne bi ukvarjal s politiko, pač pa s stvarmi, ki pri- našajo dosti denarja. In če me ne bi zanimala kultura zaradi dru- gih razlogov, bi poskušal biti mi- nister za kakšno drugo področje, kjer se obrača večja količina de- narja. Zdi se mi, da je naloga se- danje ekipe, da ugotovi, kako je mogoče s čim manj denarja doseči čim večje učinke. Raz- mišljam, da bi na neki način decentralizirali odločanje o de- narju v kulturi, del tega denarja vrnili v občine in jih tako napra- vili soodgovorne za odločitve v kulturni politiki. Denar, ki bi se vrnil v občine, bi moral biti seve- da namensko porabljen za kultu- ro. Predvidevam, da bi tako do- segli, da bi se z denarjem ravnalo bolj racionalno, kot se je v pre- teklosti. Druge možnosti, ki jih vidim za povečanje sredstev v kulturi, so v tem, da zasebniki ali posamezna podjetja vidijo večji interes za vlaganja v kulturo. Dosti se govori o donacijah in sponzorstvih. Menim, da bi mo- rali podjetjem pustiti večjo prožnost za financiranje kultur- nih projektov. Potrebno bi bilo na neki način sprostiti možnost, da lahko podjetja in posamezniki namenijo kulturnim projektom večji del sredstev kot doslej in s tem, se mi zdi, prispevajo k rasti ne le podjetja, ampak tudi širšega okolja. Vzpodbuditi je potrebno tudi tekmovalnost v kulturi. Se- daj gre za to, da se vsi potegujejo za denar z istega kupčka. Ce bo šlo za več virov, se bodo pokazale Sedanji kulturni minister Jožef Školč. Foto: l\/l.Ozmec tudi druge sposobnosti ljudi, ki delajo v kulturi. Ne trdim, da bo imelo to samo pozitivne učinke, bo pa tekmovalnost kulturnega menedžmenta s tem šele dobila neko osnovo. Sedaj je pridobi- vanje sredstev povezano samo z znanstvi ali dobro voljo ljudi, ki o njih odločajo." TEDNIK: Ravnokar ste si og- ledali Mali grad na Ptuju. Po mojih podatkih je občina vložila v obnovo doslej 320 mili- jonov tolarjev, republika pa samo 14. Gre za republiško va- rovan spomenik prve kategorije in vsi smo mislili, da je naloga ohranitve takega spomenika tudi naloga države. Doslej država skozi denar ni izkazova- la, da bi se zavedala te odgovor- nosti. Bo odslej, ko boste imeli besedo tudi vi, kaj drugače? Jožef Školč: "V Ptuj je odteklo več denarja in merilo ne more biti le Mali grad, ampak tudi drugi spomeniki v Ptuju. Odločitev o obnovi Malega gra- du, ki jo je sprejela občina Ptuj glede na vse druge težave, ki jih ima v svojem okolju, je veliko vredna. Na današnjem informa- tivnem pogovoru smo si predvsem natočili čistega vina: kaj je občina naredila do sedaj, kaj je pričakovala in kaj kažejo številke, ki so jih izračunali na ministrstvu, preden sem sedel na ta stolček. Pri Malem gradu je mogoče govoriti o dveh vrstah sredstev: eno so sredstva, ki so povezana z vzdrževanjem spome- nikov, drugo pa je vprašanje knjižničnega standarda. V Slove- niji sta prednost v lanskem letu in še prej dobili knjižnici v Novi Gorici in Novem mestu in zas- tavlja se mi vprašanje, ali omeje- na razpoložljiva sredstva deliti na več kot dve knjižnici ali ti dve knjižnici dokončati in začeli nato z naslednjimi. Ptuj je dvakrat atipičen: v povezavi z ambicijo v Malem gradu in množico spomenikov, katerih vzdrževanje zahteva dodatna sredstva. Ce bi celotni letni pro- račun, ki ga imamo namenjenega za varovanje spomenikov v vsej Sloveniji, preusmerili samo na Ptuj, ne bi rešili vseh problemov. Pred tem smo bili v občini Gorišnica in na Borlu. Tudi Bori potrebuje denar. Ne moremo pa obljubiti več, kot lahko izvede- mo." TEDNIK: Velika sreča našega območja je, da je Ptuj sam po sebi spomenik, in tudi nesreča. Mesto namreč ni sposobno vzdrževati vseh teh spomeni- kov, tako kot tudi Gorišnica ni sposobna vzdrževati gradu Bori, Dornava ne gradu v Dornavi ... Kako naj po vašem mnenju ravnajo občine? Naj zanemarijo kulturne spomenike, stavbe, ki jih je zaščitila država? Jožef Školč: "Dovolite oseben odgovor. Trdite, da je na neki način nesreča, da ima Ptuj tako dediščino. Sam prihajam iz Bre- ginja, vasi, ki jo je leta 1976 pri- zadejal potres. Takrat je bila sprejeta odločitev, ki je bila za vse "travmatična, in sicer so podrli^ vas, staro kmečko arhitek- turo. Še sedaj bi se mučili s stari- mi zidovi, med katerimi so ljudje zelo težko izvajali adaptacije, tako kot imajo ljudje na Ptuju težave, ko se lotijo dela v kateri od zaščitenih hiš. Kulturne dediščine ne bi jemal v prvi vrsti kol breme, pač pa kol zaklad, z zakladi pa je zmeraj hudo. Kaj lahko občina naredi? To je avto- nomna odločitev svetnikov. Neko pozornost pač Ptuj s strani države doživlja. Obnove brez zelo zagnanih ljudi v Ptuju in brez večje ali manjše pomoči države ne bi bilo. Dejstvo pa je, da takega mesta ni mogoče pre- noviti v nekaj letih. Stvar zelo umnega načrta je, kako obnavlja- ti mesto in ob tem paziti, da se ne naredi škode na teh spomeni- kih." TEDNIK: Bili ste na posvetu ZKO Slovenije, kjer so vam predstavili probleme ljubi- teljske kulture ... Jožef Školč: "Da je ljubiteljska kultura danes v takem položaju, kot je, je dolga zgodba. Veliko število občin se je bilo namreč ob demokratičnih spremembah pripravljenih odpovedati tej mreži, češ da je ostalina starega sistema. Zveze kulturnih organi- zacij, ki so bile dejansko financi- rane s strani občin, niso več do- bile sredstev. Zato je bila ta mreža sprejeta pod okrilje države, jasno pa je bilo, da je težko takšno mrežo vodili s stra- ni ministrstva, zato je bil usta- novljen Sklad za ljubiteljsko kul- turo, ki v tem trenutku še ni do- končno formiran. Na današnjem posvetu so bili zadovoljni z obl- jubo, da se ne bomo vračali na- zaj, pač pa bomo poskušali v ne- kaj mesecih priti do formalne postavitve sklada. Seveda se bodo šele potem začele večje težave, ker je upravni odbor dolžan postavili mrežo v Slove- niji in določili število zaposle- nih, zagotoviti nekatere stvari." TEDNIK: Spomnila bi vas še na nekatere ptujske projekte v kulturi. Najprej ustanovitev po- klicnega gledališča. Ali si ptujsko gledališče lahko obeta v letošnjem letu kak projekt, fi- nanciran s strani države? Jožef Školč: "Država ne name- rava več vzpodbujati nastanka nacionalnih gledališč. Velja pre- misliti, kadar ustanavlja gleda- lišče država, ali ima denar za to, in ko ga ustanavlja občina, ali ima denar za to. Ko govorimo o projektih, je sistem financiranja nastavljen tako, da lahko tudi ptujsko gledališče konkurira za projekt. Obstaja še neka tretja možnost, to je financiranje nein- stitucionalne kulture, ki je kons- tantna v svoji produkciji, kot je na primer ljubljanski Glej. V mi- nistrstvu si prizadevamo, da bi za takšno produkcijo zagotovili sredstva." TEDNIK: Ste se morda že us- peli seznaniti s projektom Centra humanističnih de- javnosti, za katerega so pismo o nameri podpisala kar štiri mi- nistrstva, tudi kulturno? Jožef Školč: "Poznam to zgodbo. Vendar dalj od pisma o nameri ni prišlo." TEDNIK: Čisto na koncu: ka- teri del kulture pa je vam na- jbolj pri srcu? Jožef Školč: "Naj ostane to osebna skrivnost." Milena Zispanič POUCANE / IZDALI VODNIK PO KRAUESTVU BOCA Boc ni le osamela gora Velikonočnica, nežna in redka cvetica, ena izmed znanilk pomladi, ki razveseljuje številne ljubitelje narave, saj jo hodijo na zavarovano rastišče na Boču množično občudovat, je za le- tos odcvetela. Kljub temu pa Boč, nekaj manj kot tisoč metrov visoka gora, z vsemi svojimi znamenitostmi vabi ljubitelje narave v svoje prijazno naročje vse leto. Na to je mislil tudi diplomirani ing. gozdarstva Mitja Cimperšek in na pobudo nekaterih članov Planinskega društva Poljčane v Vodniku po kraljestvu sozdnateea Boča opisal lepote Boča. Pričel je s splošnimi podatki o pogorju, kjer je zapisano, da je boško pogorje geološko in goro- pisno del karavanškega niza. Na njegovem na- jvišjem vrhu stoji 20 metrov visok razglednik, ta- koj zraven pa predvsem za ljubitelje neokrnjene narave moteč vojaški telekomunikacijski stolp. Pobočja Boča so strma in porasla z gozdovi, ti pa se zadnja desetletja zaradi odseljevanja ljudi širi- jo. Zanimivo je tudi, da redkokje na tako majh- nem prostoru naletimo na takšno obilico kraških pojavov. Nekaj posebnega je podnebje, ki se ne more primerjati s tistim v okoliškem nižavju. Za- radi podnebja in pestre geološke sestave tal zasle- dimo tod tudi izjemno pestrost vegetacije z boga- to zbirko drevesnih vrst in združb, med katerimi jih je nekaj prav redkih. Priča upornosti ljudi tega območja so bile v preteklosti številne samot- ne domačije in zaselki visoko na pobočju Boča. Zal pa danes v najtežje dostopnih strminah ne najdemo več majhnih lesenih, s slamo kritih bajt s črnimi kuhinjami ter okenci. Kljub temu pa je v krajih pod Boškim pogorjem še vedno prava zak- ladnica kulturne dediščine. Še vedno je živo ljudsko izročilo, v katero sodijo številne pripo- vedke in zgodbe, ki mnoge temeljijo na številnih naravnih pojavih. Ing. Mitja Cimperšek pri sestavljanju vodnika ni mislil le na tiste pohodnike in turiste, ki se z avtomobilom zapeljejo do planinske koče na Boču in se potem, če se jim da, sprehodijo do razglednega stolpa, temveč na vse tiste, ki se na vrh napotijo iz Poljčan ali katerega drugega kra- ja. Tako je v vodnik po gozdnatem Boču uvrstil in do podrobnosti opisal še tri krake učnih poti, ki so vse skupaj enovita celota. Prva pot vodi iz Poljčan do planinskega doma na Boču in jo lahko prehodite v eni do dveh ur, druga vodi iz Lovni- ka (Pečica) do planinskega doma, lahko jo preho- dite v poldrugi uri, in tretja spremlja planince na sam vrh gore. Avtor vodnika priporoča ogled vseh treh poti, saj ima vsaka svoj obraz in značil- nosti, po katerih jo spoznamo. "Gozdni in pra- gozdni rezervat so naša najvrednejša naravna dediščjna, ki jo moramo varovati za naše zana- mce. Še posebej pa pravi, da je na vseh poteh potrebno "uporabljati" oči in ušesa, mi pa bi do- dali, da tudi srce. Vida Topolovec UTRINKI S KNJIŽNEGA SEJMA V BOLOGNI Ptujske knjižničarke smo tudi letos obiskale največji svetovni sejem otroške in mladinske knji- ge v Bologni. Obisk je organizi- ralo Društvo bibliotekarjev Mari- bor. Sejem knjig ima dolgoletno tradicijo, saj je bil prvi organizi- ran leta 1964. Le štirje sejemski dnevi (deseti do štirinajsti april) so bili mnogo prekratki za trume obiskovalcev, ki so se morali prebiti skozi deset velikih dvo- ran, ki so premogle 22.000 kvadratnih metrov razstavnih površin. Raznovrstne knjige za rnale in velike bralce je razstavljalo kar 1345 založb iz osemdesetih držav. Pravzaprav je bilo nemogoče pregledati vse razstavljeno gradivo, ki je vabilo tudi s knjižnimi katalogi, poster- ji. plišastimi knjižnimi junaki, 'grali, priponkami... Edini del se- jma, ki ga verjetno obiščejo prav vsi, je razstava ilustracij, kjer je tudi vedno premajhen ■ prireditveni prostor. Letošnja razstava ilustracij, žal, ni zaje- mala slovenske ilustracije, čep- rav se lahko enakovredno kosa- jo s svetovno produkcijo. Skromno so se predstavile tudi slovenske založbe (Mladinska knjiga, DZS in Mohorjeva družba). Saj ne, da bi bile njih knjige skromne; nasprotno; le majhnost, nepovezanost in enostavnost razstavnega pros- tora so povzročili zgubljenost slovenskih knjig v množici do- miselnih in večjih razstavljalcev. Slika razstavljenih knjig je dajala približno enako podobo, kot jo najdemo tudi na slovenskem knjižnem trgu: precej knjig je dvomljive vrednosti, slikaniška produkcija je daleč najšte- vilčnejša, najstniško leposlovje je številčno skromno, zelo veli- ko je poučnih knjig za najmlajše in srednjo starostno stopnjo. Na knjižnem sejmu podeljuje- jo tudi nagrade za različne knjižne zvrsti. Letošnjo nagrado za otroško leposlovno delo je prejel Jdrg Mijller, za najstniški roman je bil nagrajen Michel Leimeux. Med neleposlovnimi, torej poučnimi knjigami za najmlajše, je bila nagrajena Lucy Cousins. Njeno knjigo Maisy's House imamo tudi v slo- venskem prevodu. Nagrada za poučno najstniško knjigo ni bila podeljena. Letos so v Bologni prvič podelili tudi nagrade na- jboljšim multimedijskim dosežkom (elektronske knjige). Vabimo vas na ogled knjižnih katalogov in zanimivosti s knjižnega sejma, ki smo jih razstavili v mladinskem oddelku Knjižnice Ivana Potrča. ČETRTA UGANKA iz serije mednarodnega knjižnega kviza zajema izjemno knjigo ZELIŠČA MALE ČAROV- NICE, ki so si jo lahko ogledali tudi obiskovalci knjižnega se- jma v Bologni. To je knjiga, poučna in leposlovna hkrati, ki začenja novo knjižno zbirko za mlade bralce. Čudeži narave. Zbirko izdaja založba DZS in njen urednik, Boris. A. Novak, je v uvodu h knjigi zapisal, da ta knjiga združuje tri čarovnice: glavno pravljično junakinjo (malo čarovnico Lenčko), avto- rico besedila Polonco Kovač, tretja čarovnica je ilustratorka Ančka Gošnik Godec. Avtorici imenuje Novak čarovnici iz preprostega razloga: za tako čudovito knjigo je potrebno znati čarati. Petinsedemdeset strani in velik format odkrivajo mladim bralcem skrivnosti zdra- vilnih zelišč, ki jih čarovnička Lenčka spretno in z ljubeznijo nabira, spravlja in pripravlja pestra zdravila. Knjigo odlikuje zelo pretanjen besedni zaklad in pravljična podoba naravnega zdravilstva. Pisateljica imenitno razloži osnovne zeliščarske po- jme (poparek, tinktura, prgišče, ščepec, žganjica, obkladek, ko- pel, grgralo...) Mnoge izmed naštetih besed le redko slišimo v vsakdanjem pogovoru, a tako prijetno in domače se slišijo! Ilustracije Ančke Gošnik Godec bodo pritegnile tudi odrasle lju- bitelje odlične knjige. V knjigi je predstavljenih 34 najbolj znanih in cenjenih ZELIŠČ, ki jih upo- rabljamo za čaje in različne zdravilne napitke. Kaj uporablja mala čarovnica Lenčka za pripravo napitkov: Izpolnjeno okence pošljite v KNJIŽNICO IVANA POTRČA, Minoritski trg 1, z oznako KVIZ. Pravilna rešitev in nekaj sreče pri žrebanju vam bosta prinesli knjižno nagrado. Ta že čaka DARJO FRIDL iz Zg. Hajdine 76a, ki je pravilno rešila prvo vprašanje. Nagrado (knjigo Hane Doskočilove DIOGEN V SODU) boste prejeli v mla- dinskem oddelku Knjižnice Iva- na Potrča, Mali grad (Prešerno- va 35).Čestitamo! Uljana Klemenčič 12 - NASA RAZMIŠLJANJA 24. APRIL 1997 - TEDNIK V RAZMISLEK / SKRB ZA OKOLJE OdpHmo očf in Irončiio Ira/ starima Tehnično opremljen in za gospodovanje nad naravo dobro izurjen prebivalec tako imenovane sodobne civilizacije je "končno" osvojil geosfero - prostor. "Veličastnost" zmage je plačal z žrtvovanjem enega najvažnejših elementov svojega bivanja, to je časa. Nadziranje prostora, izkazovanje moči nad njim, "obvladovanje" narave, pridobivanje stvari v tem prostoru postane naša edina skrb. človek se še ni otresel svoje napake, da skuša biti gospodar nad naravo, katere del je. Sodobni svet nasilja nad naravo in sočlovekom označuje naraščanje planetarnih globalnih proble- mov: eksponenčna rast svetovnega prebivalstva, lakota, številne vojne, pretirana militarizacija sveta, izčrpavanje virov (fosilna goriva), onesnaženost okolja ... To pa ne pomeni, da bi se mo- rali odreči dobrinam, ki nam jih nudi narava, temveč svoje bi- vanje na planetu, ki se mu reče Zemlja, prilagoditi sonaravne- mu bivanju, ki bo približno enako za vse prebivalce planeta. "Kriza" sodobne civilizacije (visokoentropijska civilizacija), ki se odraža v vse bolj zaskrblju- joči degradaciji okolja in izčrpa- vanju naravnih virov, pelje v pla- netarno katastrofo (segrevanje planeta, zmanjšanje ali povečanje padavin, vetrovi, one- snaženje talnih in podtalnih vod ...), vse to pa direktno vpliva na življenje na planetu. Potreben je torej radikalni preskok, vzpostavitev nove para- digme življenja na planetu, ki bo temeljila na humano ekološki in termodinamično nizki entropij- ski zasnovi (v širši definiciji lahko opredelimo entropijo kot merilo nepovratnosti oziroma kvantitativno mero degradacije energije), torej družba z ekohu- manistično naravnanostjo. Po- trebna je torej tako nova zavest in politična akcija kot vzpostavi- tev optimalne ravni kvalitete okolja s pomočjo ekonomskih mehanizmov. Kako se organizirati? Ekološko entropijske in po- krajinsko degradacijske izzive sedanjosti in bodočnosti bomo rešili tako, da se organiziramo na vseh področjih človekovega udejstvovanja v smislu holis- tične paradigme. Organiziraj mo se protientropijsko - ekološko in humano (holistično), kar pome- ni, da ne obljubljamo raja na Zemlji za eno generacijo, temveč realno upanje za preživetje, za človeka vredno zdravo in kvali- tetno življenje, možnost dolgo- ročnega obstoja človeške družbe v sončni dobi naše prihodnosti. Namesto gesla "Nenehni, ma- terialni napredek za vsako ceno" prinaša: "Nenehni duhovni na- predek ob ekološko-entropijski smotrni, sprejemljivi materialni ravni - delovati lokalno, misliti globalno." Sirjanje paradigme preživetja in razvoja z napredkom se mora začeti tudi na področju vzgoje in izobraževanja s spreminjanjem vrednostnega sistema, moralne- ga kodeksa človeštva, gospodar- skega sistema družbe, kar naj bi pripeljalo do nenasilnega pos- topnega, a neobhodnega čim- prejšnjega ponotranjenja proti- entropijsko-ekološke paradigme preživetja, sloneče na organski povezavi ekološko entropijskih in humanih podmen. Kaj lahko storimo mi? Ker je zakon entropije splošno naravnana težnja k propadu in zato vir nenehnih potreb po iskanju novega, je vir ustvarjal- nosti kot celovitost namesto enostavnosti. Zal sta naša družba in gospo- darska naravnanost v polpretek- lem obdobju bila in sta še prila- gojena iskanju enostavnih rešitev, s tem pa je gospodovalno in profitno zasnovana, kar ima za posledico entropijsko degre- dacijo ekosistema. Dokler bo naše gospodarstvo merilo svojo učinkovitost v tonah in kubičnih mestrih, ki temeljijo na veliki porabi energije in stranskih učinkih, namesto v kosih z malo poraoa energije in veliko zahtevanega znanja, bo entropija okolja nenehno naraščala. Vsak subjekt, ki je umeščen v okolje, je potrebno obravnavati celovito na surovinski, produk- cijski in stranskih učinkih pri- dobitne dejavnosti. Določiti je potrebno vpliv v prostoru (mi- kro in makro) in ga uravnovesiti na dogovorjene ekološke para- metre, ki jih prenese ekološko vplivno območje gospodarskega subjekta, ter pomen tako pri- dobljenih produktov za nacio- nalno gospodarstvo. Le tako bomo v bljižni prihodnosti sto- pili v ekohumanistično družbo, ki ima za cilj prehod v nizkoen- tropijsko družbo. Družbeno-ekonomski odnosi znotraj neke družbe temeljno vplivajo na stopnjo entropije. Upoštevanje entropičnih zako- nitosti (negantropičnost) po- spešuje psihično evolucijo posa- meznika in tako povečuje družbeno negantropičnost. Na vzpodbujanje negantropične ekonomije vplivamo: - z investiranjem v majhno in- dustrijo, v zasebno kmetijstvo in podjetništvo. Resnični indivi- dualizem implicira ekonomsko neodvisnost. Lastnik privatne lastnine se lažje upira masovni družbeni manipulaciji kot mezdni delavec; - z investiranjem v tiste pano- ge industrije, ki je ekološko neo- porečna oziroma ekološko spre- jemljiva. - z od državnih institucij vo- denim načrtnim zmanjševanjem politične moči večnacionalnih družb, ki krojijo usode narodom in uničujejo planet; - s temeljito razporeditvijo na- rodnega dohodka z zmanjšan- jem deleža za dele družbe, ki povečujejo njeno entropičnost (ekonomija pred ekologijo, mili- tarizacija družbe itd.). Z zavedanjem, da je drugačen svet mogoč z iskanjem smisla, upanjem in spoznanjem, da svo- jo zgodovino ustvarjamo sami, ne smemo zdrsniti v nekritično in pasivno sprejemanje danega. Vrsta stvari, ki je bila ali pa smo jo necelostno ocenjevali kot do- bro. se je izkazala kot slaba. Zato potrebujemo temeljno prenovo in pomike proti zaželenemu cil- ju, k napredku človeštva. Bo ho- listična paradigma prodorna in sposobna v dovolj hitrem ob- dobju motivirati družbe okoli novih vrednot ter izvesti civili- zacijsko prenovo? Planet Zemlja je bil milijone let sposoben preživetja in razvo- ja z omejenim procesom "narav- ne" entropije. Eksponenčna rast potrošniške družbene entropije in neusmiljeno ropanje naravnih virov sta najbolj destruktivna kazalca za rast entropije. Če nam je všeč ali ne, neizo- gibno se bližamo nizkoenergij. ski družbi, od nas je odvisno, ali bo prehod postopen in neboleč ali pa bomo na koncu boleče sto- pili v prihodnost. "Kdor hoče imeti dobro brez zla, red brez nereda, ta ne pozna načela nebes in Zemlje in ne ve, kako so povezane stvari med se- boj." (stara kitajska modrost) Ivan Božičko, dipl. ing. Uporabljeni viri: 1. Plut, D., Entropijska zanka. Didakta, Radovljica 1991. 2. Sorli, S., Konec časa. Ljubljana 1990. 3. Idriart, Dvanajsti čut. Bori 1996. OHRANIMO PLANET ZEMLJO • UŽIVAL BOM v LEPOTI IN CUDESIH NARAVE VSE SVOJE DNI. KDOR JE V SVOJEM ŽIVLJENJU POSADIL DREVO, NI ŽIVEL ZAMAN (star kitajski pregovor). Spoštovani bralci Tednika! Ob dnevu Zemlje vas vabim na pot razmišljanja. Ob ponuje- nih možnostih razmislite, kako se boste obnašali do Zemlje, ki je vedno na razpolago našim potre- bam ter si zasluži vso našo po- zornost in skrb. V jezera se izlivajo s fosfati obogatene odpadne vode iz in- dustrije, gospodinjstev (deter- genti in mila) in kmetijstva. Ti fosfati so "hrana" rastlinam v vodi. S povečano količino fosfa- tov se tako povečuje število rast- linstva, predvsem alg. Ko te alge odmrejo, jih bakterije razgradi- jo. Da bi bile kos naraščajočemu rastlinstvu, bakterije porabijo vedno več kisika iz vode. Voda postaja vse bolj temna in umaza- na in tako sončni žarki ne more- jo več prodreti do rastlin in jim pomagati pri nastajanju svežega kisika s fotosintezo. Jezero pos- topoma doseže stopnjo, ko bak- terije porbijo ves kisik iz vode. Tedaj poginejo ribe in jezero se spremeni v smrdeče blato. Da- nes porabimo dvajsetkrat več vode. Voda veličastne reke Kolorado na jugozahodu ZDA se vsa pora- bi, tako da sploh ne doseže mor- ja. Namesto kopeli si privoščite prho. S kopel jo porabite 150 - 200 litrov vode in 3 - 4 krat več energije kot s 3 - minutami prhanjem. Če zmešaš kisik, dušik, saje, dim in izpušne pline, dobiš običajen mestni zrak. Ugašajte avtomobilske motorje! Izpušni plini stoječega avtomobila so 3 do 5 - krat bolj nevarni kot izpušni plini avtomobila, ki se premika. Kurjenje na vrtu: zra':, ki ga vdihavamo, naj ne b 3 one- snažen! Liste in ostale c dpadke iz gospodinjstva ne zažigajte, temveč jih dajajte na kompost. zračni promet: ugotovljeno je bilo, da eno samo letalo spusti v zrak toliko izpušnih plinov kot 24.000 avtomobilov. Na Norveškem so opazili, da ima govedo pohabljene noge. Raziskava je pokazala, da je bližnja kemična tovarna spuščala v zrak odpadne sub- stance, ki so govedu zmehčale kosti. Ne kupujte razpršilcev, če se niste prej prepričali, da ne vsebujejo ozonu škodljivih pli- nov. Jasa, ki meri 15 krat 15 me- trov, sprosti dovolj kisika za 4 ljudi. Vdihovanje cigaretnega dima je zdravju bolj škodljivo kot katerekoli drugo one- snaženje zraka. Večina ljudi preživi približno 80 % svojega časa v notranjih prostorih, kjer cigaretni dim močno prevladuje med onesnaževalci zraka. Ali ste že razmišljali, da je kajenje edino onesnaževanje, ki ga lahko sami preprečite. Glasnost vašega radia, kaset- nika ali glasbenega stolpa je za vas lahko prijetna, vendar mogoče moti vaše sosede. Po- dobno kot moti vas zvok sosedo- ve kosilnice, njega samega pa ne. Ljudje, ki živijo na prostranih planjavah Kaibab v Arizoni, ZDA, verjamejo, da so pume in volkovi tekmovali s človekom za srnjad. Človek je hotel imeti srnjad samo za sebe. Zato je člo- vek začel pobijati pume in vol- kove. Rezultat tega je bil, da je število divjadi dramatično na- rastlo. Šele ko je bilo prepozno, je človek ugotovil, da preveč srnjadi pomeni uničeno drevje, grmovje in opustošeno zemljo. Ko je bila popasena trava, ki je varovala tanko plast rodovitene plasti, se je začela erozija. Ta je odnašala zemljo in plast trave se ni mogla obnoviti. Brez trave pa srnjad ni imela hrane, zato je izumrla. To kaže na to, kako člo- vek zaradi lastne neumnosti uničuje tisto, kar nujno potrebu- je za obstoj. Človek, ki je odkril delovanje DDT - ja proti insektom, je do- bil Nobelovo nagrado. Danes bi nagrado verjetno dobil tisti, ki bi pokazal, kako svet očistiti tega strupa. ^ Nesreča v jedrski elektrarni Černobil leta 1996: radioaktivni prah je povzročil, da so srnjaki, jeleni in ribe v severni Skandi- naviji neužitni. Z uničevanjem življenjskega okolja, slabim zrakom in zemljo ter onesnaženo vodo, je človek onemogočil življenje velikemu delu živali, ki so živele z njim. Izogibajate se nošenju oblačil, okraskov in drugih luksuznih izdelkov, narejenih iz kož ali drugih delov živali ogroženih vrst. Plastične vrečke in ribiški laks so živalim nevarni. Poskrbite, da se jih ne pušča na prostorih, kjer živijo divje živali. Če jih najdete, jih odnesite v smeti. Pravilno pogasite ogenj: 1. Če je le mogoče, pustite da ogenj dogori. 2. Poškropite ga z vodo. 3. Razbrskajte paličice in pole- na. 4. Ponovno poškropite z vodo. Nekateri energetski viri se lahko reciklirajo. To pomeni, da jih lahko vedno znova upo- rabljamo. Primeri so papir, žele- zo, aluminij. Reciklaža je način reševanja zemeljskih virov. Pose- bej v bogatih družbah je količina odpadkov tako velika, da postaja pereč problem. Obstaja celo ne- varnost, da nas uniči. Morda je res še naj^lj preudarno odpadni material ponovno uporabiti, to- rej ga je treba reciklirati. Za rec- klažo papirja je potrebno 66 % manj energije kot za izdelavo pa- pirja iz papirnate kaše. Za reci- klažo aluminija je potrebno 95 % manj energije kot za pridobivan- je iz rude, za reciklažo jekla pa 66 % manj energije. Količina elek- trične energije, ki je potrebna za izdelavo ene aluminijaste pločevinke, bi zadostovala za vsakodnevno britje tri leta. Ena vračljiva steklenica je običajno uporabljena 30 - krat. Reciklirana baterija pomeni, da smo naravo obvarovali pred škodljivimi substancami, kot so kislina, nikelj, kadmij in živo srebro. Ena tona recikliranega papirja pomeni 16 rešenih dre- ves, prihranimo pa tudi veliko vode in energije. Za nedeljsko izdajo največjega ameriškega dnevnika je potrebnih 48 hekta- rov gozda, kar ustreza velikosti 96 nogometnih igrišč. Tudi vre- zovanje v drevje in pisanje po stenah je oblika onesnaževanja. Ne onesnažujte s hrupom! Prižgan radio ne sodi na ulico, v naravo ali na obalo. Zaradi po- zabljenega ribiškega laksa lahko živali zelo trpijo. Enako je s plas- tičnimi vrečkami in razbitimi steklenicami. Kar vi odvržete, bo moral pobrati nekdo drug. Ko odhajate iz sobe vzemite luč s seboj, ali z drugimi besedami, ugasnite luč za sabo. Kadar gres- te v trgovino, vzemite svojo sta- romodno nakupovalno torbo, nanjo pa prilepite nalepko orga- nizacije za ohranjanje narave. Življenje se začne tam, kjer se smrt konča. Gobe in bube razje- dajo drevo. Tudi mrtvo drevo je del življenjskega ciklusa. Ko se- kamo drevje ali grmovje, ohrani- mo tiste veje s sadeži, če je to le mogoče. Ti so hrana pticam, ki pozimi nimajo kaj jesti. Vsak ima oboje, možnost in odgovor- nost, da čuva naravo kot punčico svojega očesa, saj je tudi njegovo življenje odvisno od nje. Iz ene- ga drevesa lahko naredite veliko vžigalic, ena vžigalica pa lahko uniči veliko dreves. Vi morate zagotoviti, da se to ne bo zgodi- lo. Viri, ki bodo osiromašili Zemljo, ko jih bomo porabili) so: rudnine kot sta železo in ba- ker, premog, nafta in naftni proizvodi kot so bencinin plas- tični izdelki. Poskrbimo, da bo narava čista in lepa, saj si zasluži našo pozornost in skrb. Ignac Janžekovič, prof* Danes je pokrajina siva in umazana. Iz tovarn, avtomobilov, traktorjev in motorjev se valijo strupeni plini, ki spreminjajo nekoč prijazno, čisto in zdravo podobo narave. Hudo mi je, ko gledam po televiziji nesrečo tankerja, iz katerega se je v morje izlila nafta. Velik črn madež pokriva vedno večjo površino na vodi. Milijoni organizmov bi- jejo boj za preživetje. Veliko se jih zastrupi in pogine. Med njimi so ogrožene tudi vod- ne ptice, ki iščejo hrano v morju. Ljudje jili nemočne pobirajo iz vode in jim izpirajo z nafto prepojeno perje. Veliko je krivcev za rušenje ravnovesja v morju. Odplake indu- strije in obmorskih mest onesnažujejo morje, prav tako reke, ki vso umazanijo s celi- ne izlivajo vanj. Morje pa je del naših pljuč, saj nam morski plankton daje kisik za di- hanje, tako kot gozdovi. In tudi do teh nimamo najlepšega odnosa. Nekontrolirano se- kamo drevesa in krčimo gozdove. Avtomobili pa kar hlastajo za kisikom, da v njihovih motorjih lahko izgoreva gorivo, ki jim daje energijo. Kje bomo v bodoče dobivali kisik, če bomo zanemarili morje in gozdove? Nič prijaznejši nismo do rodovitne prsti. Koli- ko litrov strupov, pesticidov in herbicidov zlijemo vanjo, ko med letom škropimo poljščine! Poginejo škodljivci pa tudi veliko koristnih živali. Mnogo živalskih vrst je iz- ginilo, mnogo je ogroženih. Tudi sam se zavedam, da delam naravi škodo. Nepre- mišljeno odvržem smeti in razno embalažo od kemikalij. Rad se vozim z avtomobi- lom, pa sploh ne pomislim, da onesnažuje zrak in zastruplja tla - rodovitno prst in ze- lenjavo na vrtovih ob cesti. Želim, da se začnemo vsi zavedati, da smo odvisni od na- rave in narava od nas. Pričakujem, da bomo združiti svoje moči in z dejanji pokazali, da ne želimo, da nam narava nekega dne umre. Damijan Turk. 7.b. OŠ Kidričevo TEDNIK -24. APRIL 1997 OD TOD IN TAM - 13 PTUJ / 28. SEJA SVETA MESTNE OBČINE PTUJ Ptujski proraiun sprejet Svetniki Mestne občine Ptuj so v ponedeljek sprejeli predlog občinskega proračuna v višini 3 milijarde 310 mi- lijonov 410 tisoč tolarjev, kar je vsekakor uspeh, saj mar- sikatera občina nima še niti predloga za proračun, prav tako pa namerava proračun za letošnje leto šele jeseni sprejemati tudi država. Ptujski svetniki so na odločilni seji sprejeli samo manjše prerazporeditve denarja znotraj posameznih branž. Potrdili so tudi program in finančni načrt Sklada stavbnih zemljišč za letošnje leto in imeno- vali za odgovorno urednico glasila Ptujčan Mileno Turk, diplomirano etnologinjo in sociologinjo kulture. Nas- lednja seja ptujskega mestnega sveta bo v ponedeljek, 28. aprila, ko bodo svetniki med drugim izbirali koncesionar- ja za distribucijo zemeljskega plina v Mestni občini Ptuj. Svetniki so že napovedali, da bo ta del seje za javnost zaprt. ALI BO ŠPORT NAJVEČJI PROBLEM? če bi sodili po vloženih amand- majih, torej predlogih posamez- nih poslanskih skupin o spre- membah predlaganega pro- računa in razpravah, bo najbolj pereči problem v letošnjem letu v športu. Celotna branža naj bi imela v tem letu (brez investicij) 7 odstotkov manj denarja kot lani, ker pa bo nekaj veČ porablje- nega za plače in izobraževanje, bo za samo dejavnost, to pa so do- tacije klubom in društvom, kar 13 odstotkov manj denarja. Ali, kot so izračunali Zeleni Ptuja, ki so se za šport skupaj s SKD na- jbolj potegovali, bo imela športna dejavnost v letošnjem letu 7 mili- jonov manj denarja kot lani. To pa je po oceni Zelenih kritična točka, ki "lahko povzroči dolgo- ročne negativne posledice za to dejavnost". "Iz proračuna so izpadle nekatere od ključnih pos- tavk, kot so zdravstveno varstvo športnikov, športni dodatek ka- tegoriziranim športnikom po državnih kriterijih, nagrajevanje športnih dosežkov po veljavnem občinskem odloku,..." so zapisali v skupni obrazložitvi večih amandmajev. Dosegli so pre- razporeditev 2 milijonov, na- menjenih za načrt za gradnjo šeststezne atletske steze, v de- javnosti. Resnici na ljubo je potrebno za- pisati, da je več svetnikov posta- vilo na seji vprašanje, zakaj pravzaprav tolikšno zmanjšanje denarja za šport, v katerem že itak primanjkuje denarja, vendar je vprašanje ostalo retorično, saj nanj ni nihče odgovoril. Kljub temu, da so mnogi svetniki tudi sami športni funkcionarji in da se načeloma vsi zavzemajo za šport, proračun temu ne sledi, so nekateri resignirano ugotavljali. Podobno bi veljalo ugotoviti tudi za kulturo, saj ima tudi ta de- javnost v celoti gledano le za 2 odstotka večji znesek kot lani, nekatere druge dejavnosti pa bodo prejele v tem letu bistveno več denarja kot lani. KDO BO PREJEL VEČ DENARJA? Največja odstopanja so pri poslovnih prostorih, za katere je namenjeno 39 odstotkov več de- narja kot lani (samo za upravljan- je z njimi pa 46 odstotkov več de- narja), vendar je v to postavko vključena tudi investicija Mali grad, ki bo letos prejela iz tega naslova 15 milijonov, iz naslova investicij v kulturi pa še 90 mili- jonov tolarjev. Veliko povečanje sredstev se obeta tudi stano- vanjski dejavnosti, za 24 odstot- kov (45 milijonov je namenjenih kreditiranju, 87 pa vzdrževanju in upravljanju občinskih stano- vanj), tudi 7.a varovanje pred na- ravnimi nesrečami bo občinski proračun namenil 20 odstotkov več kot lani, kmetijstvu pa kar 48 odstotkov več, kar pa v številki pomeni le porast iz 7 na dobrih 10,6 milijona tolarjev. KDO BO PREJEL MANJ DENARJA? Bistveno manj kot lani bo poleg športa prejelo izobraževanje kot dejavnost (21 odstotkov manj), manj bo sredstev za razvojne na- mene (za 29 odstotkov), za cestno dejavnost (11 odstotkov). Pri investicijah so se svetniki zadržali dlje časa pri gradnji os- novne šole na Hajdini, saj je SKD vložila amandma, s katerim je predlagala, da se zagotovi ob obstoječih 133 milijonih za do- končanje investicije dodatnih 82 milijonov tolarjev, dokler ne bo svojih obveznosti poravnalo Mi- nistrstvo za šolstvo in šport. Amandma so kasneje umaknili, svetniki pa zadolžili župana, ki lahko v okviru svojih pristojnosti začasno premešča prosta pro- računska sredstva, da z le-temi omogoči dokončanje šole. Slej ko prej bo ta znesek moralo po- ravnati ministrstvo. Amandma za pripravo dokumentacije za kulturno dvorano, ki ga je vložila poslanska skupina SLS, je bil tudi umaknjen, saj so svetniki menili, da je potrebno problem kulturne dvorane rešiti celovite- je. Velika investicijska sredstva pa so namenjena še drugim gradnjam, in sicer za vodovode skoraj 94 milijonov, za kanaliza- cijo 238 milijonov, za varstvo okolja 75 milijonov in za cestno dejavnost 30 milijonov. LJUTOMER / 70. rojstni dan 70 sveik zci Llutomer Ljutomer viri prvič omenjajo leta 1249 kot Lutenwerde, ki je nastal na strateško pomembnem razpotju in je leta 1265 dobil trške pravice. Njegov razvoj se je nadaljeval pod Salzburžani in trg je hitro dosegel pravico do prostih volitev, nižjega sodstva, do pobiranja mitnine, prostega trgovanja in organiziranja sejmov. Kljub vsem tem mestnim pravicam pa je Ljutomer ostal trg vse do leta 1927, ko je postal mesto. Zato bo letos mesto Ljutomer svečano praznovalo svojo 70. letni- co. Temu jubileju bodo podredili in posvetili prireditve športniki, i^ulturniki, zgodovinarji in politi- ki. V Ljutomeru bodo praznovali vse leto in župan Ludvik Bratuša ie dejal: "Ni lepšega kot možnost, da slavljencu zaželimo vse lepo in dobro, uspešno in zadovoljno pot v Prihodnost, veselo praznovanje in Sproščeno proslavljanje. Nepo- novljiva pa je tudi priložnost, da ob visokem jubileju pokažemo tudi našo pripravljenost in odločnost, da mestu in širšemu okolju vrnemo, ohranimo in negu- jemo sloves, ki je nastajal skozi trdo delo in vzravnano držo naših prednikov. Storimo to svečano in slovesno, pa odločno in zavezujoče z našim delom, s skrbjo in razda- janjem za naše mesto, za naše vasi, za na in naše znance, za naš Lot- merk in celotno Prlekijo." Praznovanje se je že začelo z vrsto kulturnih prireditev. Pravkar so izzvenele predstve območnega srečanja gledaliških skupin severovzhodne Slvoenije. Sledila bo vrsta koncertov - od godb na pihala sosednjih in prija- teljskih mest, harmonikarjev, javnih nastopov učencev glasbene šole, do nastopa Big Band orkestra iz Ljutomera in gostovanja Slo- venske filharmonije. V tem letu 70 let delovanja praznuje tudi ljuto- merska glasbena šola, tako da bo glasbeno dogajanje še toliko bolj pestro. V maju bo svečano odprtje prizidka ljutomerske gimnazije, 50-letnica vrtca v Gresovčaku - prvega vrtca na vasi po 2. svetovni vojni v Sloveniji. Ogledati si mogoče tudi lepo število razstav - razstavo listin in knjižnega gradi- va o Ljutomeru, razstavo otroških likovnih in literarnih del in še šte- vilne druge. V pripravi je izdelava turističnega vodiča, razmišljajo pa tudi o izdaji zbornika mesta s pou- darkom na 20. stoletju. Športniki pripravljajo Olimpijska dneva z vi- deo posnetki in razstavo na temo 100 let olimpijskih iger ter tekmo- vanja - ulični tek, hitrostno rolanje in ulična košarka. Seveda bo tudi letos Prleški sejen po čelen Lot- merki in srečanje ljubiteljev starih vozi ter vse ostale prireditve, ki smo jih sicer vajeni v Ljutomeru. Vse prireditve bodo pospremljene s priložnostnim propagandnim materialom, mesto pa bo dobilo tudi obnovljene simbole. vk Ob 70. letnici mesta je občina izdala posebno razglednico. DESTRNIK, VITOMARCI / novi infrastrukturni pridobitvi Ministra o regionalnem razvoju Občina Destrnik - Trnovska vas je minuli petek z odprtjem čistilne naprave na Destrniku in vodohrana v Drbelincih naredila korak več v razvoju lokalne infrastrukture. Prvo pridobitev je svečano odprl dr. Pavle Gantar, minister za okolje in prostor, v uporabo pa sta vodohran v KS sv. Andraž v Vitomarcih pozneje predala še minister Gantar in dr. Marjan Senjur, minister za ekonomske odnose in raz- voj. Prejšnji pel sk so se z obema ministroma srečali še župani in tajniki sosednjih občin Podravja in Pomurja. Po- govarjali so se o združitvi v zvezo občin na tem področju in o projektih v infrastrukturi ter ekologiji. Minister Gantar je ob odprtju čistilne naprave med drugim povedal:"Pomembno je, da se nov objekt v lokalni infrastruk- turi v uporabo daje ravno v dneh, ko praznujemo dan zemlje. Ne smemo pozabiti, da je voda eden od osrednjih prob- lemov človeštva, zato jo mora- mo ohraniti kot naravni vir. Za- vedamo se, da bomo morali več narediti pri odpravi divjih odla- gališč in na področju odpadnih voda, v državi dati več poudarka narazvitim in obmejnim obmo- čjem, tem krajem pa pomagati predvsem s sredstvi za razvoj. Tako naše ministrstvo, kot tudi ministrstvo za ekonomske od- nose in razvoj, bosta poskušali združiti moči v celovito akcijo, ena od naših prizadevanj pa je tudi gradnja manjših čistilnih naprav kot je ta na Destrniku." V občini so z gradnjo čistilne naprave pričeli že sredi lanskega leta, potem ko so na Destrniku položili temelje za gradnjo šols- kega prizidka in že do jeseni so gradbeniki uspeli zaključiti z vsemi deli. Naložba je vredna dobrih 20 milijonov tolarjev, od tega je občini 5 MIO tolarjev prinesel ekološki tolar, 8 MIO pa je prispevalo ministrstvo za okolje in prostor. Na čistilno napravo je v zadnjih nekaj tednih že priključena ta- mkajšnja šola, kajti naprava za- enkrat dela le s polovično močjo, nanjo pa naj bi se priključilo tudi do 700 obreme- nitvenih enot - gospodinjstev v krajevni skupnosti. VODOVODNI SISTEM ZA 300 PRIKUUČKOV Večja kvaliteta življenja s pit- no vodo se še letos obeta tudi prebivalcem KS sv. Andraž v Vitomarcih, kjer se je s petkovo slovesnostjo tudi zaključila prva faza izgradnje vodovodnega sis- tema Trnovska vas - Vitomarci in prečrpalnice v Drbetincih. Novo pridobitev v občini Destr- nik - Trnovska vas so svečano odprli minister Gantar, minis- ter Senjur in župan občine Franc Pukšič. Oba ministra sta v nagovoru omenila prizadevan- ja države za večji regionalni raz- voj in napredek v lokalni infra- strukturi ter poudarila, da mora država za razvoj v občinah tudi prispevati svoj delež. Dobri dve leti imajo namreč Vitomarčani projekt izgradnje vodovoda na prvem mestu med investicijami, saj so zanj name- nili tudi največ sredstev iz sa- moprispevka (70 odstotkov), čeprav jim je nekaj milijonov k investiciji prispevala tudi država. Vrednost prve faza del je po zadnjih podatkih blizu 37 milijonov tolarjev; občina je dala sredstva namenjena inves- ticijam, 7,4 milijona je prispeva- lo ministrstvo za okolje in pros- tor in 7 milijonov ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj. Si- cer pa so na obeh ministrstvih svoj delež pri nadaljevanju in- vesticije že obljubili, v KS pa računajo na 30 milijonov tolar- jev iz državne blagajne. Celotna naložba bo stala blizu 100 MIO tolarjev, že kmalu pa naj bi izva- jalec nadaljeval z izgradnjo se- kundarnega voda na 10 kilomet- rih, povezava z mestnim vodo- vodom pa bo narejan tudi do na- jbolj oddaljenih naselij v KS. Potem ko bo vodovodni sistem dokončno zgrajen do konca letošnjega leta in bo nanj priključenih vseh 300 gospo- dinjstev, bo v teh krajih Slo- venskih goric tudi konec večjih težav z vodooskrbo, predvsem pa si bodo oddahnili v vito- marški OŠ, kjer morajo vodo vsak dan prekuhavati. Sicer pa si je občina Destrnik - Trnovska vas v program razvoja treh KS na prvo mesto postavila vo- dooskrbo vseh naselij in v ta na- men v proračunu rezervirala ne- kaj sredstev za investicije, tako je namreč pred dnevi povedal tudi župan občine Franc Pukšič. Tekst in foto: Tatjana Mohorko Minister za okolje in prostor dr. Pavle Gantar je predal v opo- rabo čistilno napravo. 14 - PO NAŠIH KRAJIH _24. APRIL 1997- TEDNIR PTUJ / FESTIVAL MONODRAME USPESEN Nagrada Zijahu SokolovUu Najboljši igralec prvega festivala monodrame na Ptuju je Zijah Sokolovič s predstavo Igralec je igralec..., je odločila žirija, v kateri so bili Bruno Ilartman, Aleš Novak in Matej Bogataj. V.d. direktorja Gledališča Ptuj Franc Mlakarje ocenil, daje festival uspel, saj je takorekoč vsak večer napolnil gledališče. V naslednjem letu načrtuje razpisati natečaj za najboljšo monodramo, festival pa or- ganizirati ponovno čez dve leti. Prvi festival monodrame v Slo- veniji je organiziralo Gledališče Ptuj z izdatno pomočjo Perutni- ne Ptuj in njen predstavnik Tone Čeh je izbranemu igralcu Zijahu Sokoloviču predal nagra- do, 450 tisoč tolarjev. Strokovna komisija je ocenila, da "Zijah A. Sokolovič v svoji predstavi pre- mišljeno razgrinja razvojni lok gledališča, tudi nekaterih sta- rejših in bolj komunikativnih, tradicionalnih zvrsti, pa vse do najmodernejših. Z izredno pre- danostjo in širokim razponom mu je uspelo premišljeno ustva- riti odrsko iluzijo in se popolno igralsko razživeti." Sokolovičeva predstava Igralec je igralec... je Sokolovičeva avtorska uprizoritev iz leta 1979, do danes pa je predstavo ponovil že več kot 1400-krat. Sicer pa je med osmimi predstavami, ki so se zvrstile na ptujskem odru v času festivala, bilo več predstav starejšega datuma, najnovejša, lanska je bila Govor malemu člo- veku v izvedbi Vlada Novaka. Gledališče Ptuj je namreč z razpisom na festival monodrame Zmagovalec festivala mono- drame Zijah A. Sokolovič s predstavo Igralec je igralec... povabilo vse še živeče monodra- me. V prihodnje pa namerava prav Gledališče Ptuj vzpodbujati ustvarjalce k postavitvi mono- dram, in to z razpisom za naj- boljši scenarij monodrame, ki ga nameravajo razpisati prihodnje leto. Kaže, da jih je tu prehitela in bo ptujskemu festivalu tako posredno pomagala Z KO iz Ro- gaške Slatine, ki bo razpisala na- tečaj za monokomedijo že letos. PREMIERA PTUJSKEGA ODRA ELISA- BETH Festival komedije je zaključila netekmovalna predstava Elisa- beth, najnovejša premiera ptujskega gledališča, ki jo je odigrala Nataša Matjašec. Na oder je bila postavljena v kopro- dukciji Gledališča Ptuj in Radia Maribor, tako da so jo poslušalci Radia Maribor slišali že teden dni pred uprizoritvijo na ptujskem odru. Besedilo za mo- nodramo Elisabeth so napisali Nataša Matjašec, Klavdija Zu- pan in Sebastijan Horvat, ki je monodramo tudi režiral. Sceno- grafijo je prispevala Petra Veber, kostumografijo Ana Matijevič, glasbo Drago Ivanuša, diapoziti- ve Stanislav Zebec, luči pa je vo- dil Tomaž Bezjak. Na kratko bi predstavo lahko opisali tako: eksperimentalna predstava, ki govori o občutljivih seksualnih vprašanjih in drugih razmišljan- jih, o katerih se običajno ne go- vori v javnosti. Avtorji besedila so nedvomno vložili v predstavo veliko poguma in seveda samih sebe. Ptujski gledalci si bodo lahko ogledali predstavo ponov- no v petek, 25. aprila, ob 20. uri. Milena Zupanič V organih Evropske unije ugo- taljajo, da je "slovensko gospo- darstvo v zadnjih dveh letih izgu- bilo precej dinamike", da je gos- podarska dejavnost oslabela, trgovinska menjava se je zmanjšala, industrijska proiz- vodnja pa upočasnila, medtem ko se primanjkljaj pokojninskega in zdravstvenega sklada naglo povečuje. Med pozitivnimi dosežki navajajo inflacijo in ma- lodane uravnovešen proračun, povečanje kmetijske proizvodnje in rast na področju storitvenih dejavnosti. Po mnenju evropskih strokovnjakov se je rast bruto domačega proizvoda lani povečala le za 1 odstotek predvsem zaradi upadanja rasti industrijske proizvodnje in zaradi zmanjšanja izvoza. Menijo, da je zmanjšana konkurenčna spo- sobnost slovenskega gospo- darstva posledica prekomerne rasti plač in precenjenega tolar- ja.... Kritične pripombe iz Evropske unije in prejšnji teden objavljeni podatki o gospodarski rasti Slo- venije v letu 1996, po katerih je le - ta znašala le 3,1 odstotka, čep- rav je bila predvidena 5 odstotna rast, so sprožili različne komen- tarje. Z vladne strani v zvezi s tem ni bilo kakšnih posebnih pojas- nil. Predsednik vlade dr. Janez Drnovšek je v sobotnem intervju- ju za Delo le dejal, da "potrebuje- mo v Sloveniji najmanj štiri - do pet odstotno rast bruto domačega proizvoda na leto. Tako bi ohranili nujna ravno- težja in postopoma tudi nekoliko nadoknadili zaostanek za razviti- mi državami. Vlada torej želi gos- podarsko rast pospešiti..." "VELIKI DOSEŽKT IN IZGUBE Demokracija piše, da gospo- darski dosežki, ki so bili objavlje- ni v teh dneh "povsem zanikajo "velike dosežke" zdajšnje in prejšnje vlade. Kot v posmeh vsemu, kar se dogaja na Slo- venskem, so izgube štirikrat višje od izgub leta 1995. Podatki so katastrofalni, posebno še, ker naj bi končno po šestih ali sedmih letih gospodarsko rast dosegli prav z lastno akumulacijo. Dobiček bi morali ustvarjati men- da že lani. Namesto tega je 60 milijard tolarjev izgube. Pred- lanskih je bilo 15 milijard. Ne samo, da je velikih zgodb o us- pehu konec, temveč jih nikoli sploh ni bilo..." Večer misli, da pomenijo to- likšne izgube za gospodarstvo takorekoč katastrofalno stanje in so razlog za alarm najvišje stopnje. Od tod obupni poskusi vlade, da bi s svežnjem gospo- darskih ukrepov omilila vse slabši položaj gospodarstva v celoti, kajti jasno je, da čista iz- guba na ravni države pelje samo v stagnacijo in nazadovanje ter se napovedi o relativno visoki stopnji razvoja vse bolj razblinja- jo v prepadih slabih poslovnih re- zultatov. Ekonomsko gledano ta izguba ogroža tudi obstoj in uspešnost podjetij, ki so lansko leto sklenila z dobičkom, kajti iz- gubarji so tudi glavni krivci za ne- likvidnost slovenskega gospo- darstva. To se zlasti odraža v neplačevanju obveznosti gospo- darskih družb in v vse večjem za- dolževanju podjetij z vsemi ne- varnostmi takega početja, da ne govorimo o vse večji proračunski luknji, nastajajoči zaradi vse manj sposobnih davkoplačeval- cev..." Delo piše, da premier dr. Janez Drnovšek priznava, da Slovenija doživlja gospodarsko kar proble- matične čase. "Zato je vlada pravkar pripravila paket deloma tudi nepopularnih ukrepov, ki mu bo kmalu sledil drugi sveženj, za premiera še pomembnejši. Vlada bo nasploh morala biti trdna in Drnovšek napoveduje celo real- no zmanjšanje plač. Toda dolgo- ročno po njegovem mnenju ni nobenega razloga za preplah. Drnovšek pravi, da so napovedi ekonomistov že za letošnje leto dokaj optimistične in zato tudi pričakuje, da bo letos na gospo- darskem področju bolje kot je bilo lani. 'UMIRITEV PLAČ - ' PLUSr IN 'MINUSr Pri plačah se dr. Drnovšek zavzema za "umiritev" rasti, "da za nekaj časa phde tudi do mini- malnega realnega padca ali pa vsaj ohranjanja na realni ravni." Sicer pa presednik vlade opozar- ja na nevarnost poenostavljenih sklepanj in zahtev v zvezi s plačami, zlasti, ko gre za katego- rične in preveč potencirane trdit- ve, da (pre)visoke plače zavirajo gospodarsko rast in poudarja, da je tudi pri tem treba videti "plu- se in minuse". Takole razmišlja: "Ali bi, ko bi bile plače nižje, ohra- nili tako socialno ravnotežje, ka- kor smo ga? In če ga ne bi - ali bi bila skupna škoda večja, kakor je nastala zaradi dosedanjega zviševanja plač? Navsezadnje je zaradi višjih plač naraščalo povpraševanje in vplivalo na oh- ranjanje tiste proizvodnje, ki jo še imamo. Postavljati absolutne trditve je zelo pogumno. Ekono- misti vprašanje rasti plač kljub vsemu nekoliko relativizirajo. Po- dobno kot jaz. Stvari torej niso tako enoznačne, kakor je morda videti na prvi pogled. Poleg tega dolgoročna usmeritev Slovenije ni tekmovanje z azijskimi država- mi z izdelki, ki temeljijo na nizkih plačah, temveč s kakovostnimi proizvodi z več znanja. Po drugi plati pa smo Slovenci sprejeli določena merila glede plač in življenskega standarda, ki se jim brez trenj in krize nihče noče prostovoljno odreči. Prav zaradi tega je po mojem bolj kot posa- mičen parameter pomembno ce- lotno ravnotežje. Če se plače znižajo in se zaradi tega socialno ravnovesje poruši, je lahko to za industrijsko proizvodnjo in druge ključne pokazatelje negativno. Te stvari bomo imeli pred očmi tudi v prihodnje..." Dnevnikov komentator ugO' tavlja, da v Sloveniji "plače že ne- kaj let naraščajo hitreje kot na- cionalni bruto produkt in investi- cije, da bi bila stvar še hujša, pa se ta rast dogaja v obdobju, v ka- terem se gospodarstvo kot celo- ta ne more izkopati iz rdečih šte- vilk. Nagnjenost k trošenju prek svojih zmožnosti je v Sloveniji kar splošno stanje duha: in naj zveni to še tako patetično, nas ta dejstva očitno napotujejo k skle- pu, da živimo v družbi, v kateri je poraba večja vrednota kot ustvarjanje materialnega bo- gastva. Tako stanje je seveda diametralno nasprotno od raz- mer, ki so v zadnjih dveh deset- letjih med svetovne gospodarske velikane pognale nekatere azijske države.... 60 tisoč novih avtomobilov, ki jih všako leto ku- pimo v Sloveniji, statistično vzeto pomeni, da 240 tisoč ljudi vsaka štiri leta zamenja avto, kar je povsem v skladu z zahodnimi standardi: ob 120 tisoč brezpos- lenih in ob nacionalnem bruto- produktu, ki komaj dosega tiste- ga izpred osamosvojitve in je daleč pod zahodnoevropskim, to ni le najbolj očiten znak razsloje- vanja, ampak tudi najbolj jasna ponazoritev tega, da nas osebno ugodje in prestiž zanimata bolj kot vlaganje v razvoj gospo- darstva in države - s čemer s tem vložkom v lastni užitek za nameček namesto v svoj investi- ramo v korejski razvoj. Dokler bo tako, nimamo veliko možnosti, da bomo kaj več kot ena od ev- ropskih gospodarskih provinc. Še več, če tega trenda ne bomo obrnili, je navkljub občasnim ok- revanjem gospodarska stagnaci- ja edino, kar nas čaka v nas- lednjih letih. Na makroekonoms- ki ravni se posledice tovrstnega stanja duha, že več kot očitno kažejo z vedno slabšo pokritost- jo uvoza z izvozom ter z vedno bolj pretečo proračunsko luknjo... Predsednik vlade dr. Janez Drnovšek je na vprašanje no- vinarke Dela, ali nam v tem letu grozi gospodarska recesija od- govoril, da za "zdaj ni takšnih ocen." Na pripombo, da pa so gospodarske zadeve vprašljive na dolgi rok, pa je dejal: "Ne. Za- kaj?" Jak Koprive PTUJ / AKTIV SINDIKALNIH AKTIVISTOV PoiasHIi spomin padlih železniiariev člani ptujskega Aktiva sindikalnih aktivistov so 15. aprila t.l. ob spomeniku Franca Krambergerja v Ptuju, delavca ptujskih železniških delavnic in borca Slovenskogoriške čete, ki je padel v boju v Mostju 8. avgusta leta 1942, počastili spomin na vse delavce, ki so padli kot žrtve v boju za delavske pravice ali pa kot borci za svobodo slovenske- ga naroda. Ob tem so se spomnili tudi 13 žrtev brezobzirnega napada jugo- slovansek policije na udeležence železničarske stavke leta 1920 na Zaloški cesti v Ljubljani. V spo- min na ta dogodek so železničarji praznovali Dan železničarjev. Tega se sedaj v Ptuju spominjajo ie še dolgoletni sindikalni aktivisti, ki spoštujejo in ohranjajo pridobl- jene vrednote naprednega de- lavskega in sindikalnega gibanja na ptujskem območju. Na svojem Prvomajskem zboru so bili zelo kritični do neurejenosti in zane- marjenosti okolja pri spomeniku padlih železničarjev v boju za os- voboditev slovenskega naroda 1941 -1945, ki stoji ob Osojnikovi cesti, med železniškimi delavnica- mi in železniško postajo Ptuj. Mestni občini Ptuj predlagajo, da poskrbi za ureditev okolja, lastni- kom tovornjakov in prikolic pa priporočajo, da naj tik ob spome- niku ne parkirajo svojih vozil. Spoštujmo padle v boju za svobo- do slovenskega naroda, je bilo rečeno v sklepni besedi ob zakl- jučku zbora sindikalnih aktivis- tov. Feliks Bagar Delegacija je položila venec ob spomeniku Franca Kramber- gerja z leve: Anton Valentin, Lidija Kovačič in Jože Križančič. Dr. Aljoši Planinšku v slovo NEKROLOG Hudo je ptujčane pretresla vest, ko smo 14. aprila 1997 zvedeli, da je umrl priljubljeni zdravnik, specialist za otroške bolezni, dr. Aljoša Planinšek. S svojim ugla- jenim nastopom, spoštljivo človeško pojavo in toplino ter človečnostjo je znal hitro naveza- ti slike s sočlovekom, še posebno s starši, ki so se zatekli z otrokom k njemu po zdravniško pomoč. Rodil se je 26. maja 1939 v Ma- riboru. Prvi dve leti svojega življenja je s starši preživel na Ptuju. Takrat je druga svetovna vojna prizadela tudi zavedno slo- vensko družino sodnika dr. Odo- na Planinska in je moral še kot dveleten otrok s starši v izgnanstvo v Malinsko na otoku Krku. Oče je moral kmalu v Ljubljano, kjer je bil operiran leta 1942 in po hudi bolezni in operaciji leta 1943 umrl, z mater- jo pa sta morala v internacijo v taborišče v Alatri v bližini Rima. Materi je uspelo zapustiti tabo- rišče in odšla je v Novo Gorico v bližini Zagreba, kjer je dobila službo učiteljice in tam sta pričakala konec vojne. Po vrnitvi na Ptuj, po osvobo- ditvi, je začel obiskovati osnovno šolo, nadaljeval je šolanje na gimnaziji in leta 1958 maturiral. Istega leta se je vpisal na medi- cinsko fakulteto v Ljubljani in končal študij 5. decembra 1964. Obvezen staž je nastopil 1.1. 1965, ga končal in nato nastopil službo kot splošni zdravnik v Zdravstvenem domu Ptuj do leta 1969, ko se je odločil za speciali- zacijo iz pediatrije v Splošni bol- nišnici Ptuj, leta 1973 pa je opra- vil specialistični izpit. Na otro- škem oddelku je služboval do upokojitve 31.12.1996. Delo pediatra v ptujski bolni- šnici ni bilo lahko, z ozirom na stalno pomanjkanje zdravnikov, številna dežurstva in ambulan- tno delo. Dr. Planinšek ga je op- ravljal rad, in to kljub temu, da ga je rada doletela kakšna bole- zen. Ljubil je svoj poklic in otro- ke, kar mu je dajalo novih spod- bud in moči pri vsakdanjem delu. Pokojni dr. Planinšek je bil široko razgledan. Ne samo na strokovnem področju, zanimala ga je tudi literatura in družbena dogajanja pri nas in v svetu. Ko- likor so mu materialne možnosti dopuščale, sta s soprogo rada po- tovala po svetu in si ogledovala znamenitosti, ki se jih je vedno z veseljem spominjal v razgovorih s kolegi in bil ponosen na to, da si je lahko ogledal delček velike- ga sveta. Posebno področje njegovega za- nimanja je bilo delo v Zdravniškem društvu Ptuj - Ormož. Bil je tudi član uredniškega sveta Zdravniškega vestnika in večkrat član odbora Zdravniškega društva Ptuj - Ormož. V odboru in kot član, se je vedno zavzemal za dostojno mesto zdravnika v družbi, ki mu v preteklosti kot tudi danes družbene razmere niso bile pre- več naklonjene. Vsaka krivica je bila njegovemu značaju tuja in težko dojemljiva. Današnji svet pa je rajši trd in neizprosen, kot dobrohoten, prijateljski in vsaj relativno pravičen. Smrt je iztrgala družini dr. Pla- ninška ljubljenega in skrbnega moža ter očeta in tasta. Huda je njihova bolečina, ki delimo z nji- mi sodelavci, kolegi, prijatelji in bolniki. Ostal nam bo v lepem in spoštljivem spominu. Prim. Dr. sel. Jože Neudauer dr. med. tednik - 24 APRIL 1997 OD TOD IN TAM - 15 5 STOTIMI ŽENAMI NA MORJU Veselo, zabavno, 0 žal neponovljivo! jVinoge naše želje niso toliko povezane z denarjem in časom, njihove uresničitve so veliko bolj povezane s tem, lolo in kako nam jih uresniči. In prav o tem so razmišljali Icolegi iz Novega tednika in radia Celje, ko so pred petind- vajsetimi leti začeli akcijo "Sto kmečkih žensk na morje". Pravzaprav je idejo za akcijo dala kmetica Anica Pevec iz Slati- ne pri Ponikvi na okrogli mizi, ki si je ob dnevu žena zaželela: "Pel- jite nas na morje. Vsaj za nekaj ur! Kmečke žene se zaradi obilice dela tako težko odpravimo na do- pust. Pa nam to podarite za 8. ma- rec!" Ker je omenjena razprava potekala v prostorih NT&RC, sta idejo vzela zares takratni urednik Jože Volfand in novinar Jure Krašovec ter z drugimi člani moškega dela kolektiva začela pripravljati prvi izlet. Odziv je bil takšen, da sta namesto prvotno načrtovanega enega na morje od- peljala dva avtobusa. Za letošnji jubilejni izlet so do- bili 1448 prijav in kot vsa leta tudi letos med temi izžrebali sto kmečkih žensk. Javno žrebanje je p()tekalo na kmetiji pri Faturje- vih v Slatini pri Poniži. Vsa leta ima izlet že tradicional- ni termin - pred cvetno nedeljo in tako je bilo tudi letos. 21. in 22. marca smo odpotovali v Lucijo pri Portorožu. Udeleženke letošnjega potovanja so bile gene- racijsko tako pisana druščina kot spomladanski šopek. Najstarejša je bila stara 74 let in je rodila šest otrok, najmlajša pa še ni prestopi- la praga polnoletnosti. Že pred odhodom s celjske avto- busne postaje je bilo živahno, za to sta poskrbela harmonikarja Janko Mogu in Mitja Gobec, ki sta bila na tem izletu znanilca do- bre volje. Najprej smo se ustavili v Postojni in si ogledali največji biser slovenskega^ podzemlja - Postojnsko jamo. Žene so z veli- kim zanimanjem spremljale og- led, nekatere med njimi pa so se pohvalile, da se bodo odslej lahko enakovredno pogovarjale s svoji- mi vnučki, saj so mnoge bile v Postojnski jami prvič. Marsikate- ro oko se je orosilo ob prese- nečenju, ki so jim ga prirpavili v koncertni dvorani. Tam jim je celjski oktet Studenček pripravil mini koncert slovenskih pesmi. Po kosilu smo se odpravili do svojega cilja - Lucije pri Porto- rožu. Ljudski rek govori, da če je zbrano veliko žensk, se nam obeta slabo \Teme. T(xla sto kmečkih žensk se je rado pohvalilo s tem, tla si je uredilo čudovito sončno Vreme. Tako so jih pred hotelom Lucija Poleg cvetočih marelic, man- deljnov in češenj, ki jih je oblivalo Pr\'o spomladansko sonce, spreje- li direktor tega hotela in prijazno osebje. Direktor Boris Butinar je Vsem udeleženkam izročil simbo- lični šopek iz rožmarina, oljke in nagelj na. Po kratkem p(^itku se je nadaljevala večerna jubilejna prireditev. Tudi tokrat je vodil slovesnost Tone Vrabl, novinar Celjskega radia, ki se je udeležil vseh 25 izletov in se rad pohvali, da je bil na morju že z 2500 žen- skami. Brez dobre glasbe ne gre na no- beni štajerski zabavi, pa tudi če se ta zgodi na morju. Tako so naj- prej zapeli fantje okteta ^ Stu- denček in trio VilojaAšiča. Čaro- dej Jani Jošovc iz Petrovč je nežni spol potolažil pred strahom sta- ranja s točko mlin, ko je svojo ženo iz stare ženice prečaral v mladenko. BorisRosina, vodja iz- leta, je izročil nekaj spominskih daril gostiteljem in se zahvalil tradicionalnim sponzorjem, pod- jetju Hudournik ter Kovinotehni. Obidarili pa so tudi najstarejšo in najmlajšo udeleženko izleta ter mamo, ki je rodila največ otrok. Še posebej zanimivo je bilo, ko so izbirali najtežjo udeleženko - ta je tehtala 108 kilogramov - in naj- lažjo, pri kateri se je kazalec na tehnici ustavil le pri 51 kilogra- mih. Moško spremstvo so sestavljali: Valeter Leben, Vojko Grabar, Zlatko Bobinac, Boris Rosina, Franček Pungerčič, Edi Masnec, Bojan Pišekj Mitja Umnik in Tone Vrabl. Se posebej pa so bili veseli, da se je potovanja letos udeležil eden izmed pionirjev te akcije, upokojeni novinar Jure Krašovec. In vsi so zatrjevali, da je lažje in prijetnejše v družbi sto- tih žensk kot z eno samo. Toda kljub temu da so bili moški v veliki manjšini, so ženske plesale pod takti ansambla Igorja in Zlati zvoki do ranih jutranjih ur. Kmečke žene so dokazale, da so zelo vzdržljive in vajene tudi neprespanih noči, saj so bile dru- gi dan vse čile in zdrave. Pa kako bi mogle prespati takšno čudovito jutro! Ogledali smo si Piran in znameniti Tartinijev trg ter cer- kev. Ker je med letošnjimi potnicami bilo 24 takih, ki so bile prvič na morju, so pokusile, ali je res sla- no, kot pravijo. V anketnih listih, ki jih ude- leženke izpolnijo vsako leto, so ugotovili, da ima 78 kmetij že naslednika. Letošnje potnice so podarile življenje 276 otrokom. Med ženami jih je bilo največ z imenom Marija, kar 13. Med letošnjimi udeleženkami izleta je bila tudi Anica Horvat iz Stojncev, ki je povedala, da jo je prijavila prijateljica ter dodala: "Škoda, da lahko potuješ samo en- krat!" Organizatorji se namreč držijo pravila, da vsaki kmečki ženi omogočijo izlet le enkrat. In prav zaradi tega je za vse, ki se ga udeležijo, to enkratno doživetje, povezano s prijetnimi spomini, veliko pozornosti in prepleteno z novimi poznanstvi ter prijateljst- vi. Kmečke žene so pokazale, da so zelo vesela, prijazna in prijetna družba. Le malo je podobnih srečanj, kjer bi lahko vse to potrdile. Nekatere že z nestrpnostjo čakajo na prihodnje leto, ko bo nova pri- ložnost, seveda če bodo izžrebane. Vse letošnje udeleženke pa si bodo morale za druženje omisliti kaj dru- gega. Zapisala in fotografirala 101. udeleženka izleta: Marija Slodnjak Spominski posnetek pred vhodom v Postojnsko jamo POMLADNA IDILA Kdo bo koga ••• Avto/ V razvitem zahodnem svetu, kjer se iz dneva v dan rojeva manj otrok, je postal avto član družim, prvi otrok. Samo spomnite se, k€ikšm porodne muke ste prestajali, ko ste varčevali za avto, odplačevali kredit ati se odločali, kaMen avto kupiti Vsak ima svoje pred- nosti in pomanjkljivosti, za- gotan)ljajo ''strokomjakt\ Po tradicionalnem pre- pričanju so Nemci pojem kvalitete in vzdržlji^sti, ia/ tehnično goli in dra^ Francozi plenijo s šarmom in mehkobo, žal že čez nekcg let okrutno udarijo po žepu, Italijani nas zapelj^o s svojim temperamentom, po* tem pa pokaž^o svojo zarja" velo realnost. Do vzhodnja- kov smo nezaupljivi kot pač do vsega mmga in zato menda izgubijo ceno. Zgod- bic, resničnih ali ne, pozna vsak dovolj. Prihaja pomlad, sezona za na-- kup avtomobila. Če imamo do ml} denarja, si brez premisleka privoščimo nov avto in pogosto tudi neugoden kredit. Če imamo bolj plitek žep, pa se odločimo za rabljen avto. Pri serioznik avto- hišah pogosto ne dobimo tistega, kar bi želeli, zato gremo na se- menj, in če imamo srečo, kupimo avtomobil od kakšnega navadne- ga smrtnika. Če pa je nimamo, naletimo na preprodajalce, ki nas pospravijo za mah malico. Vedeti je treba, da je to spolzek teren, ki mu povprečni laiki ni- smo dorasli Urejen gospod spoštljive starosti vas gleda v oči, ko vam proda karamboliran avto in poudarja, da nima nitipraski- ce. Preprosta gospodinja vam raslaga o čudežih tehnike - ven- tilih, valjih, vbrizgu goriva, elek- tričnem pomiku stekel, central- nem zaklepanju in drugi Šari, ki naj bi impresionirala popolnega nevedneža. Nevednost pa ni opravičilo za zgrešeno investici- jo, konec koncev gre za vaš de- nar, veliko denarja. Naenkrat ste sredi džur^le neznanega in v njej prežijo številne nevarnosti. Poštenost in viteštvo so vsi poza- bili doma, zato se je zadeve po- trebno lotiii temeljito in brez sra- mežljivosti Najprej si oglejte zu- nanjost avtomobila. Pl^evino pregledamo centimeter za centi- metrom, nato pa si ogledamo ce- lotno mzilo iz različnih zornih kotov, da vidimo, ali so linije pravilne in ali ni bušk. Na te- snilnih gumah pri steklih pazite m sledove barve, ki izda, ali je bil av0 barvan, reklamirane za- temnjene šipe so pogosto le prev- lečene s folijo. Dobro si oglejte pnevmatike in jih primerjajte z domnevno prevoženimi kilome- tri Nato sedite v avto svojih sanj in se udobno namestite. Dajte si duška in sistenmtično preizkusite vse gumbke. Ni tiarobe, če prižgete vse, kar se da, naenkrat. Dobro poglejte obrabljenost pe- dalov in dvignite name preproge, pod njimi se pogosto skriva veli- ko prevoženih kilometrov. Če ste ne^dilec, obvezno prekontroli- rajte, ali je bil pepelnik upo- rabljan; to se vidi tudi na stropu pod senčniki Seveda se je treba tudi make zapeljati naokoli Pri hitrosti 70 ali 80 kilometrov na uro na ravni cesti izpustite vo- lan, in če je z avtom in cestiščem vse v redu, bi morali peljati rav- no. Ko je avto spet parkiran, lahko pregledate še motor, ven- dar je to za laika dejanje obupa. Lahko poskusite z blefvranjem in uporabite nekaj pametnih stav- kov, kot Motor pa je precej zamašČen ali Ta pa gotovo po- pije veliko olja ali Svečke pa bi bih Še treha menjati Blefiranje je življenjskega po- mena pn igranju pokra in naku- pu rabljenega avtomobila, Po- sktsite dekraati sproščeno, pos- tavljajte neprijetna vprašanja, nikakor pa ne morete zgrešiti, Če kratko zatrdite: Ja, ja ta avto pa je bil že karamboliran. Pri papirjih pa seveda ni milosti Iz- govori, kot Prodajam avto svo- jega tasta ali Avto je od mame moje punce, m pridejo v poštev. Vzemite si Čas in poskusite biti boljši spretnejši in uspešnejši O tem, ali je takšno prodajanje av- tomobilov moralno in povsem v skladu z zakonom, ne bi iz- gubljali besed. To je del naše re- alnosti in gotovo se najde tudi kdo, ki ima pri takšnem nakupu srečno roko. Zato, dragi po- trošniki, oborožimo se z znanjem, s triki in udarimo nazaj. Pa srečno vožnjo! viki klemenčič TRNOVSKA VAS/jubilej humanitarne organizacije 50 let Mei^a križa v soboto, 12. aprila, so se na 50. občnem zboru sestali gostje in člani krajevne oiganizacije RK Trnovska vas. Za kultur- ni program so poskrbeli učenci OŠ Mladika - podružnica Trnovska vas in oktet iz Trnovske vasi. O lanskoletnem delu je poročal predsednik KORK Trnovska vas Jože Majerič. Povedal je, da so red- no mesečno merili krvni tlak, zbira- li in delili oblačila, pridobivali nove krvodajalce, obiskovali ostarele in pomoči potrebnimdelili pakete, or- ganizirali pa so tudi dve redni krvo- dajalski akcijiinizlet. Letošnje aktivnosti bodo podob- ne, velik paudarek pa bodo name- nili tudi izobraževanju. To bo le- tos lažje, ker je v Trnovski vasi odprta splošna ambulanta in do- bro sodelujejo s tamkajšnjim zdravnikom dr. Francem Suto, s katerim že načrtujejo predavanja. Po končanem občnem zboru so proslavili 50-letnico delovanja humanitarne organizacije. Naj- prej je Tinka Vršič, edina še živeča ustanovna članica KORK Trnovska vas, podala kroniko or- ganizacije od ustanovitve letd 1947 do danes. Kot slavnostni go- vornik je zbranim govoril zdrav- nik v Trnovski vasi dr. Franc Šuta in v svojem govoru dejal, da je prepričan, da bodo tudi v bodoče dobro sodelovali in skupaj veliko naredili. Prisotne so pozdravili še sekretarka OORK Ptuj Vida Mi- lonič, župan občine Destmik - Trnovska vas Franc Pukšič, pod- predsednik sveta KS Trnovska vas Anton Potrč in predstavniki drugih društev. Ob koncu so pcxlelili krvodajal- cem značke in priznanja. Med do- bitniki priznanj sta bili tudi usta- novna članica Tinka Vršič in učiteljica Mara Pelcl, ki je pn^a v(xiila ix)dmladek RK na OS Trnovska vas. Da krajevna orga- nizacija Rdečega križa Trnovska vas dobro deluje, je dokaz tudi članstvo, saj ima organizacija 156 članov in prihajajo še novi, 50 je rednih krvodajalcev, nekaj od njih pa je življenjsko potrebno tekočino darovalo že več kot 50 krat. Polna dvorana ob jubileju pa je tudi dokaz, da organizacija živi s krajem in kraj z njo. Tekst in foto: Zmago Šalamun Župan občine Destnik - Trnovska vas, Franc Pukšič, je usta- novni članici Tinki Vršič Izročil zahvalni šopek. OPLOTNICA - LETNA KONFERENCA OBČINSKEGA ODBORA SDS Stranka je bila v minulem letu uspešna Pri občinskem odboru SDS v Slovenski Bistrici so se odločili, da bodo tokrat letno konferenco c^vili v Oplot- nici, drugem večjem kraju v občini, kjer se je zbralo prek sto članov in sin^tizerjev stranke. Od gostov je ob župa- nu dr. Ivanu Ža^rju, potrebno omeniti še Toneta Kiko- viča T glavnega tajnika stranke ter poslance državnega zbora Jožeta Jerovška, Rudija Petana in Franca Pukšiča. Predsednik 00 SDS Skn-enska Bistrica Milan Ozimič je v poročilu za leto 1996 ocenil, da je bila stranka pri svojem delu uspešna. To so med drugim pcHrdile voliltve v svete krajev- nih skupnosti, kjer so dosegli do- bro zastopanost. Prav tako so za- dovoljni z izidi volitev v državni zbor. saj je bil njihov kandidat JožeJerovšek z 21.86 sredno izvoljen /a poslanca. (..)bcinski »nihor SDS .se je prav tako aktivno vključil v kampanjo za večinski volilni sistem volitev v dr/avni /bor. V ta namen so zbrali 755 pixlpisov. Za večinski volilni sis- tem se je potem na referendumu v občini <^ločilo tudi 55 odstot- ko\'volilcev, kar pomeni, da je ta predlog v Slovenski Bistrici do- bil večinsko podporo. V lanskem letu se je članstvo povečalo za 43 novih članov, tako, da jih premo- re ta najstarejša stranka v sloven- jebistriški občini, ustanovljena je bila pred osmimi leti, 276. Se- veda uspehi ne prihajajo sami od sebe, je s\-oje poročilo zaJključil MilanOzimič ter še d(xlal, da je zanje potrebno vložili veliko tru- da in prizade\Tiega dela, znanja ter (Kiločnosti. S\'oj prispevek so podali tudi prisotni poslanci državnega zbo- ra. ki so povedali, da si v držav- nem zboru stranka prizadeva uresničiti to. kar so obljubili vo- lilcem . Menijo pa, da bo zaradi tega, ker so v opoziciji, to nekoli- ko težje uresničiti. Glavni tajnik stranke ToneKrkovič je dejal, da so zaradi vstopa SLS v vlado zaskrbljeni, saj so se tako zmanjšale možnosti ure- sničevanja ciljev slovenske pom- ladi. Sprejeli so tudi smernice /a delovanje občinskega odbt)ra SDS v letošnjem letu. Globalna usmeritev je zajeta že v samem naslo\'u "Za enakomerni razvoj mesta in podeželja". Ker pa so le- tos še volitve v državni svet in za predsednika republike, v stran- koi menijo, da so kot vsake, tudi te volitve zanje velikega pomena. Vida Topoiovec 16 - NASVETI 24. APRIL 1997 - TEDNIK Kuharski nasveti Temne omake Pri nas pogosto pripravljamo tudi temne omake. Najbolj zna- na temna omaka je španska omaka, ki je neke vrste prednica rjave omake, in je bila svojčas zelo cenjena v francoski kuhin- ji. Njeno ime izvira iz 18. stoletja tako kot gnjat, ki je nepo- grešljiva sestavina španske temne omake. V tistih časih so takšno omako pripravljali dva do tri dni. Najprej so počasi pražili prežganje, da se je razvil okus, potem so prilili krepko rjavo osnovo, ki se je pripravljala en dan, istočasno dodali te- letino, gnjat ali perutnino. Danes se večina kuharjev odpo- ve prežganju in omako raje zgosti z drugimi primernimi dodatki, kot je krompirjeva moka, da nas- tane lažja omaka, ki ne potrebuje tako dolgega kuhanja. Kljub vse- mu je rjava španska omaka še da- nes priljubljena, kot osnova za rja- vo osnovno omako. Čim temnejša je uporabljena osnova, tem močnejši okus dobi rjava omaka. Telečja osnova je primerna predvsem za perutnino in druge vrste svetlega mesa, temnejša telečja osnova ali goveja osnova pa je primerna za jagnjetino, govedi- no in divjačino. Pri nas zelo po- gosto pripravljamo omake iz pečenkinega soka, oziroma iz okusne tekočine, ki pronica iz mesa. Za temne vrste mesa morajo biti omake iz pečenkinega soka temno rjave, za svetlo meso in perutnino pa zlatorumene. Za okus dodamo med pečenjem k mesu košček čebule in korenčka, ter kosti. Kadar grozi, da se bo sok pečenke začel smoditi, prilijemo malo osnove ali vode. Če pečenkin sok ob koncu pečenja še ni dovolj temen, ga pokuhamo gosteje, da karamelizira. To mu da barvo in okus. Omaka iz pečenkinega soka je lahko gosta ali redka. Za nez- goščeno omako posnamemo vso maščobo in jo zavržemo. Raz- maščen pečenkin sok odluščimo iz dna posode tako, da prilijemo vino ali vodo. Omako prevremo, po okusu začinimo precedimo in ponudimo. Za zgoščeno omako iz pečenkinega soka pustimo v pon- vi malo maščobe, dodamo moko in jo prepražimo. Praženje je za dobro zgoščeno omako zelo po- membno. Prilijemo osnovo, vino ali vodo in pustimo vreti tako dol- go, da se omaka zgosti. Kako gos- ta naj bo omaka, je odvisno od osebnega okusa, saj so te omake lahko redke ali goste. Izboljšamo jo lahko s sladko ali kislo smeta- no. Pečenkino omako v nekaterih deželah začinijo tudi s kavo (na primer v Ameriki) in to omako ponudijo h gnjati. Vse temne omake si najpogosteje pripravimo iz rjave osnovne omake, ki jo tudi zlahka pripravimo. Pred serviran- jem jo zgostimo s krompirjevo moko ali čistim škrobom. Dobro osnovno rjavo omako bomo dobili le, če smo si pripravili dobro osnovo za zalivanje, osnova naj bo dobro koncentrirana, vsebovati mora veliko želatine kosti, iz kate- re smo jo pripravili. Klasično, osnovno rjavo omako naredimo tako, da osnovo zavremo, če ni do- volj dobrega okusa, osnovo ali tekočino še pokuhamo, da se kon- centrira. V skodelici s hladno vodo premešamo krompirjevo moko, vodo lahko zamenjamo z vinom madeiro. V osnovo ki vre, vmešamo toliko škrobne mešani- ce, da dobimo zaželjeno gostoto. Po želji v omako še vmešamo malo paradižnikovega pireja, ki ji da barvo. Omako pretlačimo in začinimo. Inačice rjave osnovne omake so: lovska omaka, to ponu- dimo k drobovini, na žaru pečeni perutnini, kuncem; rdeča vinska omaka, to ponudimo h govejim steakom; temna paradižnikova omaka, ta se po okusu lepo ujema z jagnjetino in belim fižolom. Ime in okus temne omake pa lahko spreminjamo še tako, da dodamo gorčico, kisle kumarce, poma- rančo, poper, gomolj ke in podob- ne dodatke. PRIPRAVUA MAG. BOJAN SINKO, SPEC. KLIN. PSIH. / nekateri drugi problemi duševnega zdravja - vi 7. nad Nekateri vidiki spolnosti 2m NAO0 " Spolne motnle • oblike^ vzroki in zdravlienje Ugotovljeno je, da ima 6 - 10 % moških na področju spol- nosti hujše težave, občasno pa skoraj vsi. Pri teh težavah gre večinoma ali za prezgodnji izliv ali pa za nezmožnost začeti spolni odnos. Redkeje srečamo moške, ki kljub dalj časa trajajočemu spolnemu odnosu ne dosežejo orgazma. Poleg teh osnovnih oblik im- potence poznamo še impotenco, ki se pri nekaterih moških poja- vi pod določenimi pogoji, npr, moški postane impotenten ta- koj, ko se odloči, da se bo z dek- letom poročil ali imel otroka, ali pa ko skuša imeti spolne odnose z bolj izobraženo žensko, ali pa kadar je partnerica še nedolžna ipd. Pa si poglejmo, na osnovi katerih kriterijev se odločimo, da je zdravljenje pri naštetih pri- merih potrebno in utemeljeno: - če moški ne čuti dovolj po- gosto želje po spolnem odnosu; - če pri četrtini poskusov ali še pogosteje ne uspe zaradi slabe erekcije; - če žena po krivdi moža v več kot polovici primerov ne doživi orgazma; - če pride do izliva semena pri polovici spolnih odnosov ali še pogosteje prej kot v eni minuti in pri manj kot dvajsetih do pe- tindvajsetih frikcijah (telesnih vzgibkih); - če kljub daljšemu trajanju spolnega odnosa (in potem ko je partnerica že zdavnaj dosegla or- ^zem) ne pride do orgazma ali izliva; - če moški pri spolnih odnosih ne uživa. Seveda so take motnje le okvir- ne in jih je treba v vsakem pri- meru posebej osmisliti. Še veČ o tem pa bomo povedali nas- lednjič. Koma kot ticf/po- memhneiša poljšiina Koruza se je, zaradi visoke energetske vrednosti ter enostav- nosti pridelave, v Sloveniji uveljavila kot glavna poljščina, saj jo sejemo na 47.000 ha in obsega 45 % vseh njivskih površin. Sedaj je čas, ko se kmetje odločajo o nakupu semena in mine- ralnih gnojil za spomladansko setev, zato smo pripravili ne- kaj osnovnih navodil, ki jih moramo upoštevati, ko se odločimo za pridelovanje koruze. OPRI PRAVA TAL Osnovna obdelava, oranje, mora biti opravljena že jeseni ali pozimi, da ornica premrzne, kar ugodno vpliva na struktiu-o tal, kakor tudi na zadrževanje nujno potrebne vlage v tleh. Prvi spornladanski ukrep na površini, namenjeni za koruzo, je ravnanje. Na traktor pripnemo vlečo, ki jo lahko nare- dimo sami tako, da medsebojno povežemo dve železni traverzi. S tem ukrepom dosežemo poravnan- je površine, zdrobimo skorjo, pre- prečimo izhlapevanje vode iz tal, vspodbudimo plevele da vzkalijo in jih potem s predsetveno pripra- vo tmičimo. Ukrep opravimo, ko je zemlja dovolj godna, oziroma 14 dni do 3 tedne pred predvideno setvijo. Pred predvideno setvijo lahko navozimo gnojevko in po- trosimo potrebna mineralna gnoji- la, ter jih neposredno pred setvijo vdelamo v tla. Najprimernejša predsetvena priprava je s predset- venikom do globine največ 5 cm. Strokovno pravilno lahko gnojimo le, če imamo analizo tal. Takšna analiza je vsekakor ekonomsko opravičljiva, saj lahko s pravilnim gnojenjem izboljšamo pridelek ali zmanjšamo stroške za gnojila ob enakem pridelku tudi do 50 od- stotkov. V primeru da nimamo analize tal in pričakujemo pridelek zrnja 10 t/ha ali 45 t koruzne silaže, moramo dodati 220 kg dušika, 90 - 100 kg fosforja in 220- 260 kg kalija/ha. To pomeni 600 - 700 kg/ha NPK 7:20:30, ko ima koruza 6 listov, pa dognojimo s 650 kg/ha KAN-a. V primeru, ko gnojimo s 30 kubiki gnojevke/ha, pa potrosimo le še 250 k^a NPK 8:26:26 in v fazi šestih hstov dog- nojimo z 250 kg KAN -a/ha. •PRIPOROČEN SORTIMENT Pri pridelavi koruze je zelo po- membno, da dosežemo in ohrani- mo optimalno število rastlin na proizvodno površino. Ko se odločimo za nakup semena, mora- mo upoštevati naslednje faktorje: sortiment, zrelostni razred, kvali- teta semena. Od najranejših hibri- dov priporočamo: BC 191, ETA 272, DEA, HELGA, GALICE, FANION. V zrelostnem razredu 300 priporočamo: STIRA (zelo primerna tudi za silažo cele rastli- ne in je odporna na sušo), KLARI- CA (odporna na sušo), FURIO (prilagodljiv, dober tudi na s hra- nili slabše založenih tleh), EVA (standardna sorta, zelo prilagodlji- va, postopoma jo zamenjuje STI- RA, ki ostaja dalj časa zelena in je primernejša za silažo). Zrelostni razred 400: CARLA (zaradi dobre aminokislinske sestave je primer- na za prašičerejske kmetije za zrnje), MARISTA (odlična na spodnji terasi dravskega in ptuj- skega polja, primerna tudi za silažo cele rastline). OPRIPRAVA SEMENA Fazani, vrane in druge ptice puli- jo mlade rastline kortize, ko ima ta 2 - 3 liste. Učinkovito odvračalo je MESUROL FS 500, v količini 1 del/10 kg semena. Z istim priprav- kom, 2 dcl/10 kg semena, lahko zaščitimo posevek pred talnimi škodljivci (strune, bramorji, sov- ke, ogrci). Sredstvo najenostavneje tretiramo tako, da nasujemo seme v mešalec za beton, ^ vključimo in vanj postopoma vlivamo pripa- j dajočo količino odvračala, ter pus- I timo mešati vsaj 10-15 minut, da se seme posuši. ©GOSTOTA SETVE Kljub velikemu napredku v { zadnjih letih opažamo, da je prav | pri gostoti posevkov še velike re- j zerve. Sodobni hibridi imajo po- | končne liste in prenesejo tudi veli- ke gostote. Vsem pridelovalcem priporočamo, da nastavijo sejalni- ce na medvrstno razdaljo 70 cm, saj si s tem prihranijo morebitne težave v posevku, pri medvrstni obdelavi in spravilu. Pri dobro gnojenih površinah velja pravilo: bolje pregost, kot preredek pose- vek. Poizkusi so namreč pokazali, da se tudi pri pregostih posevkih pridelek ne zmanjšuje, povečuje se le nevarnost poleganja. Okvirno priporočilo za setev, pri medvrstni razdalji 70 cm: zrelostni razred 100 in 200 - 13 do 14 cm v vrsti, zrelostni razred 300 in 400 - 15 do 16 cm v vrsti. S takšno gostoto bomo dosegli op- timalni sklop ob predpostavki, da nam do žetve 10 % semena propade. #CAS SETVE V preteklosti je veljalo, da je pra- vi čas setve po prvem maju, kvali- tetnejša semena, testirana na hlad- ni test, pa omogočajo ranejšo setev, ko se zemlja ogreje na 8 -10 C. Če so vremenske razmere ugodne, lahko pričnemo s setvijo po 15. aprilu na lažjih, in po 20. aprilu na težjih tleh. Listi mladih rastlin po- zebejo že pri -1 medtem ko rast- lina, zaradi skritega rastnega vršička, propade šele pri -4 do -5C. ♦ZAŠČITA PRED PLEVELI Izbira najprimernejšega herbici- da je odvisna predvsem od vrste plevelov, ki jih pričakujemo v po- sevku. Med množico herbicidov, ki jih lahko dobimo na tržišču, bi izpostavil kombinacijo, ki se je na našem območju v zadnjem letu zelo uveljavila zaradi cenenosti in učinkovitosti. V primeru, da v px)- sevku nimamo slaka, pimice ali divjega sirka, priporočamo kombi- nacijo: 4 1 STOMP, 1 1 DUAL, 1 kg SIMAZIN, ali RADAZIN ali ATRAPIN. Z omenjeno kombina- cijo lahko škropimo od setve do ta- krat, ko imajo pleveli klične liste, kar pride v poštev ob sušnem ob- dobju. Ta kombinacija zatira tudi problematične plevele, kot so bela metlika, loboda in ščir. Slak v koruzi zatiramo do razvoj- ne faze štirih listov koruze z BAN- VEL 0,6 l/ha ali z HERBOCID 1 l/ha. Kasnejša uporaba hormon- skih preparatov nam lahko močno zmanjša pridelek, tudi če ni vidnih znakov na koruzi. Po vzniku lahko zatiramo vse ozkolistne plevele, tudi pimico in divji sirek, s prepa- ratoma TAROT (40 g/ha ali MO- TI VEL 1,5 l/ha). Samo pimico in divji sirek pa zatiramo s prepara- tom TEL (40 g/ha). V primeru drugih plevelov se posvetujte s Kmetijsko svetovalno službo. •OSKRBA KORUZE Koruza je okopavina, zato je iz- redno pomemben ukrep okopa- vanje, ki ga lahko kombiniramo z dognojevanjem, ko doseže koruza 20 - 30 cm višine. S tem dosežemo trojni učinek: zadelamo gnojilo v tla, uničimo večino preostalih ple- velov, zrahljamo zgornjo plast in s tem močno zmanjšamo izhlape- vanje vode iz tal. Ob upoštevanju navodil se bodo v povprečju naši pridelki bistveno povedi in dose- gli bomo skupen cilj: ob naj- manjših stroških, največji pride- lek. PIŠE: ING. MIRAN GLUŠIG / ^ v vrtu ^ ^ V VRTU ^ ^ v vrtu ^ # V VRTU ^ ^ v vrtu * April^ lx vremenskih pregovorov v resnlinost! Pregovor o vremenu, "več kot ima leto dni, se v aprilu vreme spremeni" se letošnjo pomlad dosledno uresničuje. Zgodnje sadne vrste in sorte na izpostavl- jenih legah, ki so v dneh s temperaturami izpod zmrzišča in ledeno mrzlem vetru cvetele ali odcvetale, so utrpele po zmrzali. Se občutljivejše pa je sadno drevje po cvetenju, ko venčni in čašni listi odpadejo, ostanejo pa goli plodiči, ki so nezava- rovani, kar bo teden do dva po cvetenju. Ker zima že precej časa otepa s svojim repom, še lahko upamo, da se ne bi uresničil pregovor, "kolikor se aprila smeje, toliko se bo kisalo kasneje." Sicer pa "za april velja, da Je še vedno veter bril!" V SADNEM VRTU je obvarovanje plodov pred popolno zakrnelostjo in prezgodnejšem odpa- danju listja na sadnem drevju, predvsem jabla- nah in hruškah, ki jo povzroča rastlinska glivična bolezen škrlup ali fuzikladij, najzahtevnejše opravilo. Okužbe s škrlupom so mogoče le ob optimalni zračni toploti in obilni vlagi, v kateri gliva lahko kali in se razvija v zelenih delih rastline, lista, cvetja in mladega lubja. Šele pri povprečni dnev- ni temperaturi 10 C in če je listja neprenehoma mokro 15 ur, lahko pride do okužbe. Ker teh po- gojev v prvi polovici aprila, odkar je sadno drevje pričelo listati, še ni bilo, tudi ni prišlo do okužbe. Pred cvetenjem opravimo škropljenje z dela- nom, dithanom ali dodinom v predpisani kon- centraciji. Če pa imamo v nasadu sadne sorte občutljive na plesen, navedenim škropivom do- damo bayleton ali karathane v predpisani kon- centraciji. Med cvetenjem ne škropimo! Takoj ko se cvetenje zaključi, to je običajno 10 dni po prejšnjem škropljenju, poškropimo škrlupu in plesni z 0.15 % rondojem. Pogosta škropljenja, tedensko ali desetdnev- no, so potrebna iz dveh razlogov: ker sadne rast- line zavarujemo pred okužbami z glivičnimi bo- leznimi preden pride do okužbe, in ker novi pri- rastek listne površine in poganjkov po prejšnjem škropljenju, ostaja nezavarovan. V OKRASNO BIVALNEM VRTU je pričela tra- ta z bujno. Lepa zelena in gosta trata, brez mahu, širokolistnih plevelov in praznih zaplat, je v okras vrtu kot bivalnemu okolju in ponos njenemu skrbniku. Vzdrževanje in nega travišča ter traj- nejša ohranitev njenega videza, je med vsemi kulturami, ki jih na vrtu gojimo, najzahtevnejše. Za obnovo travišča in setev trave, mora biti zemljišče dobro pripravljeno, obilno pognojeno z organskimi in rudninskimi gnojili ter dovolj strnje- no in uležano. Za dobro vkoreninjenje posevka skrbimo, daje ves čas kaljenja in rasti, zemljišče dovolj vlažno, seme pa zavarovano pred odplavl- janjem ob nalivih ali nepravilnem zalivanju ter pti- cami. Najpogostejša opravila na trati sta pogosta košnja ter pletev in izločanje širokolistnih pleve- lov. Razraščanje plevelov preprečimo z redno košnjo trave, pletvijo, zračenjem in kultiviranjem travne ruše. Ne pozabimo na gnojenje z mineral- nimi gnojili, ki imajo primešane herbicide s kate- rimi pospešimo rast trate in selektivno uničimo širokolistne plevele. Prvi spomladanski odkos na starejši trati opravimo, koliko mogoče, čim bolj zgodaj. Sestava travne ruše se s starostjo spre- minja, pri čemer se vrste trav, ki prično prej vege- tirati, razrastejo v šope tako, da pri tem druge prerastejo. Šope pokosimo in travišče ize- načimo. Prvi in drugi odkos trate ne smeta biti prenizka. Kosilnico naravnamo na 5 cm višine rezi, pri naslednjih košnjah pa lahko rez znižamo do največ 2,5 cm višine. Za setev vrtnin v ZELENJAVNEM VRTU, mo- rajo tla biti dobro pripravljena, dovolj sesedena ne pa zbita, rahla in drobnogrudičastega zloga. Zemlja bi naj bila pripravljena vsaj dva tedna pred nameravano setvijo. Vrtnin ne sejemo v hladno in prevlažno zemljo. Letošnje vremenske razmere in slaba kalitev nekaterih prezgodnjih posevkov vrtnin, dovolj zgovorno opozarjajo, da ne velja prehitevati s setvijo, dokler ni zernija za posamezne vrste vrtnin dovolj ogreta. Če ne bodo v naslednjih nekaj toplejših dneh zgodnji posevki (izpred dveh ali treh tednov) normalno vzklili, opravimo presejavanje, oziroma setev po- novimo. Če imamo v vrtu težjo zemljo in smo jo name- nili za setev vrtnin, vzniku pomagamo tako, da jih sejemo v dovolj ogreto zemljo, posevek pa nato zastremo z vlakninasto prevleko. Pred setvijo na- redimo z rahljalnikom (markerjem ali kar z želez- nimi grabljami) plitvi setveni jarček in ga napolni- mo s prstjo kompostnico. Še posebej v tako pri- pravljeni setvenici dobro uspevajo kumare in fižol pa tudi vse vrste solatnic. Nekatere vrste vrtnin, kot so peteršilj, korenček in zelena, kalijo zelo počasi. Čeprav smo jih sejali v vrste, je prva pletev in obdelava nemogoča, ker vrste zaradi zapoznelega vznika posevka še niso vidne, hitro kaleče plevele je potrebno odstraniti sproti. Da si olajšamo nego takšnega posevka, semenu ob setvi primešajnx) nekaj semen redkvice ali solate berivke, ki klijejo hitreje od plevelov in tako vidno označijo vrste. Tako se bodo posevki ob večji medsebojni razdalji hitreje in bolje razvijali, pose- vek bo lažje opleti in izločiti plevele, pa še razve- selili se bomo prvega "stranskega" pridelka. f EDNIK - 24. APRIL 1997 NASVETI -17 iašiifa pred boleznimi in pleveli Svetovne zaloge krušnih žit že dolgo niso bile tako skromne Icot so sedaj. V zadnjih letih so se površine pod temi žiti zmanjšale za skoraj 20 odstotkov. V naslednjih letih je zato pričakovati tudi pri nas dobro ceno za dobro kvaliteto in povečanje površin z ožanjem kolobarja ali celo setve pšeni- ce za pšenico. V "porušenem" kolobarju pa se pogosteje pojavljajo nekate- re glivične bolezni. Med takšne uvrščamo lomljivost žitnih biljk (Cercosporella her- patrichoides). V letošnjih vre- menskih razmerah je imela ta glivica ugodne razmere za raz- voj. Bolezen uspešno pre- prečujemo v njenem širjenju z uporabo 0,4 - 0,5 l/ha BAVIS- TIN -a FL. Uporabimo ga lahko skupaj s herbicidi za za- tiranje širokolistnih plevelov: BASAGRAN DP - P 2,5 - 3,0 l/ha, DUPLOSAN DP 2,0 - 2,5 l/ha ali DUPLOSAN KV 2,0 l/ha. Duplosan DP je mogoče upo- rabiti od faze treh listov žit, do začetka kolenčenja. Letos ga bo mogoče uporabljati, glede na se- danji razvoj žit, do predvidoma 25. aprila. Uporabimo ga 2,0 - 2.5 l/ha. Nižjo količino uporabi- mo, če ga kombiniramo z gra- minicidom za zatiranje srako- perca (pahovke) npr.: Tolkan 2,0 l/ha ali Dicural 500 - 2,0 l/ha. Takšna kombinacija je gle- de na unčikovitost trenutno naj- cenejši način zatiranja vseh ple- velov v ozimnih žitih. Basagran DP - P uporabljamo v količini 2,5 - 3,0 l/ha. Delovanje na trav- ne plevele dosežemo, če mešamo 2,5 l/ha z že omenjeni- mi graminicidi. Manjši odme- rek zadostuje tudi za širokolist- ne plevele, ki nimajo več kot 4 liste. Posebnost Basagrana DP- P je v tem, da ga lahko upo- rabljamo še v času kolenčenja. Z njim lahko popravljamo napa- ke, ki smo jih ali jih bomo nare- dili pri uporabi kakšnega druge- ga herbicida. Zadnji čas njegove uporabe je tik pred klasenjem, odmerek pa 3 l/ha. Tovrstne ko- rekcije priporočamo predvsem v primeru močne zapleveljenosti s smolencem in slakom. Na številnih njivah še zaradi ozkega kolobarja vedno bolj pojavlja osat. Ker gre za zelo trdoživ plevel, je v primeru, ko ga je potrebno zatirati smiselno škropljenje načrtno prilagoditi. Glede na dosedanje izkušnje je mogoče osat v žitih unčikovito zatreti edino s kombinacijo Ba- sagrana DP-P 2,0 l/ha ter Du- plosana KV 1,5 l/ha. Škropljenje je najbolj unčikovito, ko osat doseže višino 15 cm. S to kom- binacijo sredstev zatremo tudi ves ostali širokolistni plevel. Herbicida Basagran DP-P in Duplosan DP je mogoče upora- biti tudi v jarinah (jari ječmen in pšenica, ter oves). Uporabi- mo ju, ko je vzklila večina ple- velov. Odmerki so takšni kot pri oziminah. Pepelovka (pepelasta plesen ali Erysiphe graminis ) je gli- vična bolezen,ki se vsako leto pojavlja v žitih. V večjem obse- gu se običajno pojavi konec aprila ali v začetku maja, ko žita razvijejo nekaj kolenc. Redkeje se pojavi, tako kot v letošnjem letu, že v začetku aprila. Na po- sevkih se razvija pri dnevnih temperaturah od 12 do 20 sto- pinj Celzija, nočne pa so lahko tudi nič stopinj. Za razvoj po- trebuje visoko zračno vlago in nekaj sončnih ur vsak dan. Prav takšno je bilo letošnje marčev- sko vreme. Intenzivneje se raz- vije na gostejših posevkih. Ugo- den november 1996 in zima brez golomraznic, sta omogočila bujnejši,,razvoj letošnjih posev- kov. Vse našteto je ugodno vpli- valo na zgodnji pojav pepelov- ke. V fazi razraščanja posevkov se v oziminah (pšenica, ječmen, rž), odloča število klasov na rastlino in zrn v klasu. Ta raz- vojna faza se zaključi med 15. in 25. aprilom. Posevki, ki jih v tem času prizadene bolezen, ne bodo dali pričakovanega pridel- ka. Prizadete posevke moramo poškropiti s sistemičnim fungi- cidom, ki dobro deluje tudi pri nižjih temperaturah (nočne temperature so še vedno nizke). Takšen fungicid pa mora odli- kovati tudi hitro prodiranje v rastlino, dobra razporeditev po rastlini, dolgo in zanesljivo de- lovanje. Takšne odlike je pri nas pokazal fungicid CORBEL (ak- tivna snov 750 g/l fenpropi- morf). Z natančnimi raziskava- mi je bilo ugotovljeno, da za- nesljivo ozdravi rastlino in jo varuje vsaj 30 dni pred ponovno okužbo. Že po eni uri prodre nad 90% aktivne snovi v rastli- no, pri nižjih temperaturah pa je od konkurenčnih pripravkov pokazal najboljšo učinkovitost. Njegovo delovanje smo z na- tančnim preizkušanjem preveri- li tudi na naših poljih, kjer je pokazal med primerjanimi fun- gicidi najboljše delovanje na pe- pelovko v zadnjih štirih letih. S Corbelom zatremu tudi rje, ki se v tem času pojavljajo na nekate- rih posevkih. Na istem posevku ga lahko uporabimo tudi drugič, če bodo v prvi polovici maja zo- pet ugodne razmere za razvoj pepelovke, saj odpornosti na Corbel še ni. CORBEL upo- rabljamo v količini 0,75 l/ha. ZDRAVNICA SVETUJE / spomladi zacvetijo tudi ulkusi Pruvilna prehmna in ppuicaiif e rax¥ud čeprav vsi zelo željno pričakujemo pomlad, prinaša prav ta letni čas nekaterim tudi manj prijetne dneve. Se posebej je spremenljivo vremensko obdobje težavno za vse tiste, ki ima- jo težave z alergijami - senenim nahodom, prav tako pa tožijo tudi nad slabim počutjem in seveda hudimi bolečinami tudi vsi, ki imajo težave s prebavdli ter želodcem, saj bolniki, ki imajo ulkus, največkrat tožijo zara^ hudih bolečin. Lajšanje bolečin in zdravljenje bolezni je v veliki meri odvisno od nas samih. Prav tako pa lahko veliko pripomoremo preprčevan- ju težav s pravilno prehrano in opuščanjem nekaterih zdravju škodljivih razvad O tem smo se pogovarjali z dr. Metko Petek-Uhan, specialistko splošne medicine in predstojnico službe zdravstvenega varstva odraslih v Ptuju. Med boleznimi prebavil je zelo pogosta razjeda v želodcu ali dvanajstniku. Razjedi rečemo drugače tudi čir, strokovno go- vorimo o ulkusu, poznamo pa ga tudi kot rano na želodcu ali dvanajstniku. V obeh primerih gre za poškodbo sluznice. Razje- da je lahko ena sama ali pa jih je več. Najpogosteje se pojavlja v dvanajstniku, redkeje pa v želodcu. Kdaj sploh nastane razjeda oziroma tako imenovana rana? Dr. Petek-Uhan: "Omenila bi, da razjede povzročajo dejavniki, ki zmanjšujejo obrambne meha- nizme. Glavni obrambni meha- nizem je dovolj močna sluznica. E)a pa je ta dovolj močna, mora biti dovolj dobro prekrvavljena in pravilno sestavljena. Ne bi se spuščala v podrobnos- ti sestave sluznice, pač pa bi omenila, da razjeda nastane, če prevladujejo agresivni dejavniki nad obrambnimi, saj ti pri zdra- vih ljudeh preprečujejo nastan- ke bolezni. Agresivne dejavni- ke, ki pvzročajo razjede, bi lahko razdelili na notranje in zunanje. Med notranje dejavnike uvrščamo pretirano izločanje želodčne kisline, med zunanje pa nepravilno uživanje različnih zdravil proti bolečinam ali vročini in tudi prekomerno uživanje alkohola ter kajenje. Nekaj besed bi sedaj namenila posameznim najpogostejšim razjedam na prebavilih, s kateri- mi se srečujem vsak dan v svoji ambulanti. Prva in najpogostejša je razje- da na dvanajstniku. Najprej je potrebno omeniti zelo zanimiv podatek zdravstve- ne organizacije, da meški zbole- vajo za to boleznijo štirikrat po- gosteje kot ženske. Razlogov ne bi naštevala. Ampak poraja se nam vprašanje: Kdaj pomisliti na razjedo na dvanajstniku? Najpogostejša težava je bolečina, ki je pekoča v predelu žličke ali nekoliko bolj desno pod rebernim lokom. Pojavi se uro, dve po jedi, hujša je ponoči in bolnik ne more spati. Bolnika tudi močno peče zgaga, pogosto je prisotno zaprtje in pacient opazi črno blato. Kdaj pa pomislimo na razjedo v želodcu? Pogostost pojavljanja je tako pri ženskah kot moških enaka in je redkejša kot rana na dva- najstniku. Sami simptomi bo- lezni so skoraj enaki kot rana na dvanajstniku. Bolečina je pekoča v predelu žličke, ampak se za razliko od razjede na dva- najstniku pojavi kmalu po jedi. Pogosto peče tudi zgaga, lahko se pojavi tudi bruhanje in črno blato. Najpogostejši vzrok za nastanek razjede je zmanjšana obrambna sposobnost sluznice. Opozorila pa bi, da je potreb- no, če imate katerokoli od naštetih težav, obiskati svojega lečečega zdravnika, ki bo z ustreznimi preiskavami ugoto- vil pravilno diagnozo. Omeniti pa je potrebno, da vsak od posa- meznih simptomov še ne pome- ni takoj, da imate razjedo na ka- terem od prebavnih organov. Ce pa preiskava potrdi zdrav- nikov sum, da gre za razjedo, pa je potrebno zdravljanje. Kako poteka zdravljenje? Zdravljanje razjed poteka z zdravili ki jih delimo v tri gru- pe: - zdravila, ki nevtralizirajo že izločeno kislino - zdravila, ki zmanjšujejo izločanje želodčne kisline - in zdravljenje z antibiotiki Zdravila, ki nevtralizirajo že izločeno želodčno kislino, vsi dodobra poznate pod imeni, kot so: rupurut, gastal ... Te je po- trebno, moram poudariti, zaužiti eno uro po obroku in jih je potrebno rastopiti v ustih. Druga skupina je skupina zdravil, katerih delovanje je usmerjeno na zmanjševanje izločanja želodčne kisline. Izra- zit, vsem dobro znan predstav- nik teh zdravil je ranital. Uživa- ti jih je potrebno pod nadzorom zdravnika od 4 do 6 tednov. Po- tem je potrebno opraviti ponov- no gastroskopijo, in če razjede ni več, uživanje tega zdravila ni več potrebno. Tretje, pacientom nekoliko ! manj znano zdravljenje razjed je : zdravljenje z antibiotiki. To je uspešno le v primerih, ko odkri- jemo, da je povzročiteljm razjed bakterija, ki ji pripravimo Heli- kobakter piloti. Ime je nekoliko I čudno, vendar je to bakterija, ki i močno zmanjša obrambno moč I sluznice in je v 95 odstotkih I vzrok za nastanek razjede na ' dvanajsterniku in v 65 odstot- kih razjede na želodcu. Ko ugotovimo, da je povzročitelj razjede ta bakterija, poteka zdravljenje trotirno: z ' antibiotiki 14 dni, s snovmi, ki nevtralizirajo želočno kislino, I in s snovmi, ki zmanjšujejo ' izločanje želodčne kisline; slednje zdravljenje poteka 4 do 6 tednov. Poleg vseh opisanih postop- kov zdravljenja in uživanja predpisanih zdravil pa se je po- trebno med samim zdravljen- jem držati naslednjih navodil, brez katerih zdravljenje ne bo povsem uspešno: - Kot prvo bi omenila uživanje pravilne prehrane (brez močnih začimb, primerno ogreto hrano ter redne dnevne obroke hrane). - Priporočeno je, da med zdravljenjem ne kadite, saj to še povečuje izločanje kisline. - Prepovedano je uživanje al- kohola. - Potrebno je pravilno jemanje zdravil proti bolečinam. Jemlji- te jih vedno po jedi. Pri tem bi opozorila predvsem na aspirin, ki ga je potrebno vedno raztopi- ti v vodi in ga šele nato raztopl- jenega zaužiti. Za konec pa bi rada dodala še eno priporočilo: Ce se hočemo izogniti razjedam tako na želod- cu kot na dvanajstniku in tudi drugim boleznim sodobnega časa, moramo vedeti, da je orga- nizem duševna in telesna celota. Ce zaniha duševna stran, se to pokaže na telesu ali obratno. Or- ganizmu moramo dati čas za vse naše biološke in fizične potrebe. Vzemimo si čas in poskušajmo se izogibati, kolikor je mogoče, stresnim situacijam in s tem preprečiti, da se podre ravnove- sje v telesu. Metka Petek-Uhan, dr. medicine, specialistka splošne medicine PRAVNI NASVETI / PISE; MIRKO KOSTANJEVEC Hovizakon o kmetijskih zemllišiih V Tedniku št. 46,48 in 49 iz leta 1979, št. 1,2, 3,43,44,45 iz leta 1980 ter št. 4 in 5 iz leta 1982 sem prikazal in pojasnil najvažnejše določbe tedaj veljajočega Zakona o kmetijskih zemljiščih (skrajšano: bivši ZKZ - Ur. list SRS, št. 1/97, 11/81, 1/86 in Ur. list RS št. 9/90, 5/90, 5/91 in 46/92 - odločba Ustavnega sodišča). Vse to navajam zato, da bodo tisti bralci, ki se zanimajo za to snov, lahko primer- jali določbe sedanjega in bivšega ZKZ, ki ga je Ustavno sodišče z odločbo št. U-I - 184/94-9 z dne 14/9 1997 (Ur. list RS št. 58/95 z dne 13/X 1995) v celoti razveljavilo in odločilo, da raz- veljavitev začne učinkovati po preteku enega leta od objave te odločbe v Ur. listu, kar se je zgodilo 13/X 1996. V obrazložitvi omenjene odločbe je Ustavno sodišče med drugim tudi zapisalo, da je bilo potrebno razveljaviti ZKZ, ker bivši ZKZ vprašanja, ki so pogojena s te- danjim pojmovanjem lastninske pravice, ureja na način, ki je v nasprotju s sedanjo ustavo RS. Razveljavljeni ZKZ je predvideval nastajanje družbene lastnine, ki pa je naša ustava ne poz- na. Promet s kmetijskimi ztmljišči, njihov za- kup in prostorskoureditvene operacije pa raz- veljavljeni zakon zaradi drugačnega pojmo- vanja lastnine ureja na način, ki je nesoraz- merno strožji od ukrepov, ki so potrebni za za- varovanje kmetijskih zemljišč po sedanji usta- vi (glej 2. odst. 71 čl. Ustave), in tudi za varo- vanje socialnega položaja oseb, ki jih 4. čl. raz- veljavljenega ZKZ šteje za kmeta. # Sprejem novega zakona o kmetijskih zemljiščih Na seji dne 15. X. 1996 je Državni zbor RS sprejel nov Zakon o kmetijskih zemljiščih - skrajšano ZKZ, ki je objavljen v Ur. listu RS št. 59/96 z dne 25/X 1996 in je začel veljati že nas- lednjega dne po objavi, to je 26/X 1996. Kot sem že prej omenil, je učinkovitost razveljavitve bivšega ZKZ začela veljati 13/X 1996. V času od 13/X 1996 do 26/X 19967 torej nismo imeli nobe- nega ZKZ, kar so nekateri državljani izkoristili sebi v prid. Njihovo veselje pa jim je zagrenil 2. odst. 124. čl. novega ZKZ, ki se glasi: "Pogodbe o prenosu lastninske pravice ali o zakupu kmetij- skih zemljišč ali gozdov, sklenjene v času od pre- nehanja veljavnosti zakona o kmetijskih zemljiščih pa do uveljavitve tega zakona in ki niso skladne z določbami tega zakona o prometu in zakupu s kmetijskimi zemljišči in gozdovi, ni- majo pravnih učinkov." Take pogodbe torej ni- majo sodnega varstva, na podlagi takih pogodb ni mogoče doseči vknjižb lastninske pravice v zemljiški knjigi itd. # Vsebina sedanjega ZKZ Sedanji ZKZ ima 124 členov in tale poglavja: L splošne določbe, 2. načrtovanje in varstvo kme- tijskih zemljišč, 3. promet s kmetijskimi zemljišči, 4. zakup kmetijskih zemljišč, 5. agrar- ne operacije s temile podpoglavji: a) skupne odločbe, b) medsebojna menjava kmetijskih zemljišč, c) arondacija kmetijskih zemljišč, č) komasacija, d.) melioracije, 4. skupni pašniki, 7. inšpekcija, 8. kazenske določbe, 9. prehodne in končne določbe. Bivši ZKZ je vseboval 151 členov in je imel ista poglavja, kot jih ima sedanji ZKZ, poleg teh pa še poglavji o zemljiškem maksimumu in kmetij- skem zemljiškem skladu v občini. V novem ZKZ so mnoge zadeve, ki so jih po bivšem ZKZ opravljale občinske skupščine in njihovi organi, prenešene v pristojnost Vlade Re- publike Slovenije, ministrstva, pristojnega za kmetijstvo, in upravnih enot na sedežu bivših občin.V novem ZKZ tudi ni določb o kmetijskih zemljiških skupnostih, mnoge zadeve pa so dru- gače urejene kot po bivšem ZKZ. V tem članku bom podrobneje prikazal le tiste določbe novega ZKZ, ki so, po mojem mnenju, za poljedelce najzanimivejše in tu pa tam bom te določbe primerjal z določbami bivšega ZKZ. Pred pričetkom prikazovanja posameznih določb novega ZKZ pa želim bralcem povedati in jih opozoriti na tole: določbe v nekaterih čle- nih novega ZKZ, zlasti v III.poglavju, ki se tičejo prometa s kmetijskimi zemljišči, niso, po mojem mnenju, dovolj jasne in precizne. Zato bom pri nekaterih, ki tudi meni ne bodo popolnoma ja- sne, postavil vprašaj, kar pa naj me moti tistih, ki bodo v praksi naleteli na take določbe. Tem namreč svetujem, da nejasnosti razčistijo pri za to pristojnih organih, med katere nedvomno spada tudi upravna enota - oddelek za kmetijst- vo. % Katera zemljišča sedanji in bivši ZKZ štejeta za kmetijska zemljišča Po sedanjem ZKZ so kmetijska zemljišča tista, ki so primerna za kmetijsko pridelavo, razen stavbnih in vodnih zemljišč ter za druge namene določenih zemljišč. Med kmetijska zemljišča, pa spadajo tudi vsa zemljišča v zaraščanju, ki niso določena za gozd na podlagi zakona o gozdovih. V tej zvezi je potrebno omeniti tudi 6. člen ZKZ, ki določa da se določbe ZKZ o rabi, obdelovanju ter odškodnini zaradi spremembe namembnosti uporabljajo tudi za zemljišča, ki so s planskim aktom določena za stavbna zemljišča, oziroma za kmetijske namene, dokler zanje ni v skladu s predpisi izdano dovoljenje za gradnjo oziroma drug ustrezen akt. 9 Določitev zemljišč Določitev zemljišč, primernih za kmetijsko pridelavo, za stavbna, vodna ali za drug namen, je možna le v planskih aktih Republike Slovenije in lokalnih skupnosti v skladu z zakonom. Kmetijska zemljišča se v planskih aktih RS in lokalnih skupnosti na podlagi kategorizacije določijo po območjih ter vodijo po posebni evi- denci, povezani z bazo podatkov zemljiškega ka- tastra (glej 3. čl. ZKZ). Določbe o območjih vse- buje 10. čl. ZKZ. Bivši ZKZ šteje za kmetijska zemljišča tista zemljišča, ki so po občinskem prostorskem planu ali z urbanističnimi dokumenti določena za kmetijsko proizvodnjo, in pa zemljišča, ki so z dolgoročnimi prostorskimi plani sicer namenje- na za zazidavo, dokler se na njih ne začne graditi. Nadaljevanje prihodnjič 18 - OD TOD IN TAM 24. APRIL 1997 - TEDNIH PTUJ / PODVOZ KONČAN SREDI MAJA Še trije tedni prometne zmede v teh tednih bodo delne zapore in prometne spremembe foto: M. Ozmec Dela pri gradnji težko pričakovanega ptujskega podvoza se nagibajo v sklepno fazo. Na ponedeljkovi seji projektnega sveta, na katero so povabili tudi novinarje so povedali, da bo promet po podvozu stekel sredi maja in tako bo italijanski iz- vajalec - družba Coopsette - kočal vsa dela na podvozu ma- gistralne ceste pod železnico. V začetku junija bodo podvoz tudi uradno odprli. Kot je povedal pomočnik direktorja Družbe za državne ceste Mitja Pengal, bodo morali do do- končnega odprtja podvoza še nekajkrat spreminjati prometne tokove. Do 1. junija naj bi zgradili in uredili tudi parkirišča na sedanji cesti ob Bakhovem trgu, kar v začetku ni bilo načrtovano. ^daj je zaradi urejanja ta- mkajšnjega križišča zaprta Ormoška cesta. Pri tem projek- tu so Ptujčani zelo dobro sode- lovali, takega in podobnega so- delovanja si želijo pri gradnji podobnih objektov v Sloveniji tudi v prihodnje, je povdaril Mitja Pengal. -Ob tem pa je iz- razil željo, naj ljudje potrpi jo še zadnjih 25 dni, ko bo verjetno v prometu največ sprememb. Ita- lijanski izvajalci so uspeli vse naloge opraviti v dogovorjenih rokih. Podvoz gradijo nekaj nad 400 dni, do dokončanja pa imajo po pogodbi še 25 dni časa. Dokončali naj bi ga točno do dneva. Objekt naj bi zgradili tudi po prevideni ceni in sicer za 706,5 milijona tolarjev, predvidena cena naj bi se zvišala le za desetino in sicer zaradi izboljšanja gradnje, za kar so se dogovorili med gradnjo. Uspešno so rešli težave s podtalnico in od- vodnavanjem meteornih vod. Kar trikrat so preskušali trd- nost podvoza, zakrpali so kapi- lame razpoke in prepričani so da je objekt varno zgrajen. Sis- temi za črpanje meteornih vod in zaščito pred podtalnico so potrojeni. Na ponedeljkovi tis- kovni konferenci so tudi pove- dali, da Družba za državne ces- te že ureja lokacijsko dovoljen- je za gradnjo podhoda pod železnico, ki bo namenjen za kolesarje in pešče. Tega bodo po realnih ocenah začeli graditi in ga tudi dokončali v pri- hodnjem letu. Investitorji naj bi bili Mestna občina Ptuj in področji za ceste in za železni- co v državnem proračunu, vsa- ko z eno tretjino sredstev. M. Slodnjak Varnosini pas - vez z živl/enjem Slovenski policisti so v želji po zmanjšanju števila in posledic prometnih nesreč v letošnjem letu sklenili, da bodo v promet- ni varnosti dali preventivi - urejanju in nadzoru prometa - bistveno večji povdarek kot represivnim ukrepom ali kazno- vanju kršiteljev. V Sodelovanju z republiškim svetom za pre- ventivo in vzgojo v cestnem prometu so se tega lotili pod slo- ganom: premalo nas je, da bi umirali na cestah. Poleg števil- nih opozorilnih preventivnih akcij so prejšnji teden pričeli z akcijo: varnostni pas - vez z življenjem, za kar so izdelali tudi poseben TV in avdio spot. Sicer pa te dni policisti med kontrolo prometa v akciji pose- bej preverjajo uporabo varnost- nega pasu in tiste voznike, ki jih uporabljajo nagradijo z nagrad- no zloženko. Vsak ki bo vprašal- nik izpolnil, bo ob koncu akcije v oktobru, sodeloval v nag- radnem žrebanju, kjer bo glavna nagrada avtomobil Honda Civic. Uporava varnostnega pasu je nedvom,no najbolj enostaven ukrep, s katerim lahko vozniki in potniki v vozilu vplivajo na težo posledic prometnih nesreč. Ob doslednejši uporabi bi bilo v prometnih nesrečah med upora- bniki avtomobilov zagotovo manj smrtnih žrtev in težjih te- lesnih poškodb. Po podatkih iz leta 1996, približno 35 odstotkov voznikov osebnih avtomobilov ne uporablja varnostnega pasu, med vozniki, ki so umrli za pos- ledicami prometnih nesreč, pa jih kar 55 odstotkov varnostnega pasu ni uporabljalo. Stanje pa se počasi vendarle izboljšuje. Poli- cisti so leta 1995 med štetjem ugotovili, da med vožnjo ne upo- rablja varnostnih pasov 53 odsa- totkov voznikov in sopotnikov. Med štetjem decembra 1996 se je uporaba pasov povečala na 64 odstotkov. Zal pa v naseljih, kjer so sicer prometne nesreče najpo- gostješe, vozi le 50 odstotkov voznikov. Izven naselja vozi pri- petih skoraj 69 odstotkov vozni- kov, na avtocestah pa prek 90 odstotkov vseh voznikov in so- potnikov. Naj ob koncu doda- mo, da je v Zakonu o temeljih varnosti cestnega prometa pre- dpisana obveznost, da voznik motornega vozila, v katerem so vrgajeni varnostni pasovi in ose- ba, ki se vozi v tem vozilu, mora biti z njim tudi privezana, do- kler vozilo vozi v prometu na javni cesti. Privezani morajo to- rej biti tudi potniki na zadnjih sedežih avtomobilov, če so ti opremljeni z varnostnimi paso- vi. Kazen za neupoštevanje tega predpisa je sicer zelo nizka, le 1.500 tolarjev. Žal pa je lahko mnogo višja kazen v primeru prometne nesreče, pogosto po- meni celo življenje. Zato se še kako splača pripenjati! -OM Zbrali f392 podpisov 00 ZLSD Ptuj je sporočil, da so z 10. aprilom 1997 zaključili akcijo zbiranja podpisov za podporo referendumu » OHRANI- MO NAŠE BOGASTVO«. Akcija je bila nadvse uspešna. V manj kot treh tednih so na Ptuju zbrali 1392 podpisov podpore, kar jih uvršča na drugo mesto najboj uspešnih območnih organizacij - zbirnih mest podpisov v državi. Vsem, ki so dali svoj podpis se iskreno zahvaljujejo in pričakujejo nadaljnjo podporo pri ures- ničevanju referendumskih zahtev. Tistim, ki ste želeli dati svoj podpis, pa ste zamudili 10. april, sporočajo: svoj glas ZA boste lahko oddali na referendumskem glasovanju. Ohranimo naše gozdove, polja, gorice, gradove in zgodovinske spomenike našim otrokom in vnukom! OD TOD IN TAM GORIŠNICA • Kulturni minister na Dominkovi domačiji Potem ko se je minister za kulturo Jožef Školč minuli petek mudil na delovnem obisku na Ptuju, kjer se je pogovarjal s predstavniki Zveze Jculturnih organizacij, se je sestal še z gorišniškim županom Slavkom Visenjakom in vodstvom tamkajšnje občine. V pogovoru sta bili izpostavljeni dve vprašanji, povezani z varovanjem naravne in kulturne dediščine: grad Bori in Dominko- va domačija. Minister Školč je zagotovil, da bo ministrstvo za kulturo prispevalo sredstva za obnovo strehe na Dominkovi hiši in za obnovo borlskega gradu. Med dru- gim so se dogovorili, da naj bi ministrstvo kot lastnik gradu za njegovo oživitev podpi- salo ustrezno pogodbo z gorišniško občino, po kateri bi lahko oblikovali program izrabe gradu. Minister je ob tem opozoril, da je pri izbiri bodočega uporabnika gradu potrebno upoštevati želje prebivalcev. MOŠKANJCI • Janez Podobnik bo gost občnega zbora člani SLS, podružnice Gorišnica - Cirkula- ne se bodo na občnem zboru srečali v sobo- to, 26. aprila ob 20. uri. V Moškanjcih bo gost večera tudi predsednik državnega zbo- ra, dr. Janez Podobnik. Po lanskoletnem taboru SLS v Moškanjcih bo to nekakšen zaključek članov stranke, ob tem pa tudi priložnost za pogovor s po- vabljenimi ninistri iz vrst SLS. Poleg predsednika državnega zbora v Moškanjcih pričakujejo tudi ministra za promet in zveze ter kmetijskega ministra, pogovarjali pa naj bi se o gradnji obvoznice, o težavah v kme- tijstvu in nesoglasjih v lovski organizaciji. JURŠINCI • Delovno srečanje članov PD dr. anton slodnjak Ob petju, plesu in nastopih so se v minulem letu srečevali člani lani znova ustanovljene- ga PD dr. Anton Slodnjak v juršinski občini. Na občnem zboru so se zbrali prejšnjo soboto v Zagorcih. Juršinsko PD je zaživelo z nekaterimi sekci- jami: mešanim pevskim zborom, ljudskimi pevci in gledališko skupino, samo v prvem letu pa so se člani sekcij predstavili na neka- terih prireditvah v občini. Tudi letošnji pro- gram dela društva bo bogat, saj se bodo lju- biteljski kulturniki predstavili na skupnih prireditvah v tem koncu Slovenskih goric in tako več prispevali k ohranjanju ljudskega izročila v juršinski občini. TM JURŠINCI • Aprilska seja občinskega sveta Juršinski svetniki so se na zadnji seji sestali v ponedeljek sicer z nekoliko krajšim dnevnim redom kot ponavadi. Imenovali so le komisijo, ki bo kmalu izbirala naju- godnejšega ponudnika za modernizacijska cestna dela. V juršinski občini bodo letos modernizirali in asfaltirali osem odsekov krajevnih cest na dobrih 5 kilometrih, preplastitev pa naredili na 1,2 kilometra lokalne ceste. Med drugim so svetniki obravnavali še pritožbo ene od občank, ki je nezadovoljna z določitvijo višine plačila prispevka za program vrtca. Po razpravi in predloženih izračunih so svetni- ki pritožbi ugodili in občanki zmanjšali os- novo plačila za en plačilni razred. TM PTUJ^Mladika na Dnevih izobraževanja Osnovna šola Mladika je bila izbrana za so- delovanje na Dnevih slovenskega izobraževanja, ki bodo od 6, do 10. maja v Ljubljani. Predstava bo inovacijski projekt Nivojski pouk matematike in slovenskega jezika na razredni stopnji. Nosilka projekta je ravnateljica Marija Šumandl, sodelujejo pa učiteljice do četrtega razreda in šolska svetovalna služba. Projekt traja od začetka letošnjega šolskega leta, financira pa ga Za- vod Republike Slovenije za šolstvo. MZ SOLSKI ZVONEC OŠ DESTRNIK: Tekmovanje veselošolcev v eni od enot je bilo minuli petek tudi na Destr- niku, kjer se je v znanju pomeri- lo 90 tekmovalcev iz OS: Dor- nava, Cirkulane, Destrnik, Juršinci in Gorišnica. Državne- ga tekmovanja se bosta udeležili le dve tekmovalki: Ana Dobaja iz 6. razreda OŠ Gorišnica in Nataša Kolednik iz 7. razreda OŠ Cirkulane. OŠ MAJŠPERK: V 53. tekmo- valni enoti Vesele šjole so se tekmovalci šestih OŠ pred tednom pomerili v Majšperku. Medobčinskega tekmovanja se je udeležilo 84 tekmovalcev OŠ: Majšperk, Podlehnik, Sela, Vi- dem in Žetale. Na državni del tekmovanja Vesele šole se je uvrstilo pet tekmovalk, med nji- mi pa kar štiri Majšperčanke. Med četrtošolci |e največ točk dosegla Barbara Žnidarko, med tekmovalci 5. razreda Jasna Kopše, med tekmovalci 6. razre- da Darinka Purg (lanskoletna državna prvakinja), Sonja Jus med sedmošolci - vse tekmoval- ke iz OS Majperk, med osnov- nošolci pa je največ možnih točk (40) dosegla Martina Turk iz OŠ Podlehnik. Majšperški vese- lošolci so se tako znova dobro pripravili ob pomoči mentorja Milana Kumra. OŠ DESTRNIK: Potem ko so si na destrniški šoli zadali nalogo, da raziščejo črne kuhinje v svoji okolici in izdajo kratko knjižico, jim je dobro opravljeno delo us- pelo predstaviti še na 11. festi- valu Turizmu pomaga lastna glava v Kostanjevi na Krki. Učenke 8. razredov: Janja Gajšek, Tadeja Tušek, Dušanka Rodvajn, Anja Sagadin, Katja Bajec in Maja Ritonja so z men- torico Bojano Kolenko prejele srebrno priznanje Turistične zveze Slovenije. TM tednik - 24. APRIL 1997 NASI KRAJI IN LJUDJE, ŠPORT - 23 LJUBLJANA / ptujska umetnost v prestolnici Ubin Lugarii razstavlja v Ljubljani Vodnikova domačija v Ljubljani je edina ljubljanska galeri- ja, v katere programu je zapisano, da je razstavišče namen- jeno samo tistim umetnikom, ki ne živijo v Ljubljani. To daje razstavišču svojstven pečat, galerija je opazna, likovni kritiki pa redno spremljajo dogajanje v njej. Razstavišče je urejeno v stari kmečki hiši v Šiški, v kateri se je leta 1758 rodil Valentin Vodnik. Šiška je bila takrat vas, do danes pa je ljubljansko mesto povsem preplavilo njeno vaško urbanis- tično zasnovo. Le nekaj starih nizkih in opuščenih kmetij se stika med visokimi stano- vanjskimi bloki in predmestni- mi upravnimi zgradbami. Med njimi je tudi Vodnikova domačija, opremljena za različne kulturne dejavnosti, razstave, li- terarne večere in tudi gledališke predstave. Prireditve organizira Zveza kulturnih društev Ljubl- jana. Organizatorji so Albina Lugariča povabili v Ljubljano v povezavi z bližajočo se umetni- kovo sedemdesetletnico. Izbor slik je pripravil Lugarič sam. Razstavljena dela so nastala sko- raj brez izjeme v novejšem času. Ker je Lugarič v zadnjih letih bolj malo razstavljal, ponuja pri- reditev v Vodnikovi domačiji vpogled v doslej malo znano no- vejšo in ustvarjalno izredno sproščeno dobo Lugaričevega slikarstva. Slikar se je v devetde- setih letih bolj kot prej predajal abstrahiranju. V vsaki sliki sicer še slutimo predmetno prepozna- ven svet. Predmetnost ostaja ne- pogrešljiva in trdna osnova jas- no zasnovane kompozicije, je pa vedno bolj zabrisana in za razu- mevanje likovnega dela tudi vse manj pomembna. Barve so položene v silovitih potezah in v širokih nanosih. Posamezne barvne ploskve žarijo v inten- zivni strukturiranosti, kar jim daje notranjo napetost. Novost so tudi cvetlična tihožitja, pos- tavljena pred težka in gosta rjava ozadja. Leto 1994 (iz tega leta je največ v Vodnikovi domačiji razstavljenih del) je eno najbolj plodnih Lugaričevih slikarskih let. Razstava Albina Lugariča v Vodnikovi domačiji v Ljubljani je bila odprta 10. aprila, na ogled pa bo do 13. maja 1997. Ob razstavi je izšla zloženka z bese- dilom avtorice tega sestavka. Marjeta Ciglenečki Čestitke Albinu Lugariču ob otvoritvi razstave v Vodnikovi domačiji v Ljubljani. Foto Bogomir Lugarič. Muzej v šoli - šola v muzeju v okviru projektnega tedna so se ivanjkovski osnovnošolci, njihovi učitelji in številni zunanji sodelavci lotili zanimive teme - preteklosti. Osnovni cilj projekta je bil razvijanje od- nosa do kulturne dediščine. Učitelji se prav dobro zaveda- jo, da ustvarjalno delo pripelje do cilja le, če ni prisile in če je gibalo dela radovednost in vedoželnost. Zato so prisluh- nili željam učencev in pripravili projekt, ki povezuje pre- teklost s sedanjostjo. V tednu dni je nastala zavidan- ja vredna muzejska zbirka, ki obsega preko sto predmetov in je urejena po vseh pravilih. Učenci so delali v večih skupinah. Prvošolčki so v goste povabili Jožeta Fergola in si pri njem doma ogledali staro pohištvo, ki so ga potem v šoli narisali in opi- sali. Vsak je izdelal tudi svojo mini knjigo o starih predmetih. Učenci drugega razreda so se po- govarjali o lončarstvu, obiskali pa so tudi lončarja Milana Belca m si ogledali njegovo delo. Tretješolci so se pogovarjali o zbirateljstvu. Ogledali so si vino- gradniško vinarsko zbirko na Maleku ter se z Milanom Fifnjo pogovarjali o ljubiteljskem zbi- ranju značk in orodja. Zanimivo je bilo tudi delo skupine, ki je delala pod naslovom Šola nekoč in danes. Učenci so iskali stare šolske knjige, izkaze in priznan- ja. Zaprosili so tudi učitelje, da so prinesli fotografije iz svojih šolskih dni in opisali zanimive dogodke. Raziskovalci so vse predmete muzejske zbirke doku- mentirali. Vsak predmet so iz- merili, zapisali njegovo ime, iz- vor, prejšnjega lastnika ter oce- nili njegovo domnevno starost. Vsak predmet so tudi skicirali. Risarji in fotografi so na svoj način obdelali vse predmete šolske zbirke. Naučili so se opa- zovati predmete in tudi osnove fotografiranja. Računalničarji so uredili arhiv zbirke in vse karto- teke, tako da lahko svojo zbirko brez težav predstavijo tudi dru- gim. Ena izmed skupin je zbrala podatke o muzejih v Sloveniji in njihovih zbirkah ter obiskala enega izmed njih. Tisti, ki so bolj spretnih prstkov so se priključili skupini za restavri- ranje keramike. Pogovarjali so se o zgodovini keramike in izdelali različne posode iz gline. Novi- narji pa so uredili publikacijo in katalog ter predstavili projektni teden v besedi in sliki. Zbrane predmete ter aktivnosti s kateri- mi so se otroci ukvarjali ves te- den si je bilo moč ogledati minu- li petek, ko so bila vrata OŠ Ivanjkovci odprta za vse obisko- valce. vk To je le delček šolske muzejske zbirke. Najstarejši predniet je porcelanasti krožnik Iz leta 1721. Foto Žalar. namizni tenis Prvo mesto za Kristino Rahotin Namiznoteniški klub Petovia Ptuj je dobro izvedel 3. odprti turnir Republike Sloveni- je v namiznem tenisu za mladinke. Na tem prvenstvu so nastopile vse najboljše, razen Petre Dermastije, ki je na pripravah za svetovno prvenstvo v Angliji in Martine Saf- ran, obe članici ljubljanske Ilirije Meditrade. V njuni odsotnosti je prvo mesto osvojila Kristina Rahotin iz Arrigonija^ ki je v finalnem srečanju ugnala Saško Sivec iz Šampionka Vrto- jba. Igralka ptujske Petovie, Špela Luknerse je uvrstila v polfinale, kjer je izpadla z finalistko Saško Sivec. REZULTATI ČETRTFINALA: Kristina Rahotin: Ajda Mrzel Vektor Olimpi- ja 2:0, Karmen Steblovnik Fužinar : Anja Pav- lič Rakek 2:0, Špela Lukner Petova : Romina Umer Šampionka 2:1, Saša Petrovčič Križe: Saška Sivec Šampionka 0:2. POLFINALE: Kristina Rahotin Arrigoni: Karmen Steblovnik Fužinar 2:1, Špela Lukner Petova : Saška Sivec Šampionka 0:2. FINALE: Kristina Rahotin Arrigoni: Saška Sivec Šampionka 2:0. Prav tako, kakor mladinke, so nastopili tudi mladinci in sicer v Preserju. Uspešno je nastopil tudi Nejc Janžekovič iz ptujske Petovie, ki je komaj prvo leto mladinec in zasedel 5.-8. mes- to, kar je njegov največji uspeh do sedaj. Uspel je premagati tretjega nosilca Petelina iz Preserj in Krivca iz Radelj, ki sta oba prvoligaška igral- ca. Izgubil pa je z tretjeuvrščenim Tvrdko- vičem. Na tam turnirju je dosegel pet zmag in eden poraz. Na glavni turnir se je uspel uvrstiti tudi mladi Danilo Piljak, ki je med drugim pre- magal nosilca skupine Dolerja iz ljubljanske Olimpije, ter se z tremi zmagami in enim pora- zom uvrstil med prvih 32 tekmovalcev. Drugi v svoji skupini pa je bil Marko Zafošmik, ki je do- segel dve zmagi in doživel eden poraz. V Radljah pa je bil regijski selekcijski turnir za pionirje in pionirke. Ptujčani so dosegli nas- lednje uvrstitve: v prvi skupini je drugo mesto osvojil Tomaž Janžekovič, Urban Ovčar pa je bil sedmi,; v drugi skupini je bil Tine Pelcl četr- ti, Jan Janžekovič pa sedmi, v tretji skupini je bila Maša Samoljenko osma, v četrti skupini pa je bil Rok Korez peti, Vesna Trbuc pa sedma. Danilo Klajnšek 2. srl-vzhod moški PYramidia: Polet 32:19 (16:10) PVRAMIDIA : Tement, Kor- par, Rihtarič, M. Šandor 4, Ke- lenc, Margušič 6, I. Ivančič 7, Znidarič 2, F. Šandor 4, Ranfl 10, Cvitanič, Firbas. Rokometaši Pyramidie iz Moškajnc so v zadnjem ligaškem srečanju v 2. SRL - Vzhod viso- ko ugnali ekipo Poleta in se gos- tom tako revanširali za visoki poraz v prvem delu tekmovanja. Domači rokometaši so zaigrali zelo dobro in že do odmora prišli do visoke prednosti, ki je znašala šest zadetkov. V drugem delu srečanja so zaigrali še bolje in v 50. minuti povedli celo z pemajstimi zadet- ki razlike. Na koncu so ohranili visoko prednost in zasluženo zmagali. Rokometaši iz Moškajnc so osvojili peto mesto, kar je uspeh, če vemo, da je to prvo leto nastopanja med drugo- ligaši. Danilo Klajnšek MALI NOGOMET / 2.SLMN - VZHOD mK J/DOL: HUUOLKA 7:10 (3:3) STRELCI: 1:0 Šnofl (9), 2:0 Zbičajnik (15), 2:1 Mohorko (17) 2:2 Fridauer (18), 3:2 Črnčič (24), 3:3 Kokol (29), 4:3 Črnčič (37), 4:4 Ovčar (40), 5:4 Ornik (41), 5:5 Kokol (43), 5:6 Ovčar (44), 5:7 Kokol (46), 6:7 Šnofl (47), 7:7 Črnčič (50), 7:8 Bračič (55), 7:9 Kokol (56), 7:10 Kokol (57). MAJOLKA: Pire, Kokol, Bračič, Fridauer, Selak, Ovčar, Mohorko, Kozel, Trafela. V 10. krogu 2. SLMN so igralci Majolke prišli do pomembne zmage v gosteh. Začetek srečanja je pripadel domačim igralcem, ki so povedli z 2:0. Gostje so nato rezultat le uspeli izenačiti do konca polčasa. Tudi v drugem polčasu so se domačini borili, da bi prišli do zmage. Pri rezultatu 5:5, so igralci Majolke ušli domačim za dva zadetka, vendar se ti niso predali in so rezultat izenačili. V zadnjih petih minutah pa so r^-jstje dosegli tri zadetke, kar je bilo dovolj za težko, vendar zasluženo zmago. Danilo Klajnšek KICK BOXING / turnir za dp Ptuliani najboliši v soboto, 19.4. je v Novi Gori- ci potekal drugi turnir za državno prvenstvo v kick bo- xingu v disciplini semi kontakt za mladince, mladinke, člane in članice. Udeležilo se ga je 120 tekmovalcev iz 14 slovens- kih klubov. Daleč najus- pešnejši na tekmovanju so bili tekmovalci Kluba borilnih veščin Ptuj tako v mladinski in članski konkurenci. Rezultati: (ptujčanov in ormožanov prva tri mesta.) MLADINCI do 48 kg: 1. Andrej Vindiš Ptuj, 2. Zeljko Lajh Ptuj; do 56 kg: I.Boštjan Brumec Ptuj; do 63 kg: 2. Rupert Fišer Ptuj; do 79 kg: 1. Matjaž Vindiš Ptuj, 3. Matej Šibila Ptuj; nad 79 kg: 1. Aleš Skledar Ptuj, ČLANI do 63 kg: 1. Davorin Gabrovec Ptuj;do 69 kg: 2. Milan Korotaj Ormož; do 79 kg: 1. Alojz Vido- vič Ptuj, 3. Andrej Frangež Ormož; MLADINKE do 55 KG: 1. Mateja Erlač Ptuj; nad 60 kg: 2. Katja Janžekovič Ptuj; ČLANICE do 50 kg: 2. Renata Polanec Ptuj; do 55 kg: 1. Saša Prelog Ptuj; do 60 kg: 1. Maja Ozmec Ptuj; nad 65 kg: 1. Nadja Šibila Ptuj Zaključni turnir državnega prvenstva bo 27. septembra na Ptuju in že po dveh turnirjih vi- dimo, da bodo ptujčani tudi le- tos najuspešnejši v Sloveniji. Na tekmovanju so sodili tudi ptujski sodniki Franc Brumec, Marjan Šibila in Vladimir Sitar, ki je tekmovanje zelo budno spremljal, saj mora kot selektor reprezentance Slovenije že začeti izbirati ekipo, ki bo letos jeseni nastopala na svetovnih prvenstvih. Danilo Klajnšek Ptujčani tudi v konjeništvu Ptujčan David Koderman, tekmovalec Konjeniškega kluba Ptuj - Turnišče, se je na konju Remus, udeležil mednarodnega turnirja v ■preskakovanju ovir, v Avstri- ji. V brzinski tekmi na višini 1,10 metra je osvojil četrto mesto, kar je zelo dober dose- žek ptujskega konjeništva. R.K. plesne novičke Dobre uvrsHive plesaliev Mamba Ob koncu minulega tedna so se plesni pari PC Mambo udeležili še enega plesnega turnirja v Celju in znova priple- sali odlične uvrstitve. Vseh pet plesnih parov se je uvrstilo v finale, tudi poškodovani Jernej Slejko, ki je kljub poškodbi s plesalko zasedel 2. mesto v standardnih plesih. Med pionirji skupine D sta bila Mitja Mihalinec in Daniela Amuš prva, med pionirji C Miljan Nojič in Mateja Krajnc dru- ga, Jernej Brenholc in Mojca Mohorič sta zasedla 5. mesto v ka- tegoriji mlajših mladincev B, Boštjan Ber in Urška Horvat med mladinci tretje mesto in med starejšimi mladinci Jernej Slejko in Maja Petek 2. mesto. V latinskoameriških plesih je par Nojič - Krajnc znova zasedel 1. mesto, plesna para Brenholc - xMohorič in Ber - Horvat sta bila šesta, Mihalinec in Arnuševa pa v svoji kategoriji enajsta. Plesne pare Mamba kmalu čaka odpno prvenstvo Avstrije, pozneje odprto prvenstvo Slovenije v Laškem in nastop v Italiji. Tudi zadnji dobri rezultati kažejo na strokovno delo v plesnem centru z vodjem Metodom Peklarjem in strokovnim vaditeljem Franjem Kožarjem. T. Mohorko 24 - PREJELI SMO 24. APRIL 1997- TEDNIK Bivši direktor Kmetijske zadruge Ptuj in delavec kmečke banke sprla kmete! Kaj se dogaja v Kmetijski zadrugi Ptuj? Ali se ji obeta po- doben scenarij kot v pomurski zadrugi Panonka? Ali je cilj ne- koga iz Kmečke banke ali Zad- ružne zveze Slovenije, da se po- lasti imetja, ki smo ga ustvarili kmetje in naši predniki, ter tako iz našega zadružnega pre- moženja ustanovi podjetje, v katerem za kmeta ne bo več prostora oziroma mesta? Vse to so vprašanja, na katera zaenkrat nekateri bivši člani Up- ravnega in Nadzornega odbora nimamo odgovora. Vendar pa se nam del odgovora prikazuje v aktivnostih, ki jih v KZ Ptuj vo- dijo bivši direktor in delavec Kmečke banke, morebiti pa je v ozadju še kdo drug. Kako dru- gače razumeti, da je naenkrat ce- lotni Upravni in Nadzorni od- bor odveč? Vprašanje je mogoče razumeti iz dogodkov, ki se od- vijajo po izrednem občnem zbo- ru, ki je bil 3. aprila 1997, saj do- godki in aktivnosti tečejo mimo vseh Pravil zadruge in Zakona o zadrugah. Zapisničarka, ki je bila na izrednem občnem zboru notarka, ni upoštevala nekatera proceduralna vprašanja, ki smo jih v pisni obliki pripravili in posredovali na zboru nekateri člani Upravnega in Nadzornega odbora. Če pa upoštevamo dejstvo, da niti zapisnik o iz- rednem občnem zboru ni bil pravilno posredovan na upravo KZ Ptuj, saj je bil s strani po- dpisnikov dostavljen prek dela- vca KZ Ptuj, ki ga je na nepravi- len način sprejel ob 23. in 30 mi- nut, 8. aprila 1997. (O prejeti pošti na opisan način obstaja izjava delavca zadruge, ki je na tak način sprejel zapisnik). Ta postopek ni korekten, saj imamo v zadrugi na upravi pristojne službe, ki na legitimen in pravi- len način sprejemajo prispelo pošto. V samem dnevnem redu izrednega občnega zbora in za- pisniku so stvari, ki niso legi- timne (na kar bi morala reagirati tudi notarka kot odvetnica in za- pisničarka hkrati). Člani Up- ravnega in Nadzornega odbora bi morali biti po Zakonu o zad- rugah predlagani za razrešitev najprej na občnih zborih področnih zadrug, z možnostjo zagovora ali dajanja pripomb, po zagovoru obveščeni o razrešitvi zaradi dokazanih nepravilnosti, šele nato pa na občnem zboru razrešeni. Nekaterim nam sploh ni bila omogočena legitimna pot razrešitve iz organov zadruge. saj nismo dobili niti vabila za iz- redni občni zbor. Odkrite so nekatere nepravil- nosti, ki jih je počel prejšnji di- rektor g. Tomanič v času njego- vega mandata, od tega, da po službeni dolžnosti ni ukrepal v zvezi z delavcem, ki mu je bil že drugič ugotovljen precej visok inventurni primanjkljaj, do tega, da je hotel brez vednosti Up- ravnega odbora prodati delnice enega večjih podjetij mesno pre- delovalne industrije v Sloveniji. Nadalje se sumi, da gre za po- nareditev zaključnega računa za leto 1996, saj je bil za poslovno leto 1996 knjižen bremepis v višini 5,5 mio SIT, ki pa je bil s strani bremenilnega podjetja zavrnjen 27. februarja 1997. To zato, ker pogodba z bremenil- nim podjetjem za opisani posel sploh ni bila podpisana, hkrati pa tudi tržni red ne odobrava obračuna prihodkov, ki jih de- jansko opravlja pospeševalna služba v bremenilnem podjetju. Bivši direktor g. Tomanič ni uk- repal v skladu s svojimi pooblas- tili, saj se je od leta 1994 do 1996 nakopičil dolg enega izmed čla- nov zadruge v višini okrog 20 mio SIT, vendar v vseh teh letih niti vodja področne zadruge, niti bivši direktor, člana zadruge gle- de na njegov dolg nista dala v tožbeni postopek. Nadalje bremeni g. Tomaniča tudi zadeva v zvezi s posedovan- jem žiga Kmetijske zadruge Ptuj, čeprav je v.d. direktorju Ivanu Tementu, ko je 4. marca 1997 prevzel vodenje KZ Ptuj in po opravljenem primopreda- jnem zapisniku podpisal izjavo, da mu je povedal vse pomembne stvari in bo v primeru, da česa ni predal ali da se bo naknadno ugotovilo, materialno in pravno odgovarjal za nastale posledice. Glede na razgovor Tomanič - Tement, dne 11. aprila 1997, g. Tomanič v.d. direktorju ni hotel vrniti žiga št.3, zato je bil žig še istega dne preklican prek Uradnega lista RS. Žig je bil med drugim upo- rabljen tudi na dokumentu: Povzetek sklepov iz zapisnika Izredne seje občnega zbora dne 3. aprila 1997, v katerem so tudi sklepi, ki so sicer bili izglasovani na Izrednem občnem zboru, vendar bi morali biti po Pravilih zadruge, najprej objavljeni v okviru vabila in dnevnega reda za sklic Izrednega občnega zbo- ra. Med drugim je tudi sklep št. 7 dnevnega reda - sklic predčasnih volitev v organe upravljanja KZ Ptuj, ki pa je v zadnjem odstavku, kjer govori o izvedbi in objavi sklica izrednega občnega zbora v skladu s Pravili KZ Ptuj, (kar seveda ni v skladu s Pravili KZ Ptuj), kakor tudi objava razpisa prostega delovne- ga mesta direktorja KZ Ptuj v skladu z veljavnimi predpisi, (tudi ta zadeva je vprašljiva), za- dolžen delavec zadruge g. Bojan Rus. To so zadeve, ki so povsem proceduralno pravno zgrešene in nimajo pravne podlage. Hkrati pa je glede na isto številko sklepa izrednega občnega zbora z dne 3.aprila 1997, v skladu s 45. in 52. točko Pravil zadruge, g. Bo- jan Rus, vodja FRS v zadrugi, si- cer zadolžen po sklepu Izredne- ga občnega zbora, vendar ne v skladu z zgoraj omenjenimi členi Pravil, poslal vabila za sklic izrednih občnih zborov področnih zadrug z že predvi- deno vsebino, že 7. aprila 1997, ko še zapisnik o izrednem občnem zboru ni bil dostavljen na upravo KZ Ptuj, nekaterim pa 8. aprila 1997, z njegovim po- dpisom,, obenem pa še s podpi- som predsednikov Upravnih od- borov področnih zadrug z ozna- ko l.r. pri imenu in priimku slednjih. Nekateri bivši člani se s takšno manipulacijo ne strinja- mo, saj nam je bilo s tem krateno ustavno načelo j>ravice do lastnega podpisa. Čudno, da si lahko nekdo drugi označi in pošlje vabilo z našim priimkom in imenom z oznako, ki se v gos- podarski korespondenci ponava- di ne uporablja. Cilj vsega tega je, kot zgleda, da se v organe up- ravljanja izvolijo tisti člani zad- ruge, ki z zadrugo poslovno ne sodelujejo ali v zelo malem obse- gu in zato ne bodo toliko čutili morebitnih negativnih posledic, kot pa tisti, ki z zadrugo že nekaj let korektno sodelujejo z večino svoje proizvodnje na svojih kme- tijah. Zadruga je trenutno brez up- ravnih in nadzornih organov, kar je tudi ena izmed bistvenih napak Izrednega občnega zbora, ki je v nasprotju z Zakonom o zadrugah predčasno, pred izte- kom mandata razrešil Nadzorni odbor. Trenutno ni mogoče vo- diti upravljanje zadruge tako, kot je predpisano z zakonodajo in Pravilih zadruge, saj ni or- ganov za predstavljanje zadruge, edino legitimen je v.d. direktor- ja, ki pa samo zastopa zadrugo v skladu s pooblastili Pravil zad- ruge. Če bo zadruga zašla v ekonomske težave, bo po naših predvidevanjih Kmečka banka in Zveza HKS z veseljem, z dra- gimi krediti priskočila na pomoč, da si bo lahko pridobila tudi deleže v predelovalni in- dustriji, ki jih je KZ Ptuj prido- bila na podlagi Zal ona o zadru- gah, pa tudi premoženja, ki je v denacionalizacijskih postopkih. Žc na začetku nj na nekatera vpn^šanja ravno nakazujejo v to smer, kot je bilo že omenjeno, da se scenarij razkohi Panonke v Murski Soboti, seli na ptujsko območje. Zato pocpisani apeli- ramo na vse, ki lahKO kakorkoli razumete ali pomagate v omenje- nih problemih. Poskusite razu- meti, da je zadeva v naprej zrežirana in ruši ugled in hkrati premoženje KZ Ptuj. Podpisi 13 članov NO in UO KZ Ptuj so v uredništvu. V Času svojega mandata izkoriščali zadrugo. V Kmetijski zadrugi Ptuj bi prišlo do ekonomskih težav, če ne bi kmetje na izrednem občnem zboru v Pobrežju raz- rešil Upravnega in in Nadzorne- ga odbora Knetijsek zadruge Ptuj. Zakaj? Ker so v dosedanjem NO in UO KZ Ptuj bili člani, ki so delali ne- posredno škodo Kmetijski zadru- gi. Da je temu tako, bom podal samo nekaj ugotovitev: • V NO KZ Ptuj je bil predsednik, ki že tri leta ne sode- luje z zadrugo. Vzrok za to enostransko prekinitev je po nje- govem v tem, da mu zadruga ni plačala toliko kot je sam zahteval. • Podpredsedniku istega odbo- ra, g. Francu Bezjaku, je bilo na izrednem občnem zboru Področne zadruge Majšperk, dne 28. marca 1997, s strani enega od kmetov očitano: "Gospod Bezjak, spomniti te moram, kako si pra- vičen!" Povedal mu je, kako je bilo leta 1989, ko je bil g. Bezjak pos- peševalec v KZ Ptuj - enoti Majšperk, ko je po poplavah delil mineralna gnojila: "Po večkratnih prošnjah sem le dobil 60 vreč gno- jila, vendar pod pogojem, če ga dam polovico - 30 vreč g. Bezjaku in sera mu ga zapeljal tudi do- mov". Spomnil ga je še, da je bilo takšnih primerov več (povzetek iz zapisnika lOZ PE Majšperk). • Na lOZ PZ Juršinci dne 17. aprila 1997, so člani - kmetje raz- rešil člane PZ Juršinci in imeno- vali nove člane, ki bodo zastopali interese vseh članov PZ Juršinci in ne le lastne interese, kot je bilo dosedaj v navadi. •Nadalje bi omenil zahtevo kmeta - člana KZ, PZ Gorišnica, in vsebino obrazložitve v celoti prilagam ( Priloga v uredništvu, op. ur.) •V Področni zadrugi Ptuj je predsednik UO oseba, ki je nepos- redna konkurenca KZ Ptuj. (Pra- vila in Zakon to možnost jasno izključujeta). Na koncu bi povda- ril, da so se kmetje, delegati na lOZ v Pobrežju pravilno odločili, ko so se odločili za razrešitev UO in NO KZ Ptuj. Jasno je tudi to, da so razrešeni člani UO in NO KZ, hoteli na vsak način razbiti KZ Ptuj in se združevati po veli- kosti kmeta. Mislim pa, da mora zadruga ostati skupaj v takšni ob- liki kot je bila doslej (uspešen mali in veliki kmet tvorita uspešno zadrugo). Prav bi bilo, da razrešeni člani (nekateri od njih so po mojem mnenju za kazenski pregon), odgovarjajo pred kmeti in na ta način vrnejo ugled in poštenje zadrugi. Na koncu jim predlagam, da razčistijo s svojo moralo, poštenjem in škodo do zadruge, šele potem naj zahtevajo razumevanje zadruge. Član KZ Ptuj: Srečko Primožič Komu SO namenjeni pločniki? So namenjeni pešcem alijja za parkiranje avtomobilov? Ce so namenjeni pešcem, kdo je potem dolžan preganjati te brezobzirne, domišljave voznike, ki se imajo že za - male bogove in postavljajo svoja vozila, kjerkoli se jim zahoče, naj bo to zelenica, predvsem, pa so to pločniki. Po- sebno hudo je, ko zapade sneg. Takrat je prava anarhija na naših pločnikih. Pešci nimajo druge iz- bire kot, da, če jim seveda to dopuščajo noge - lezejo prek kupa snega na cesto in spet čez kup snega na pločnik. Če pa gre slučajno pešec tesno ob avtomo- bilu naprej po pločniku in se ga dotika ali celo oprime, da mu ne spodrsne in ne pade, ga že voznik obdolži, da je njegov avto poško- doval. Najde si na hitro ne- kakšno pričo, ki je videla, kako je ta in ta oseba poškodovala avto. Po vrhu vsega tega pešca ali peško še fizično napade. Kar pa je še najhuje, potem zakon pre- ganja pešca. Voznik, ki je pravzaprav kriv te zmešnjave, pa je oproščen. Kako je z invalidi in mamicami z majhnimi otroci, pa je bolje, da ne razpravljamo, ker se to tako ali tako nikogar ne tiče. To pišem v imenu vseh pešcev, ker vsi enako doživljamo. Sprašujemo se, kdo je odgovoren za ta nered, ki vlada v našem Ptu- ju, je to policija ali pa še kdo drug. Prava anarhija avtomobi- lov je pred "šolskim centrom" na Ptuju, pa ne od strani dijakov, temveč odraslih mogotcev. Si bodo morali sami pešci napraviti red, da bodo lahko neovirano ho- dili po poti, katera jim je namen- jena. ♦ ♦♦ Naslednje, o fizičnem napadu na osebo, je resnična zgodba, ki se je zgodila 72 letni upokojenki. ki je po tem napadu, zaradi šoka in zelo močne bolečine za zaprsnico, morala v bolnico. Prav ona pa je sedaj še tožena oseba. Ko pa je to omenila mla- demu vozniku, se je ta mladi gos- pod - voznik - samo cinično nas- mehnil in pripomnil, da je moral za svoj avto odšteti 23.000 DEM in da osebo, ki se je pač morala držati njegovega vozila, da ni padla, popolnoma nič ne briga kje on parkira, četudi je to na sre- dini pločnika. Pa to še ne bi bilo tako hudo, če bi bilo poleti, ali pa takrat ko ni snega. Primer pa se je zgodil sredi zime, ko je bilo polno snega. Zato, dragi pešci, še posebno invalidi in starejši ljud- je, - ne dotikajte se teh dragoce- nih avtomobilov, čeravno bi bila nevarnost, da padete. Takoj bos- te namreč krivi poškodbe, čeprav so morebiti bile na avtomobilu že pred vašim dotikom. Lep pozdrav Elza Berlič, Ptuj KRVODAJALCI 8. APRIL: Anton Cafuta, Pobrežje 89/a, Anica Budja, Gabrnik 11/a, Janez Tašner, Mestni vrh 89, Marija Gaiser, Jiršovci 74, Janez Kocmut, Žabjak, 59, Branko Kostanje- vec, Arbajterjeva 5, Marija Bur- jan, Hajdoše 53/a, Alojzija Spe- van, Jurovci 18/a, Milan Os- terc, Gabrnik 42, Stanko Gašparič, Maistrova 52, Franc Murko, Pobrežje 113, Angela Šalamun, Ptajnsko 19/b, Lud- vik Jurgec, Cirkulane 83, Dušan Kiseljak, Gerečja vas 11, Maks Petrovič, Zg. Pristava 25/a, Danilo Cafuta, Orešje 178, Milena Čerček, Maistrova 33, Srečko Fekonja, Strejaci 1, Maks Potočnik, Volkmerjeva 5, Mirko Čuš, Bukovci 24/a, Rudi Tašner, Tibolci 24, Stanko Za- goršek, Drstelja 23, Vida Gonc, Groharjeva pot 2, Jakob Janžekovič, Strejaci 7, Veroni- ka Fridt, Sp. Hajdina 72/a, Zlat- ko Gajšek, Podlehnik 66/a, Štefan Lovrec, Zlatoličje 36, Jožica Lovrec, Zlatoličje 36. 10. APRILA: Ivan Zlatnik, Frankovci 40, Branko Kon- tarček. Hum 21/a, Dušan Zad- ravec, Libanja 12, Marica Podgoršek, Trdobojci 10, Branko Čeh, Podvinci 48, Vin- cenc Cvetko, Hlaponci 53, Ivan Kukovič, Suha veja 7, Anton Medved, Cirkovce 63/a, Janez Pernek, Dravinjski vrh 8/a, Ja- nez Erbus, Podlože 25, Franc Lah, Mihovci 100, Feliks Hva- leč, Gabrnik 48, Slavko Ivančič, Hrastovec 73/a, Stanislav Ivančič, Hrastovec 73/a, Janez Kozel, Potrčeva 4, Samo Kočevar, Dravska 3, Milan Her- ga, Drstelja 29, Majda Belšak, Bukovci 85, Irena Bedrač, Hla- ponci 49, Daniel Fras, Ob gra- jeni l/a, Zvonko Medved, Cvet- kovci 79/a, Janko Mohorko, Gorca 63, Milan Munda, Ul. Žetalskega Jožeta, Herman Jurgec, Paradiž 27/a, Vinko Cvetko, Hlaponci 53, Smiljan Kovačec, Slomi 1, Dušan Lo- zinšek, Bolečka vas 3/a, Slavko Petek, Gorišnica 154, Marjan Muršec, Medribnik 12, Robert Krajnc, Hlaponci 52, Ludvik Le- ber, Selška c. 30, Stanislav Kosi, Natašina pot 9, Marjan Škripač, Gorišnica 84, Slavica Kokol, Hlaponci 49, Nedeljka Smiljan, Žmaučeva 4/c, Anton Feguš, Sedlašek 15/a, Neven- ka Maruh, Žnidaričevo na- brežje, Miran Kekec, Nova vas 43/a, Danilo Krajnc, Arbajterje- va 7, Radivoj Dovečar, Strjanci 33, Darko Votkner, Žgečeva 4, Stanislava Emeršič, Mezgovci 3, Franc Turk, Kacova 9, Drago Paska, Ul. Šercerjeve brigade, Jože Topolovec, Jablovec 39, Branko Kelenc, Ob Dravi 2, Franc Pišek, Stari Log 56, Franc Murko, Slovenja vas 54, Slavko Vrbanič, Vošnjakova ul. 1, Franc Vršič, Novinci 5, Srečko Veit, Štuki 32/a, Anton Horvat, Krčevina 133/a. prizadetim osmislimo leta življenja Moje počutje in doživljanje v Polžu •TEDNI V ŠOLI SO ZELO NAPORNI. • VSAK SI ŽELI MALO SPROSTITVE, DA BI VSAJ ZA TRENUTEK POZABIL NA UČENJE IN ŠOLO. • IN JAZ SEM TO SPROSTITEV NAŠLA. Vsak četrtek hodim skupaj s Tinko, Ra- ® jkom in sedaj se nam je pridružila še Marina, v Polža. To je vzgojno-varstveni center za I prizadete odrasle. Zakaj sem se odločila za to? Pravzprav sploh ne vem, enostavno sem čutila, da bi lahko tem ljudem z malo truda zelo veliko pomagala in jim veliko dala. Prišel je tisti težko pričakovani četrtek, ko smo se prvič odpravili tja. Že res, da smo dol- go tavali in iskali pravo zgradbo, vendar smo bili vsi veseli, in kot sem že rekla - polni pričakovanja. Ko nas je po dolgem iskanju neka prijazna gospa pripeljala do lepe, nove zgradbe, smo veselo vstopili. Toda če povem čisto po resnici, je sledilo razočaranje. Bili I smo presenečeni, ko smo zagledali velike, I odrasle varovance, kajti vsi smo pričakovali otroke. Sprejel nas je Samo (vodja Polža), ^ nam predstavil potek dela in nas popeljal po vseh skupinah. Glede na to, da hodimo v predšolsko vzgojo, smo se odločili za varstveno skupino, kjer so tisti, ki so najbolj prizadeti. Razočaranje oz. šok, ki smo ga n doživeli ob vstopu, pa se je kar hitro spreme- nil v pravo veselje, radost in ljubezen do teh pomoči še kako potrebnih. In tako so mine- vali in še minevajo dnevi, jaz pa ves teden čakam samo na četrtek, da se lahko zares " sprostim in dobim zadovoljstvo, da sem na- fe redila nekaj dobrega, da sem nekomu poma- gala in,da mi je ta za to hvaležen. Hvaležen, srečen, pozoren, poln življenjske radosti, ni- koli žalosten. Ja, vse to so ti varovanci. Hva- ležni so za vsak nasmeh, vsako besedo; srečni, ko vidijo, da jih družba sprejema medse takšne, kot so: polni življenjske rados- ti, nikoli ne obupajo nad svojo usodo - nad življenjem, nikoli se ne sprašujejo: ZAKAJ? Zakaj ravno jaz v velikanski množici ljudi? Vedno vidijo smisel življenja, nikoli niso žalostni, ker je življenje tako lepo in jim daje toliko lepih stvari, za katere se splača živeti. Zares, njih si moramo vsi jemati za vzgled, ko tako hitro, že ob vsakem malem padcu obupamo. Zelo velika škoda pa je, da ne morem hoditi v Polža vsak teden, ker mi pač urnik tega ne dopušča. Veliko več bi jim lahko pomagala, če bi prišla že dopoldan, kajti takrat so zelo aktivni, delavni. PopOldan pa sem jim že pozna, da imajo za sabo dolg in naporen dan, zato bolj počivajo. Pa tudi takrat je z njimi zelo prijetno klepetati, se igrali, jih učiti šteti, spoznavati barve, vezati vezalke, učiti brati, pisati, šivati, izrezovati, vesti, zlagati... Vsak teden se dogaja nekaj novega. Ali pride kdo na novo ali kdo zamenja skupino ali pa se je komu kaj zgodilo in o tistem navdušeno pripoveduje. In Ivan vedno poskrbi, da nam ne bi bil dolgčas, nasmeji nas do solz. Oh, kako prisrečen fant, kakor tudi vsi drugi. Počutim se pomembno, naredila sem zelo ve- liko delo, kajti ni mogoče povedati, kako srečna sem jaz in prav tako oni, ko iz vseh skupin pridejo k tebi, da bi bili v tvoji družbi. Prav tako ni mogoče povedati, kako iskreni in hvaležni so stiski rok in pozdravi ob prihodu in odhodu. In vedno iste Svetla- nine besede: "Kaj že greš? Ne še iti!" Do prejšnjega tedna nisem prav razumela besede POLŽ. Mislila sem si, da ime predstavlja počasno žival in da je ta počasnost prenesena na varovance zaradi njihove prizadetosti. Vendar sploh ni tako. Že po neka; obiskih sem vedela, da oni že niso počasni, da so zelo iznajdljivi in po svoje tudi zelo spretni.. Se- daj, ko vem, da beseda Polž pomeni: PRIZA- DETIM OSMISLIMO LETA ŽIVLJENJA, poplnoma vem in se zavedam, kaj je moja na- loga. In če sem se velikokrat mish!a, da so oni drugačni od nas, vem šele sedaj, ko sem med njimi, da sem se krepko motila. Oni so in tudi hočejo biti enaki nam. Zato jim po- magajmo in jih sprejmimo medse, kar je nji- hova edina želja. Ne marajo milosti, želijo, da jih pustimo, da težave sami premagujejo. Ka- jti ko rešijo težavo oz. premagajo oviro, dobi- jo zavest, da so zares enaki vsem nam. Leja Kitak TEDNIK 24 APRIL 1997 ŠPORT - 25 pTUJ / KIKBOKS potreben bo profesionalen trener v ptujskem Klubu borilnih veščin redno trenira okrog 110 otrok in odraslih, kakšnih 20 članov se na treninge oglasi le tu in tam, ob nedeljah dopoldne pa si dajejo duška še rekrea- tivci. Zelo ponosni so na svoje nove prostore, ki so jih uredili sami s pomočjo sponzorjev in staršev otrok, ki v Idubu trenirajo. Razpolagajo z okrog 180 kvadratnimi metri prostora, kjer so si uredili slačilnice, lunivalnico, sanitarije, pisarno in prostor za vadbo. Manjših del je še veliko, vendar jih bodo gotovo zmogli. Lani so svoje tekmovalce s pomočjo sponzorja - Vulkanizerstva Kolarič - tudi lepo oblekli, saj so kupili 60 kimon in 45 anorakov. V minulem letu so trenirali 4 do 5 krat na teden, po potrebi pa so kak trening še dodali, predvsem pred pomembnimi tekmami. Treninge vodijo licen- cirani trenerji Dušan Pavlica, Matej Serdinšek, Edvard Štegar, Alojz Vidovič, Branko Fidler in Vladimir Sitar. Lani so organizi- rali tri polaganja izpitov, na ka- terih je sodelovalo čez 70 članov. Trenerji so se odločili za poostre- ne kriterije za pridobitev licence za tekmovanje na državnih prvenstvih, kar že daje prve re- zultate. Klub je lani pripravil tri turnirje, na katerih je sodelovalo 94 tekmovalcev v vseh skupinah. Med člani je 12 posameznikov, ki so dosegli 12 stopnjo in s tem postali kandidati za mojstra bo- rilnih veščin. Na državnih prvenstvih so so- delovali s 63 tekmovalci: 24 dečki, 6 deklicami, 14 mladinci, 5 mladinkami, 12 člani in 2 čla- nicama. Dosegli so zelo dobre re- zultate. V semi kontaktu so med dečki v svoji kategoriji postali državni prvaki Uroš Prelog, Damjan (k)lub in Žan Kovačič, med deklicami pa Maja Volge- mut in Ines Kacjan. Pri mladin- cih so bili najboljši v državi An- drej Vindiš, Boštjan Brumec in Matej Šibila ter mladinke Tanja Plohi, Mateja Erlač in Nadja Šibila. Tudi člani so se dobro odrezali: državni prvaki so pos- tali Damjan Kaučevič, Davorin Gabrovec, Branko Fidler in čla- nica Maja Ozmec. V light kon- taktu je državna prvakinja Nadja Šibila, v full kontaktu pa Branko Fidler. Udeležili so se tudi velikega števila mednarodnih tekmovanj. Na mednarodnem turnirju v Li- tiji so dosegli štiri prva, tri druga in dve tretji mesti. Na odprtem prvenstvu Dunaja je Davorin Gabrovec zasedel odlično drugo, Branko Fidler pa 6. mesto. V To- rinu je bil Alojz Vidovič peti, na mednarodnem turnirju v itali- janskem Riva del Garda pa je Da- vorin Gabrovec odnesel celo prvo mesto. V Spiegelauu v Nemčiji so se odlično odrzali - Andrej Vindiš in Boštjan Bru- mec sta bila prva, Ines Kacjan, Aleš Skledar in Maja Ozmec dru- gi, doseženih pa je bilo tudi več tretjih mest. Med štirimi Ptujčani, ki so se uvrstili v repre- zentanco in so nastopili na ev- ropskem prvenstvu v Gradcu, je največji uspeh dosegla Maja Oz- mec, ki se je domov vrnila z bro- nasto kolajno, Davorin Gabrovec pa je zasedel 5. mesto. Udeležili so se tudi mladinskega svetovne- ga pokala v Debrecenu, kjer sta slavili Nadja Šibila in Maja Oz- mec, Davorin Gabrovec je zase- del tretje, Boštjan Brumec pa 5. mesto. Na podlagi vseh teh rezultatov ima ptujski klub sedem kategori- ziranih športnikov. Takšni uspe- hi bodo počasi zahtevalli povsem drugačen pristop k delu. Doslej je to potekalo na bolj prijateljski osnovi, ob takšnem številu tek- movalcev in posebnih zahtevah, ki jih postavljajo vrhunski rezul- tati, pa se neizogibno postavlja tudi vprašanje profesionalnega trenerja. Vse je odvisno seveda od denarja - naklonjenosti občine in sponzorjev. Sedaj pre- jemajo okrog 90 tisoč tolarjev mesečno. Ob vseh dragih tekmo- vanjih pa je to le kapljica v mor- je. Prihodnje leto sta na progra- mu dve svetovni prvenstvi, eno v Angliji (lAKSA) in drugo v Du- brovniku (WAKO). Za sodelo- vanje se bo potrebno zelo potru- diti, saj je selektor postavil nove kriterije in vsi kandidati za re- prezentanco se morajo dokazati na pomembnejših mednarodnih turnirjih, ne le v Sloveniji, čeprav se tudi pri nas ta šport močno razvija in so se v zadnjem letu v zvezo včlanili še štirje klu- bi. Na rednem letnem občnem zboru so izvedli tudi volitve. Klub vodijo predsednik dr. Zol- tan Mileta, sekretarka Brigita Kacjan in blagajničarka Silva Skledar. Trener je še naprej vodi Vladimir Sitar, za marketing pa skrbi Franc Ozmec. vk V klubu vsako leto izberejo najboljše športnike. Lansko leto so si ta naziv zaslužili v konkurenci najmlajših Ines Kacjan in Dorotej Kline, med mladinci Nadja Šibila in Boštjan Brumec, v članski konkurenci pa Maja Ozmac in Davorin Gabrovec. ¥ Moiiiah niz s/- iainih rezultatov LJUTOMERSKI IN BRDSKI KONJI VSE BOLJ IZENAČENI • MARKO SLAVIČ JE BIL DOBER ORGANIZATOR IN IZJEMNO USPEŠEN TEKMOVALEC, SAJ JE DOSEGEL TRI PRVA MESTA v nadaljevanju letošnje tek- movalne sezone v kasaštvu je bila prva od sedmih prireditev, ki jih bo družinsko podjetje MS iz Ključarovcev pripravilo na ljubljanskem hipodromu Stožice. Kljub nekoliko slabšemu vremenu se je zbralo veliko ljubiteljev kasaštva, ki so imeli kaj videti: že na začetku so osebni rekordi kon- jev kar deževali, za nameček pa je bil v zadnji dirki s traka za- beležen nov slovenski rekord na 1600 metrov, ki ga je dose- gel dvojec Express Bar - Marko Slavič s kilometrskim časom 1:16,1. Rezultati iz Stožic: 1. dirka, avtostart za 3-letne kasače, 1600 m, zaslužek do 50 tisoč SIT: 1. Bigy B (Gorjanc, Brdo) 1:24,6; 2. Vicky Crown (Orel, Vrhnika) 1:24,7 in 3. Laguna (Zorko, Ljutomer) 1:25,0. 2. dirka, avtostart za 3- do 4-letne kasače z zaslužkom do 120 tisoč SIT: 1. Peri Lobell (Bele, Šentjernej) 1:20,7; 2. Ida MS (Slavič, Ljutomer) 1:20,9 in 3. Dukan MS (Mars, Krško) 1:21,4 (vsi konji so dosegli nove osebne rekorde). 3. dirka, avtostart za 3- do 12-letne kasače z zaslužkom do 220 tisoč SIT: 1. Fibera (Marinšek, %do) 1:20,8; 2. Lamex B (Sepetavc, Krško) 1:21,1 in 3. Lady HolIy (Makovec, Ljuto- '^er) 1:21,7. 4. dirka, avtostart 3- do 12-letne kasače z zas- lužkom do 320 tisoč SIT: 1. Doris MS (Slavič, Ljutomer) 1:21,4; 2. Meri Lobell (Babič, Ljutomer) 1:21,5 in 3. L/Quen (Heric, Ljutomer) 1:21,6. 5. dirka, avtostart za 3- do 12-let- ne kasače z zaslužkom do 420 tisoč SIT: 1. Safir (Mars,Krško) 1:18,7 (nov oseb- ni rekord); 2. Armena (Ma- rinšek, Brdo) 1:19,3 (osebni rekord) in 3. Aldea (Šonaja, Ljutomer) 1:19,8 (osebni re- kord). 6. dirka, avtostart za 3- do 12-letne kasače z zaslužkom do 600 tisoč SIT: 1. Jason B (Gorjanc, Brdo) 1:20,5; 2. De- mos MS (Slavič, Ljutomer) 1:20,7 in 3. Amita (Juresš, Lju- tomer) 1:21,1. 7. dirka ,avtos- tart za 3- do 12-letne kasače z zaslužkom do 900 tisoč SIT: 1. Ira MS (Slavič,Ljutomer) 1:19,0; 2. Delon (Plečko, Mari- bor) 1:19,4 (osebni rekord) in 3. Lavishy (Heric, Ljutomer) 1:19,9. 8. dirka, start s traka za domače in uvožene konje. Konji z zaslužkom nad 3 mili- jone so imeli 20 m dodatka, uvoženi konji pa še posebni do- datek 20 m: l.Express Bar (Sla- vič, Ljutomer) 1:16,1 (najhitreje s traku doslej); 2. Benjamin C Lee (Makoter, Ljutomer) 1:16,4 in 3. Duras (Sagaj, Ljutomer) 1:19,5. Naslednja kasaška preiz- kušnja bo v nedeljo, 27. aprila, v Ljutomeru. M. Toš Pariški maraton 16. aprila je bil v Parizu že 22. maraton. Udeležili so se ga tudi 3. člani TK MARATON Ptuj, Mišo Potočnik, Božo Doki in Rado Ačimovič. Startalo je čez 22.000 tekačev, od tega okrog 20 Slovencev. Ptujčani so vsi uspešno prišli v cilj. V časovnem litimu 5 ur 40 minut, pa je prišlo v cilj nekaj čez 15.000 maratoncev, od tega vse trije Ptujčani. Rado Ačimovič je bil najbolje uvrščeni Slovenec na 24^ mesto. AKTimOSTI V TEKAŠKEM KLUBU "MARATON"' PTUJ V sredo, 16.aprila so imeli tekači TK Maraton 1. sestanek v zve- zi z organizacijo 6. teka ob mejah Slovenije. RazdelUi so si delo za pridobivanje soglasij, časovnice teka, ter iskanjem sponzorjev za kritje stroškov izvedbe teka. Tekači upamo, da nas bodo zopet podprli vsakoletni sponzorji, brez katerih ne bi bilo teka ob me- jah Slovenije. Kljub temu, da se vsak dan pripravljamo na težke napore, se udeležujemo tudi različnih domačih in mednarodnih maratonov (Pariz, Maraton v Radencih - 17. maja -11 udeležen- cev). Štirje člani se bodo 25.maja udeležili maratona na Dunaju. Ivan Golob, naš najuspešnejši maratonec, pa bo sodeloval na sve- tovnem veteranskem prvenstvu v atletiki, ki bo od 17. do 27. juli- ja v Durbanu v JAR in ga sestavljajo tri discipline, kros, tek na 10.000 m in klasični maraton na 42 kilometrov. Drago Ačimovič LOVSKO STRELSTVO V LENARTU Prenovljeno strelišie Lovska družina iz Lenarta v Slovenskih goricah je pred krat- kim odprla preurejeno strelišče za glinaste golobe. Ob tej pri- ložnosti so pri lovskem domu pripravili meddružinsko tekmo- vanje, ki se ga je udeležilo 69 strelcev iz mariborske, prekmur- ske in ptujsko-ormoške lovske zveze. Pripravili so tudi ekipno tekmovanje, v katerem so zmaga- li strelci iz LD Benedikt pred Voličino in Palomo iz Sladkega Vrha. To je bila otvoritvena pri- reditev, do konca letošnjega leta jih bodo lenarški lovci pripravili še nekaj, saj nameravajo okrepiti dejavnost na področju lovskega in športnega strelstva. Besedilo in posnetek: M. Toš 2. SLOVENSKA LIGA Rezultati 22. kroga: SET Vevče : Nafta 3:0, ERA Šmartno : Rudar Trbovlje 2:1, Triglav Naklo : Železničar 3:0, BS Teh- nik : Goriške opekarne 1:2, Dravograd : Črnuče 2:0, Zagorje : Jadran Šepič 2:1, Piran : Šent- jur 1:1, prosta je bila Drava. I.SETVEVCE 22 136 3 43:14 45 2. DRAVOGRAD 21 133 5 30:16 42 3. DRAVA 21 117 3 31:17 40 4. NAFTA 22 108 4 28:23 38 5. ŠENTJUR 21 105 6 28:22 35 6. TRBOVUE 22 9 5 8 28:26 32 7. ŽELEZNIČAR 22 9 3 1030:26 30 8. GORIŠKE OPE. 22 8 5 9 24:25 29 9. ZAGORJE 21 7 8 6 24;25 29 10ERAŠMART. 22 7 4 1130.24 27 II. BS TEHNIK 22 7 4 1124:26 25 12. ČRNUČE 21 6 6 9 17:28 24 13.TRI6. NAKL0 22 5 8 9 22:26 23 14. JADR. ŠEPiČ 21 6 3 1220:26 21 15. PIRAN 21 5 3 1214:36 18 Pari 23, kroga: Šentjur : Za- gorje, Mavrica Črnuče : Drava, Goriške opekarne : Triglav Na- klo (sobota, 26. aprila ob 16.30), Piran : SET Vevče, Železničar : ERA Šmartno, Rudar Trbovlje : Nafta, Jadran Šepič : Dravo- grad. Prost BS Tehnik. TEŽKO GOStOVANJE NOGOMETAŠEV DRAVE Nogometaši ptujske Drave so bili v 22. krogu 2. SNL prosti zaradi izstopa Ljubljane iz lige. V soboto jih čaka zahtevno srečanje v Črnučah. Če želijo ohraniti stik z vodečim SET Vevčami in Dravogradom srečanja ne bi smeli izgubiti. Ekipa bo kompletnejša, saj se v njo vračata Tomaž Vršič in Zo- rislav Zec, ki sta odslužila kazen kartonov. Verjetno pa bo lahko nastopil tudi Marko Križanič, ki se je poškodoval na srečanju v Renčah, proti ekipi Goriških opekarn. Danilo Klajnšek 3. SLOVENSKA LIGA VZHOD Rezultati 17. kroga: MM Brimšvik : Dravinja 1:1, Kovi- nar : Odranci 2:0, Unior : Ste- klar 1:1, Paloma : Bakovci 1:4, Goričanka : Kungota Broker 0:0, Črenšovci : Aluminij 0:1, Turnišče: Pohorje 0:3. 1. ALUMINIJ 17 123 2 42:12 39 2. POHORJE 17 114 2 34:10 37 3. BAKOVCI 17 9 5 3 38:12 32 4. ČRENŠOVCI 17 100 7 28:19 30 5. PALOMA 17 9 3 5 24:19 30 6. UNIOR 17 6 6 5 18:14 24 7. TURNIŠČE 17 6 6 5 25:28 24 8. KOVINAR 17 7 3 7 21:26 24 9. GORIČANKA 17 4 7 6 19:19 19 10. DRAVINJA 17 5 4 8 22:36 19 11.STEKUR 17 4 3 1018:40 15 12. MMBRUNŠ. 17 3 4 1022:40 13 13. KUNGOTA B. 17 2 6 9 13:34 12 14. ODRANCI 17 3 2 1219:34 11 ^Pari 18. kroga: Dravinja' : Črenšovci, Aluminij : Turnišče, Pohorje : Goričanka, Kungota Broker: Paloma, Steklar: Kovi- nar, Odranci : MM Brimšvik. Bakovci: Unior. ČRENŠOVCI: ALUMINIJ 0:1 (0:0) STRELEC: 0:1 Ivančič (49) ALUMINIJ: L. Šmigoc, Grba- vac, Kristofič, Zemljič, Emeršič, Fridl, Lončarič, Boškovič, Rozman, Hojnik in Ivančič. Nogometaši Aluminija iz Ki- dričevega so prišli do zelo po- membne zmage na derbiju kro- ga v 3. SNL - vzhod. Proti tret- jeuvrščeni ekipi iz Črenšovc so morali zmagati, če so želeli osta- ti še naprej vodeče moštvo na prvenstveni razpredelnici. Srečanje je bilo zelo trdo, saj so tudi domačini želeli zmago in se gostom iz Kidričevega re- vanširati za visok poraz v jesen- skem delu prvenstva. Po enakovredni igri v prvem polčasu, je napadalec Aluminija Daniel Ivančič v 49. minuti do- segel zadetek in popeljal Ki- dričane v vodstvo. Ta zadetek se je izkazal, kot zmagoviti in tri točke so odpotovale v Ki- dričevo. V naslednjem krogu bodo igralci Aluminija v Ki- dričevem gostili ekipo Turnišča (sobota 26. aprila ob 16.30). Danilo Klajnšek 2. MLADINSKA LIGA VZHOD Rezultati 14. kroga: Dravinja : Aluminij 0:2, Nafta : Kovinar 5:0, Era Šmartno : Slov. Gradec 3:2, Steklar : Starše 2:3, Beltinci : Beltrans 5:0, Pragersko : Krško 0:1, Krško : Dravinja 1:0. 1. STARŠE 14 102 2 38:21 32 2. ALUMINIJ 14 101 3 25:10 31 3. ERAŠMART. 14 8 2 4 35:20 26 4. BELTINCI 13 7 4 2 39:17 25 5. KRŠKO 14 7 3 4 20:25 24 6. NAFTA 14 6 3 5 29:25 21 7. SLO. GRADEC 13 4 4 5 24:27 16 8. STEKLAR 14 3 5 6 31:31 14 9. KOVIN. ŠTORE 14 3 4 7 21:31 13 10. DRAVINJA 14 3 3 8 11:22 12 11. PRAGERSKO 14 3 1 1017:37 10 12. BELTRANS 14 1 4 9 19:43 7 1. LIGAMNZPnU- CLANI Rezultati 17. kroga: Skorba : Dornava 2:3, Gorišnica : Slo- venja vas 0:4, Gerečja vas : Vi- dem 3:0, Bistrica : Hajdina 1:0, Boč : Pragersko 4:1, Stojnci : Središče 2:2. 1. DORNAVA 17 121 4 44:20 37 2. HAJDINA 17 112 4 33:9 35 3. GEREČJA VAS 17 9 3 5 32:24 30 4. VIDEM 17 9 2 6 39:22 29 5. STOJNCI 17 8 3 6 22:36 27 6. SLOV. VAS 17 8 2 7 30:26 26 7. SREDIŠČE 17 8 2 7 29:28 26 8. BOČ 17 7 4 6 24:20,25 9. PRAGERSKO-117 5 1 1119:32 15 10. 60RIŠNICA-1 17 5 1 1125:40 15 11. SKORBA 17 4 3 1024:40 15 12. BISTRICA 17 3 2 1215:39 11 Pari 18. kroga: Središče : Boč, Slovenja vas: Skorba, Dornava: Stojnci, Pragersko : Bistrica, Hajdina : Gerečja vas, Videm : Gorišnica. LIGA MNZ PTUJ - CUUli Rezultati 15. kroga: Rogozni- ca Elteh : Pago Leskovec 1:1, Bukovci: Markovci 3:1, Tržeč : Hajdoše 2:0, Mladinec: Grajena 1:1, Ormož : Apače 5:2, Podvin- ci: Polskava 2:2. 1. ORMOŽ 15 121 2 54:20 37 2. ROGOZ. ELTEH 15 103 2 37:13 33 3. PAGO LESKO. 15 7 5 3 33:26 26 4. APAČE 15 8 1 6 26:26 25 5. TRŽEČ 15 7 2 6 34:18 23 6. MARKOVCI 15 7 2 6 29:24 23 7. PODVINCl 15 6 5 4 22:22 23 8. GRAJENA 15 7 2 6 26:28 23 9. MLADINEC 15 4 5 6 21:26 17 10. BUKOVCI 15 3 4 8 27:46 13 11. HAJDOŠE 15 1 2 1213:42 5 12. POLSKAVA 15 0 4 1114:45 4 Pari 16. kroga: Polskava : Ormož, Pago Leskovec : Pod- vinci, Hajdoše : Bukovci, Mar- kovci : Rogoznica Elteh, Apače : Mladinec, Grajena : Tržeč. MLAMNSKA LIGA VZHOD MNZ PTUJ Rezultati 13. kroga: Skorba : Rog. Elteh 1:6, Videm : Sre- dišče 1:4, Stojnci : Ormož 3:0, Gorišnica : Dornava 0:2. Pari 14. kroga: Dornava : Stojnci, Ormož : Videm, Sre- dišče : Skorba, Rog. Elteh : Bu- kovci. MLADINSKA LIGA ZAHOD MNZ PTUJ Rezultati 9. kroga: Hajdina : Bistrica ni bilo domačinov, Šentjur : Polskava 17:0, Sloven- ja vas : Unior 3:1, Gerečja vas : Boč 0:3. Pari 10. krog: Polskava : Haj- dina, Bistrica : Gerečja vas, Boč: Slovenja vas, Unior : Šentjur. Branko Lešnik 26 - ŠPORT 24. APRIL 1997 - TEDNIK Kratke športne novice ATLETIKA /Drugo mesto za Vindiša Znani ptujski atlet, Mirko Vindiš je nastopil na državnem prvenstvu v Kopru v teku na 10 kilometrov. Prvo mesto je osvo- jil Roman Kejžar iz Žak Ljubl- jana, z časom 29 minut in 55 se- kund, drugi pa je bil Mirko Vin- diš v času 30 minut in 39 se- kund., tretji pa je bil Holdinar iz Lenarta z časom 31 minut in 15 sekund. Vreme v Kopru tek- movalcem ni bilo naklonjeno, saj je bilo hladno in deževno. To drugo mesto pa je letos že četrto za Mirka Vindiša, saj je to mesto osvojil na izbirnem prvenstvu v krosu v Velenju na 12 kilomet- rov, prav tako je bil dvakrat dru- gi v Avstriji in sicer v teku na 16 in 21 kilometrov. Prvi maraton, ki ga bo letos pretekel ptujski at- let bo v Radencih 17.maja. Danilo Klajnšek DRŽAVNO INVALIDSKO PRVENSTVO / Ptuiiani uspešni v soboto 12. aprila je bilo v Ljubljani na Dolenjski cesti or- ganizirano državno prvenstvo invalidov z zračno puško in pištolo. To tekmovanje je bilo po kategorijah invalidnosti. Iz Ptuja so bili: Srečko Majcenovič nastreljal je 348 krogov in v ka- tegoriji G3 postal prvak Slove- nije za leto 1997. S puško sta še nastopila: Franček Ljubeč, ki je nastreljal 297 krogov, nastopil je bolan. Ludvik Pšajd, ki je nastreljal 311 krogov. Z pištolo pa je nastopil Slavko Ivanovič, ki je nastreljal 548 krogov in bil drugi, ter prejel srebrno medal- jo. Vsi štirje so nastopili z pre- dpisano normo iz predtekmo- vanja, ki je bilo v Žalcu. Franc CetI DESTRNIŠKE PETOŠOLKE ČETRTE NA KROSU Minulo soboto so se 12. krosa Dela v Domžalah udeležili tudi tekmovalci OŠ Destrnik. Laura Muršec je dosegla 10. mesto, Li- dija Lešnik je bila šestindvajseta in Mihaela Burina petinpetdese- ta. Ekipno so deklice 5. razreda na državnem krosu zasedle 4. mesto. TM PRVO MESTO ANDREJI RENER Brodarsko društvo Ranča iz Ptuja in BD Sidro iz Maribora sta v sodelovanju JZ Slovenije organizirala kriterijsko regato za jadrnice iz razreda Evropa. Oba dneva so tekmovalci imeli smolo z vremenom. Prvi dan je bilo brezvetrje, drugi dan pa sta jih ovirala hladno vreme in deževje. Prvo mesto je osvojila Andreja Rener iz JK Burja, dru- gi je bil Rok Puvar iz BD Sidro, tretji pa Marko Stanta JK Burja. Danilo Klajnšek JADRANJE Jadralna zveza Slovenije je zaupala organizacijo kriterijske regate za jadrnice v razredu Ev- ropa brodarskemu društvu Ran- ča Ptuj in BD Sidro iz Maribora. Tekmovalci in tekmovalke na ptujskem jezeru niso imeli sreče z vremenom. V soboto ni bilo pravega vetra, v nedeljo pa je tekmovanje spremljalo hladno in deževno vreme. Navzlic težavam z vremenom pa so opra- vili tri regate. Prvo mesto je os- vojila Andreja Rener iz JK Bur- ja, drugi je bil Rok Puvar iz BD Sidro, tretji pa Marko Stanta iz JK Burja. Član BD Ranča Ptuj Tomaž Šalamun je bil osmi, Miha Korošec pa deveti. Danilo Klajnšek KURENTOV »JUNIOR - TURNIR« v soboto, 19.4.1997, je točno na 2. rojstni dan našega kluba v ŠD Center potekal tradicionalni »Kurentov Junior-turnir«. Po- goj za sodelovanje je bila - mla- dost, saj je ta turnir namenjen mladim iz OŠ in SŠ. Tekmovan- je je potekalo v dveh kategori- jah: fantje in punce. Skupno se je prijavilo 10 ekip, katere so svoje moči merile vse do 13.30, ko smo podelili nagrade - vsaka od sodelujočih ekip je tudi na tem turnirju prejela praktično nagrado. KM KOLESARSTVO / kk perutnina Uspešni nastopi kolesarjev Perutnine Kolesarji ptujske Perutnine so se prejšnji teden vrnili z večetapne kolesarske dirke po poteh kralja Nikole po Črni gori in južni Italiji. Poleg ptujskih kolesarjev je na njej nas- topilo še petnajst ekip, tako klubskih kot reprezentančnih, nekatere ekipe pa so predstavljale kar svoje reprezentance. Na tej zahtevni dirki so se ptujski kolesarji izredno dobro od- rezali. Vedno so bili v ospredju in poleg profesionalne poljske in ruske ekipe diktirali tempo. Skupna razvrstitev dirke po poteh kralja Nikole: zmagovalec Denis Mančov (ruska ekipa Lada); kolesarji ptujske Perutnine so dosegli tele uvrstitve: 4. Artak Mrkatčan, 9. Jevgenij Lukianskov, 13. Jevgenij Anaškin, 21. Oleg Polovnikov, 37. Aleksander Za- jcev. Mladi kolesarji Perutnine Ptuj so se udeležili nekaj tekmovanj. V Novi Gorici so nastopili dečki in dosegli tele uvrstitve: dečki C - dolžina 10 km: 13. Matej Fradl; dečki B - dolžina 18 km: 17. Anej Jabločnik, 21. Aljoša Belšak; dečki A - dolžina 30 km: 13. Bo- jan Belšak. Mladinci Perutnine so vozili dirko v Loginero pri Trstu v Italiji. Na 60 kilometrov dolgi progi je vozilo 70 tekmoval- cev. 22. mesto je osvojil Gregor Gazvoda, 31. pa Matjaž Finšgar. Prav tako v Italiji pa so za nagra- do FONTANNIVA vozili starejši mladinci. Proga je bila dolga 115 kilometrov, nastopilo je 110 tek- movalcev. Deveto mesto je osvojil Rado Rogina, 17. Daniel Perše. V skupini pa so bili: Iztok Kovačec, Jernej Finšgar in Marjan Kelner. Kolesarji kolesarskega kluba Perutnina Ptuj, so se udeležili mednarodne kolesarske dirke Jadranska magistrala 97. Na Jad- ranski magistrali so bih vedno v ospredju, tako da tudi rezultati niso izostali. Na tretji etapi dirke, od Betine do Zadra, v dolžini 163 kilometrov, je prvo mesto osvojil kolesar Perutnine Jevgenij Anaškin, šestnajsti je bil Jevgenij Lukianskov, ki je pripeljal v glavnini, kakor tudi ostali ptujski kolesarji. V skupnem seštevku je Jevgenij Lukianskov zasedel tretje mesto, 14. je bil Artak Mrkačan, 18. Jevgenij Anaškin, 22. Mitja Mahorič, 26. Rado Ro- gina itd. Pri vmesnih ciljih je prvo mesto osvojil Aleksander Zajcev, drugi je bil Mitja Maho- rič. Ekipno je v tretji etapi zma- gala ekipa Perutnine Ptuj, v skupnem seštevku pa je osvojila tretje mesto. Danilo Klajnšek SD Ptui - SD Krmi 1685:1614 Strelska družina Ptuj sije v enajstem kolu prve državne lige v streljanju s pištolo priborila veliko zmago nad ekipo, ki ima v svoji vrsti državne prvake Balkana in Evrope. Ekipa trenerja Ludvika Pšajda st. seje prejšnjo soboto predstavila v najboljši luči. Izredne Kranjčane so kar za 71 krogov pre- magali Franc Bedrač, Majda RaušI in Janez Štuhec. Ptujčani so zmagali tudi posamezno. Janez Stuhec je posamezni zma- govalec s 567 krogi, v najboljši treetji seriji jih je imel kar 98. kr. Prva dama ptujskega strelstva in državna reprezentantka Majda RaušI je streljala izredno in dosegla 563. kr. (v tretji in peti seriji po 97), Franc Bedrač pa je streljal standardno dobro in bil s 555 krogi tretji. Četrti je bil Franc Peternel st., 546, peti pa Franc Peternel ml., 542. DRŽAVNO PRVENSTVO ČLANOV IN MLADINCEV Pet ptujskih strelcev v finalu, mladinci najboljši, Janezu Štuh- cu bron. V Pomurskem Turnišču je bilo državno prvenstvo v strel- janju z zračnim orožjem za člane, članice, mladince in mladinke. Mladinci so ekipno v sestavi: Sašo Porok 529, David Vahč 510, Pavel Fabrici 507 krogov, bili na- jboljši. Odlično ekipo Domžal so premagali za osem krogov. Na- jboljši lanskoletni mladinec Sašo Porok je bil s 619 krogi četrti. Mlajši mladinec David Valič je bil s 510 kr. deveti, Fabrici Pavel pa s 507 enajsti. Mladinke so se pomerile v posamezni konkuren- ci in sicer: Alenka Peteršič je četrta s 409, v finalu je imela tret- ji rezultat. Tudi Saška Šimenko se je uvrstila v finale in zasedla peto mesto s 385,8 krogi, kar je za Saško najboljša uvrstitev doslej. Člani ekipno: Janez Štuhec 572 (po finalu 667,7 kr.), Slavko Ivanovič 530 kr. in Franc Bedrač 546 kr., so v ekipni uvrstitvi od dvanajst ekip zasedli odlično peto mesto. Zmagali so strelci Ljubl- janske Olimpije. Najboljši ptujčan Janez Štuhec si je pribo- ril bron. Pred finalom je bil tri kroge za vodilnim Robertom Kranjcem. Štuhec se je tudi v Turnišču iz strela v strel približeval prvemu, ter po šestem strelu vodil. Zadnji štirje streli so odločili, da je bil zmagovalec Cveto Ljubič iz Slovenskih Kon- jic s 679.7 kroga. V konkurenci članic je Majda RaušI nastreljaja 441,5 kroga in bila šesta, pred fi- nalom pa peta. Alenka Roškar je bila s 303 krogi deveta. Ludvik Pšajd ml. član MlP-a je v konku- renci članov nastreljal odličnih 551 krogov, ter se plasiral na dva- jseto mesto. Od vseh udeleženih strelcev SD Ptuj se jih je kar polo- vica plasirala v finale. SI JUDO / športno društvo jk gorišnica Pokal Ptuja v Gonsnico Judoisti športnega društva JK Gorišnica so v tem letu usvo- jili 58 medalj na mednarodnih turnirjih, na katerih su nasto- pile, vsaj tri države, na nobenem pa ni bilo manj kod 230 tek- movalcev. Tekmovali so v štirih državah in kot ekpa prejeli 4 pokale. Na državnih prvenstvih so v vseh starostnih skupi- nah usvojili 18 medalj, ter dve medalji na svetovnem pokalu. Tekmovalca Petek in Marin, pa upata in se pripravljata, da bosta v Gurišnicu prinesla saj eno medaljo z letošnjih Sredo- zemskih iger. Na tekmovanju za Pokal Ptuja ki se je odvijal 12.4.1997 je iz JK Gorišnica nastopilo 48 tekmoval- cev. Tekmovalci J K Gorišnice sekcije Juršinci, na tekmovanjih dokazujejo, da osvojitev naslova osnovnošolskih državnih prva- kov, ni bila nobena slučajnost ali presenečenje in da ga tudi v bodoče ne mislijo odstopiti nobe- ni ekipi. Na Ptuju so iz Juršinec osvojili medalje. Aleš Horvat in Peter Kuharič prvo mesto. Kle- ment Herga, Denis Hrga, Andre- ja Plohi. Darinka Holc in Marti- na Šori pa so bili tretji. Iz Cirku- lan sta prva mesta osvojili Tama- ra Forstnarič in Andreja Koren- jak. Iz Gorišnice pa sta bili drugi Tadeja Štagar in Petra Fištravec, tretja mesta pa so osvojih: Denis Vajda,'Sandi Antolič, Aleksander Nemec in Dean Gabrovec.Omeje- ne medalje, skupaj jih je bilo 15, so bile več kot dovolj, da je bila ekipa JK Gorišnica v konkurenci 22 klubov iz treh držav, najboljša, ter zasluženo prejela pokal Ptuja. Cvetko Petek Del ekipe JK Gorišnica Vogrinet državni prvak v (udu Hiijski iiidolsti so znovii liokfiziili, dii sodifo v sam slovenski vrti. Minuli vikend so v Ljubljani ptujski judoisti zaova slavili, tokrat uspeh na mladinskem državnem prvenstvu. Tekmovanje je potekalo v organizacifi judo kluba iz Šiške, udeležilo pa se ga je 120 tekmovalk in tekmovalcev, ki so se bo- rili tudi za uvrstitev v reprezentanco, ki bo nas- topila letos aa mladinskem evropskem prvenstvu v Ljubljani. Petčlanska ekipa iz Ptuja je izpolnila vsa pričakovanja. Dejan Vogrinec je v sklepnih pripravah pokazal odlično pripravi jenost^ katero je potrdil tudi s tretjim mestom na članskem državnem prvenstvu in tako resno napovedal boj za naslov v mladinski konkurenci. Kljub izredno dobrim nasprotnikom ni dovolil presenečenj. V1. kolu je premagal Mah- mutoviča (Celje), nato Vukoviča (Bežigrad) 10:0 in v finalu še odličnega Sevška iz bistriškega Im- pola ter tako osvojil naslov državnega prvaka v kat. do 65 kg. Dejan Vogrinec je po tekmi dejal: »Glavni cil} te sezone je bil osvojiti naslov mla- dinskega državnega prvaka, kateri mi je lani zara- di operacije kolena ušel iz rok. Ta uspeh pa mi na- laga nove naporne mednarodne nastope, ki se prično ta vikend z evropskim pokalom v Liazu, katerega se bom udeležil z mladinsko reprezen- tanco. Sledijo tudi priprave za mladinsko ev- ropsko prvenstvo«. Gladko je do final prišel tudi Marko Kramberger, tretjeuvrščeni na članskem DP, v absolutni kategoriji. Po pričakovanjih se je v finalu srečal s Cerajem' iz Celja, kateremu je klub premoči zaradi majhne napake moral prepustiti naslov prvaka. Klub temu pa še ostaja resen kan- didat za mladinsko evropsko prvenstvo. Odličen nastop je zabeležil mL reprezentant Sebastjan Ko- letnik, s tretjim mestom v kat. do 60 kg. Le korak je Marholt Tomaža, viceprvaka Slovenije '95^ ločil od medalje. Na poti do 5. mesta premagal nekaj odličnih nasprotnikov. Nikola Seničič, kadetski viceprvak, pa je žal izpadel že v predtekmovanju. Naslov prvaka so osvojili: Hašaj (Murska Sobota, do 60 kg), Vogrinec Drava Ptuj (^do 65), Ferjan (Ivo Reya Celje, do 71 kg), Barta (Železničar MB, do 78 kg), Mlinarevič (Ivo Rey3 Celje, do 86 kg), Rankel (Šiška, do 95 kg) in Ceraj (Ivo Reya Celje, nad 95 kg). Dobre boje pa so pokazale tudi dekleta zlasti Janja Lamut (Bežigrad, do 48 kg), Petra Na- reks (Sankaku, do 52 kg) in Raša Sraka (Bežigrad, do 66 kg). Ptujske judoiste sedaj čaka še veliko mednarodnih tekmovanj, na katerih bodo nabira- li točke za nastop na evropskem prvenstvu, Simon Starček ROKOMET / 2. srl - vzhod Pivovarna Laško B - Pvramidia 26:21 (13:13) PYRAM1DIA: Tement, Korpar, Rihtarič, M. Šandor 4, Kelenc, Margušič 1, 1. Ivančič 1, Žnidarič 4, F. Šandor 3, Ranfl 4, D. Ivančič 4, Cvitanič. V predzadnjem krogu v 2. SRL - vzhod so rokometaši Pyramidie iz Moškanjcev izgubili srečanje v Celju s Pivovarno Laško B. Prvi polčas je minil v ena- kovredni igri in se tudi končal z neodločenim izzidom. Podobna si- tuacija pa je bila tudi v nadaljevan- ju srečanja, le da so rokometaši iz Moškanjcev popustili v zadnjih petih minutah in izgubili srečanje. Slabše kol ponavadi je zaigral Margušič, dobro pa Matej Šandor in Dejan Ivančič. 2. SRL-VZHOD ŽENSKE RK Ptuj: Žalei II 28:26 (12:15) RK Ptuj: A. Potočnik, Maračič 2, N. Potočnik 2, Petek 8, Pučko 2, Šijanec 11, Boj, Majerič I, Mlakar 2, Žampa, Podhosinik, Vidovič. Po porazu v Črenšovcih v pre- teklem krogu, so tokrat mlade ptujske rokometašice zabeležile novo zmago in sicer proti močni ekipi Žalca 11. Srečanja niso pričele najbolje, še posebej igra v obrambi ni bila takšna, kot si jo je zamislil trener Dušan Gregorin. Gostje so to izkoristile in dobile prvi del srečanja z tremi zadetki prednosti. V nadaljevanju srečanja pa povsem drugačna igra domačih rokometašic. Te so najprej rezultat izenačile in nato povedle z tremi zadetki prednosti. Gostje se niso predajale in so še enkrat izenačile in tudi povedle (18:19). To pa je bilo tudi vse, saj so v zadnjih mi- nutah domače zaigrale zelo dobro in prišle do pomembne zmage. Danilo Klajnšek ŠPORTNO STREUANJE OdlUne strelke SD T50 Pred kratkim se \e končala državna liga v športnem streljanju s standardno zračno puško. Ormoško občino so v državni ligi zastopale kar tri ekipe. Ekipa Tovarne sladkorja Ormož 1 v sestavi Davorin Lesjak, Alek- sander Prapotnik in Darko Špaca- pan je v zadnjem kolu izgubila proti najboljši ekipi druge lige - ekipi Kanja iz Leskovca z rezulta- tom 1686 proti 1736. Kljub porazu so Ormožani zasedli šesto mesto. Ekipa SD Ormoža, ki jo sestavljajo Andrej Stanič, Stiven Vočanec in Matjaž Habjanič je bila v zadnjem kolu prosta in je v končni razvrstitvi zasedla sedmo mesto. Obe ekipi sta tekmovali v drugi državni ligi. V tretji državni ligi pa je sodelovala druga ekipa Tovarne sladkorja v sestavi Monika Meško Bučanski, Aleksander Premuš in Vesna Mele, nekajkrat pa je v tej ekipi nastopil tudi Boris Hergula. V zadnjem kolu so gostovali v Slo- venski Bistrici pri ekipi Impola in jo premagali z rezultatom 1685 proti 1648 krogov. Ekipa je v tretji ligi z enim porazom in devetimi zmagami izpolnila pogoje za na- predovanje v drugo ligo, vendar ima strelska družina že eno ekipo v drugi ligi, zato ne morejo napredo- vati v drugo ligo. Strelske ekipe iz Ormoža so tako letos izpolnile svo- je tekmovalne načrte in želijo si le, da bi bila tudi naslednja sezona tako uspešna. Minulo soboto in nedeljo pa je bilo v Turnišču državno prvenstvo v streljanju s standardno zračno puško za člane, članice, mladince in mladinke. Udeležile so se ga ekipe članov SD Ormož in SD Tovarne sladkorja Ormož, članice SD TSO in mla- dinci SD TSO, ki so na regijskem tekmovanju izpolnili predpisano normo. Državnega prvenstva se je udeležilo 250 tekmovalcev, naše ekipe pa so dosegle naslednje uvrstitve: člani SD TSO so bili 17., SD Ormož 18. in mladinci SD TSO 19. Članice SD TSO pa so bile spet odlične in so osvojile nas- lov državnih prvakinj. Normo za nastop na državnem prvenstvu sta izpolnili tudi ekipi mlajših mla- dincev SD Središče in SD TSO- Prvenstvo pa bo meseca maja. vH TEDNIK ■ 24. APRIL 1997 POSLOVNA SPOROČILA - 27 28 - ZA RAZVEDRILO 24. APRIL 1997 - TEDNIK TEDMIK - 24. APRIL 1997 ZA KRATEK CAS - 29 Glasbeni izvajalci skozi komuni- kacijske kanale pošiljajo svojo glasbo k sprejemnikom ali pos- lušalcem. Vsekakor je od nas od- visen feedback ali vzratna zveza, ki je v veliko pomoč izvajalcem pri njihovem naslednjem ustvar- janju. Popevka Evrovizije je lani prinesla neverjetni uspeh Gini G. s skladbo Ooh Aah Just a Little Bit, katera je zavrtela vsa plesišča po svetu in presegla milijonsko naklado. Slo- venijo bo letos v Dublinu zastopa- la igralka Tanja Ribič s prijetno balado Zbudi se. Prestolnico ev- ropske glasbe Veliko Britanijo pa bo predstavljala KATRINA AND THE WAVES s skladbo LOVE SHINE A LIGHT (XXX), katera mi vedno znova postavlja eno za- nimljivo vprašanje: "Ali lahko Ka- trina doseže podoben komercialni uspeh kot lani Gina G?" Britanska skupina BRAND NEW HEAVIES igra v glavnem mešani- co soula in funkyja, ki jo dopolnju- je občasno tudi kakšen sodoben plesni beat. Heaviesi so konec marca zaključili snemanje albuma Shelter in na njem boste našli tudi najnovejšo njihovo pesem z nas- lovom SOMETIMES (XXXX). D.J.BOBO je pevec, ki ima za sabo močno ekipo glasbenikov, produ- centov in back round ali spremlja- jočih vokalistk. Plesna ekipa z Bo- bom na čelu se je odločila, da bo iz albuma World in Motion ponudila komad irS MY LIFE (XXX), ka- teri je plesno reaggi obarvan. Slovenijo je pred časom zajel zgle- da nov "boy band" prepih poime- novan Napoleon. V Evropi pa pri najstnicah že nekaj časa povzročajo prepih člani kvarteta CAUGHT IN THE ACT, ki so prejšni mesec "na play-bock" nas- topili tudi v oddaji Planet In. Najstniški idoli so pripravili soli- den pop komad DO IT FOR LOVE (XXXX), ki že malo meji na produkcijo še ene podobne sku- pine Backstreet Boys. Britanski trio 911 je pred pevsko kariero nastopal po diskotekah kot plesni trio. 911 po popevkah Don't make me Wait in The day we find Love predstavljajo funky komad BODYSHAKIN(XXX). Preko velike luže v ZDA so lani množice plesale na dva komada C'- mon and Ride it skupine Quad City DJ's in na Macareno skupine Los del Rio. Prejšni teden je ame- riška plesišča premaknil komad MY BABY DADDY (XXX) no- vih izvajalcev B-ROCK & THE BIZZ. PAUL YOUNG je očaral dosti ženskih src s skladbami kot so: Every time you go Away, Every- thing must change, Softly whi- spenng I Love you, Senza Una Donna, Now I know what mode Otis blue... PAUL pa ponuja po dolgem času novo prijetno skladbo IWISH YOU LOVE (XXX). Super zvezda v svetu glasbe pa je prav gotovo GEORGE MICHA- EL, ki je lani pri založbi Vir^n iz- dal odličen tretji samostojni al- bum z naslovom Older. Za GEOR- GE-ja pa res drži, da čim starejši je, tem boljši je kar je dokazal tudi v polnem plesnem komadu STAR PEOPLE (XXXX) in posebni re- mix tega komada pripravljajo pri D.M.C.-ju! Britanski pevec BRUCE DIC- KINSON je svojo glasbeno pot začel pri zasedbi Iron Maiden. Pred tremi leti je BRUCE odšel na solo pot in sedaj snema svoj drugi album, ki je podprt tudi s prvo single skladbo ACCIDENTOF BIRTH(XXX). Konec jimija bo v ZDA začel igrati četrti del o Batmanu, ki nosi nas- lov BATMAN & ROBIN. Zraven filmskega spektakla pa si sam obe- tam še glasbenega, saj so glasbo za filmski album ali soimdtrack pris- pevali: SMASHING PUMP- KINS, ROLLING STONES, MI- CHAEL STIPE (iz zasedbe RE.M.), ME'SHELL N'DEGEO- CELLO, JEWEL, UNDER- WORLD, PRODIGY... David Breznik Lestvico POPULARNIH 10 lahko poslušate vsako soboto v večernem sporedu radia Ptuj. c^Mladi dopisniki OTROŠTVO IN KNJIGE Ko sem bila še majhna, so mi starši brali knjige, ki so se vsake- mu otroku mojih let zdele zelo za- nimive. To so bile: Rdeča kapica, Sneguljčica in sedem palčkov... Te knjige so mi pomagale, da sem vse knjige, ki sem jih videla, močno vzljubila. Videla pa sem skoraj samo zanimive knjige. Posebno dober vtis je naredila name knjiga Slovenske ljudske pripovedi. To knjigo sesta\1ja ogromno zgodbic. Zgodbice s( me tako očarale, da sem si predstavljala, da sem jonak vsake zgodbxe. Navadno se mi je to tudi sanjalo. To knjigo sta mi najprej brala ati in mamica. Na koncu drugega razreda sem jo začela še sama brati. Knjiga je bila težka za moja leta, imela je male črke in zahtevala je veliko branja. Na začetku tretjega razreda sem jo nehala brati. Morala sem se učiti in na vrsto je prišlo domače bran- je. Zdaj sem v četrtem razredu. To knjigo sem že zdavnaj izgubila. Nekaj časa sem jo iskala, ker pa je nisem našla, sem prenehala z iskanjem. Ko sem pisala ta spis, sem se spomnila nanjo. In začela sem jo pogrešati. Toliko mi je nu- dila, a jaz se tega nisem zavedala. Zdaj mi je žal in počutim se krivo. Zelo močno si jo želim nazaj. Skle- nila sem, da jo poiščem in jo shra- nim na vidno mesto. Počivala bo poleg mene na postelji in jo bom uvrstila med svoje najpomebnejše stvari in najljubše predmete. Natalija Sagadin, 4.a. OS KIDRIČEVO KNJIGA IN OTROK KNJIGA: "Dober dan." OTROK: "Dober dan, knjiga. Ali je kaj novega?" KNJIGA: "Ja, pred tabo je veliko čudovitih zgodb." OTROK: "Oh, katero naj si izbe- rem?" KNJIGA: "Odločitev je tvoja. Jaz ti predlagam prvo zgodbo." OTROK: "Dobro, naj bo po tvo- je." KNJIGA: "Vesela sem tvoje odločitve." OTROI^: "Ta zgodba je zelo za- nimiva. Se večkrat jo bom pre- bral." KNJIGA: "Kar izvoli." Gregor Rožmai^ 3.b. OŠ KIDRIČEVO OTROŠTVO IN KNJIGE Ker sem bral knjige o živalih in druge, sem se naučil pisati velike pisane črke. Z zi^^njem sem napre- doval kar hitro. Čez dve leti sem že bral sam. V moji predšolski dobi sem najraje imel napete zgodbe. Včasih mi jih je brala mamica ali pa sam. Moja najljubša knjiga je bila Trije prašički. Zaradi tretjega prašička, lu je bil najbolj pameten, ^er si je zgradil zelo varno hiško, mi je bila všeč. Sedaj zelo rad be- rem vse knjige, da si pridobim ve- liko več znanja, kot ga imam. Več berem, lepše pišem, mi je rekla moja mamica. Ati mi je potlej po- vedal, da bom ^ahko zelo zelo uspešen učenec. Želim še prebrati zelo dosti knjig. Moje največje ve- selje je branje knjig. A^rko Miu-ko, 4.a. OŠ Kidričevo ČEBELE čebele so žuželke. Dobro letajo in z utripanjem,kril povzročajo brenčeč zvok. Živijo v velikih skupnostih v drevesnih Ruplih ali pod kamni in strehami. Čebele na- birajo med. Shranjujejo ga v pan- ju. Z njim se hranijo pozimi. Ločijo se na čebele delavke, matice in trote. Matica leže jajčeca in ne nabira medu! Delavke nabirajo med, čistijo panj in ga varujejo pred sovražnih. Tadeja Vajdič, 2.a. OŠ Kidričevo ZAPRAŠENI LISTI Nekega dne sem šla k prababici na prelepo haloško deželo. Tam je bil tudi njen pravnuk. Postala sva prijatelja - zelo dobra prijatelja. Igrala sva se, pomagala kuhati pra- babici, pospravljati. Zato se je tudi prababica igrala z nama. Nekega popoldneva, ko smo se najedli, smo se šli skrivalnice. Najprej sem jaz mižala, pa sem oba takoj našla. Potem pa je mižala prababica. Jaz sem šla po nekakšni lestvi navzgor in prišla sem na podstrešje, posuto s slamo in staro šaro. To je bilo su- per skrivališče. Bila sem radoved- na, kaj je v tej škatli, zato sem jo odprla in pregledovala. Tukaj je bila pajkova mreža pa še nekaj - knjiga z zaprašenimi listi. Začela sem jih listati. V njihovo vsebino sem se poglobila tako, da so me iskali že celo uro in me glasno kli- cali, jaz pa jih nisem slišala. Gori sem bila kakšne štiri ture. Potem pa nisem upala po lestvi navzdol, vendar sem se le opogumila. Pri večerji sem jima povedala, kje je moje skrivališče. Prababico sem prosila, če mi posodi tiste knjige. Rekla je, da si bom lahko vedno, ko bom pri njej, izposodila eno knjigo. Ždaj vem, da pomenijo knjige največje bogastvo - če imaš knjige si bogat. Ajda ^ca, 4.a. OŠ Kidričevo POSKUS ESEJA : V sovraštvu Zakaj se ljudje sovražijo? Morda zaradi različnosti? Pa saj smo v bistvu vsi enaki. Zakaj nekatere moti druga rasa? Zakaj tričetrt sveta živi v sovraštvu? Zakaj so vojne? Res, da so skozi zgodovino tudi potekale, toda živimo za se- danjost in prihodnost, zato bi mo- rali skrbeti za to, da se čimprej končajo. Mar se res politiki ne mo- rejo sporazumeti in mar res mora zaradi njih trpeti tisoče otrok in odraslih? Jaz tega ne razumem. Razumem že, če se dva prepirata, ne razumem pa, kako bi lahko do- volila, da zaradi njiju trpijo drugi. Vojna in sovraštvo sta nekaj, česar ne bom nikoli popolnoma raztune- la in lepo bi bilo, če bi se že od ma- lih nog učili ljubiti in ne sovražiti. Simona Matjašič, 8.a. OŠ Kidričevo POROČENA ROZAMUNDA Rozamunda se poroči in srečno s svojim možem živi. Slišala je za neko gospodično in da njen mož k njej hodi tja dol v Stično. Rozamunda se je razjezila in se takoj od moža ločila. Zdaj v Stični njen mož živi, žalosten, osamljen, a nekega dne pismo dobi, da se lahko spet poroči. Rozamunda mu piše, da ga še čaka, ker spoznala ni nobenega boljšega možaka. Mož se pisma zelo razveseli in takoj k njej prihiti. Uroš Kmetec, 7.b. OŠ Kidričevo 30 - POSLOVNA SPOROČILA 24.APRIL 1997- TEDNIH TEDNIK - 24. APRIL 1997 OGLASI IN OBJAVE -31 Policf/ci se predstavi v okviru naravoslovnega dne in projekta OŠ Ljudski vrt ter v sodelovanju s policijsko postajo Ptuj bo jutri, v petek, 25. aprila od 9. ure dalje na športnem stadionu Drava v Ptuju potekala predsta- vitev policijskih enot, ki je na- menjena vsem osnovnošolcem na območju nekdanje ptujske občine. Mladim obiskovalcem in učitel- jem bodo predstavili konjeniško enoto policije, vodnike službenih psov, posebno policijsko enoto in tudi letalsko policijsko enoto. Med konkretnimi oblikami bodo v skrbi za večjo prometno varnost v okolici šole Ljudski vrt opravili ogled vseh nevarnosti, ki pretijo učencem na poti v šolo in domov, izdelali bodo prometno - var- nostno oceno, sodelovali bodo v pripravah in izvedbah kolesarskih izpitov tretješolcev, ter v promet- nem krožku. Policisti pa se bodo v predstavitev vključili tako, da bodo sodelovali na razrednih urah, enkrat mesečno pa bodo pripravili tudi govorilne ure za učence in starše. S pomočjo anketnih vpra- šalnikov bodo ugotovili stopnjo agresivnosti med učenci, osmo- šolci pa si bodo v okviru naravo- slovnega dne lahko ogledali tudi prostore Policijske postaje na Ptuju. -OM V obiini ponovno "miting" resnite KRAJANI TRNOVSKE VASI SO SE V PONEDEUEK ODLOČILI ZASESTI OBČINSKO STAVBO • ŽUPAN OBČINE NAJ BI MORAL ZARADI OBNOVE PROS- TOROV PRESELITI DEL OBČINSKE DOKUMENTACIJE • NA POGOVORIH S KRAJANI NEUSPEŠNI, ŽUPAN PA JE ODŠEL V SPREMSTVU POLICIJE Po dobrih dveh letih obstoja občine Destrnik - Trnovska je predmet nestrinjanj še zmeraj sedež občine, ki ga je država z zakonom o lokalni samoupravi določila v Trnovski vasi. Inte- resi med krajani treh KS pa so različni, še najbolj si sedež občine želijo na Destrniku, kjer so že lani odprli obnovljene prostore krajevne skupnosti in kjer domuje pošta, policija in matični urad. Krajani KS Trnovska vas pa so imeli v ponedel- jek zjutraj očitno vsega dovolj, zato so ob 8. uri zjutraj naredi- li fizično blokado prostorov občinske uprave in se želeli o zadnjih, domnevnih nepravilnostih pogovoriti z županom Francem Pukšičem, tudi poslancem v državnem zboru. Pred dnevi naj bi namreč kraja- ni ali t.i. ljudska iniciativa ugoto- vila, da je občinska uprava preseli- la nekaj dokumentacijskega gradi- va in o tem svetniki občine niso bili obveščeni. Govorilo se je tudi, da naj bi del občinske uprave kma- lu delal na Destrniku (neuradno računovodstvo), vendar je župan vse to v ponedeljek zanikal in po- vedal, da so morali del arhiva pre- seliti drugam zaradi potrebne obnove nekaterih prostorov. Dejal je, da je to le začasna preselitev pa- pirjev, ki pri vsakdanjem delu up- ravi niso nujno potrebni, potem naj bi vse skupaj vrnili nazaj na sedež občine v Trnovsko vas. Pou- daril je tudi, da arhiva v občinski stavbi ni mogoče varno skladiščiti, zato je tajnik občine Miran Čeh arhivsko gradivo prepeljal na Destrnik. Izvajalci obnovitvenih del so v ponedeljek zjutraj resda prišli na delo v občinsko stavbo, tam pa se je v dopoldnevu zbralu preko 50 krajanov, ki so morali ne- kaj ur čakati na županov prihod, saj naj bi bil vmes službeno odso- ten. Nekaj po 12. uri so se predstavniki ljudske iniciative ses- tali z županom Pukšičem, zahteva- li takojšnjo vrnitev dokumentacije nazaj, pa vendar pogovori niso pri- nesli konkretne rešitve. Sicer pa so "odtujitev" občinske dokumentaci- je krajani prijavili policiji, ta pa je po pogovorih poskrbela še za va- ren izhod župana in delavcev up- rave iz stavbe, pred katero pa poli- cistov ni manjkalo. PRAVUO, DA JE ŽUPAN SEDEŽ OBLJUBLJAL NA DESTRNIKU Predvolilne obljube župana Pukšiča se torej niso uresničile, tako pravijo ljudje v Trnovski vasi, ki so ogorčeni nad nenamensko uporabo denarja za zagon občine. V Trnovski vasi naj bi sedež občine uredili s sredstvi krajevne skupnosti, krajevne skupnosti pa so že tako na začetku glasno pove- dale, da ne želijo ostati v skupni občini. O razdružitvi občine so občinski svetniki že večkrat govo- rili, vendar država na predloge občin še ni odgovorila. Svetniki Trnovske vasi naj ne bi preveč dobro sodelovali z županom, na to je pokazal tudi odstop nekdanjega podžupana iz Trnovske vasi Karla Vurcerja, nič kaj bolje pa ni tudi z zdajšnjim podžupanom Alojzem Fekonjem, ki o selitvi dokumen- tacije ni bil obveščen. Še lani naj bi župan na zboru krajanov na Destr- niku obljubljal selitev občinskega računovodstva, do novega zbora letos (napovedan je za nedeljo, 27. aprila) pa obljub ni uspel ures- ničiti. POGOVORI Z ŽUPANOM NISO BILI USPEŠNI Krajani Trnovske vasi so z zavzetjem občinske stavbe hoteli zavarovati tudi lastne interese, predvsem pa na miren način najti rešitev z županom. V ponedeljek nekaj po 14. uri, ko so predstavni- ki ljudske iniciative zaključili po- govor z županom, pa ni kazalo nič bolje. Župan se je pred množico, nekateri od krajanov naj bi ga po njegovi izjavi dopoldan izsiljevali, zavaroval s spremstvom policije. Alojz Fekonja, svetnik in podžupan iz Trnovske vasi, ki je župana pripeljal na sestanek z občinskim avtomobilom, je takoj po pogovorih povedal: "Kolikor mi je znano, je že iniciativni odbor obvestil policijo o odtujitvi občinske dokumentacije, do kakšnih incidentov pa ni prišlo. S pogovori nismo uspeli, kljub temu da sta obe strani predlagali svoje. Ponovno bomo v Trnovski vasi o tem razpravljali prihodnji ponedeljek, 28. aprila ob 8. uri zjutraj, do takrat pa ne bomo ovi- rali občinske uprave pri delu." č v Trnovski vasi ni preveč priljubljen, to je bilo slišati tudi iz ust nekaterih ogorčenih domačinov, ki pravijo: "Župan nam prevečkrat laže". Nestrinja- jo se z nakaterimi njegovimi odločitvami pri občinskih inves- ticijah (trn v peti je gradnja prizidka k destrniški šoli), kjer ponavadi le četrtino ali pa polo- vico sredstev prispeva država, ostala sredstva pa - kdo drug kot občina Destrnik - Trnovska vas. Vendar svetniki Trnovske vasi pravijo, da so ponavadi na sejah sveta preglasovani, vendar se po zadnji "potezi" župana ne bodo vdali. Sicer pa je v ponedeljek zvečer v Trnovski vasi odpadla tudi napovedana seja sveta, na kateri je svet nameraval ponov- no razpravljati o razdružitvi občine in ustanovitvi treh sa- mostojnih občin, takšen predlog pa so KS tudi podpisale. Razp- rav o razdružitvi občine Destr- nik - Trnovska torej še ni konec, tako kot ni konec pogovorov med ljudsko iniciativo Trnovske vasi in županom o nedavnem od- mevnem dogodku. Posebno izja- vo za javnost pa je župan Pukšič pripravil že v torek. V njej med drugim navaja, da se ni skliceval na poslansko imuniteto ter da občinski svet na poslovanje občine v dveh letih ni imel niti ene pripombe. Besedilo in posnetek: Tatiana Mohorko Zupan je občinsko stavbo zapuščal v spremstvu poli- cistov. PTUJ • Drevi ob 18. uri bo v Miheličevi galeriji odprtje razstave grafičnega ciklusa Riba faronika Franceta Mihe- liča. Razstavo sta pripravila Stanka in Aleš Gačnik, pos- večena pa bo umetnikovi 90- letnici. PTUJ • V petek, 25. aprila, bo ob 20. uri v Gledališču Ptuj ponovno uprizorjena monodrama Elizabeth Se- bastijana Horvata, Klavdije Zupan in Nataše Matjašec, ki bo delo tudi izvedla. DESTRNIK • Gledališka skupina KUD Vitomarci bo s komedijo Toneta Partljiča Štajerc v Ljubljani zaigrala v soboto, 26. aprila ob 20. uri v kulturni dvorani na Destrniku. PODLEHNIK • V nedeljo, 27. aprila ob 15. uri se bo gledališka skupina KUD Vito- marci s Partljičevo komedijo Štajerc v Ljubljani predstavila še na odru kulturne dvorane v Podlehniku. PTUJ • Ptujska slikarja Branko Gajšt in Leon Pišek, člana likovne sekcije pri DPD Svoboda Ptuj, v apri- lu razstavljata svoja dela na razstavišču Mercatorjeve Blagovnice. Skupna razstava olij na platno bo na ogled še do konca aprila, slikarja pa v tem času razstavljata tudi v Etolu v Celju. TM SLOVENSKA BISTRICA • Ob dnevu knjige so včeraj v slovenjebistriški občinski knjižnici dr. Josipa Vošnjaka organizirali prodajno razsta- vo knjig založbe Lipa iz Kop- ra, s predavanjem mag. Nika Staneta HUMANO BIVANJE V ZELENJU, s poudarkom na zelenju okoli zasebnih hiš, blokov, nego parkov ter ure- janje pokopališč, ki bo danes ob 18. uri v knjižnični dvorani, pa bodo obeležili dan zemlje. SLOVENSKA BISTRICA • V likovnih salonih bistriškega gradu si ljubitelji likovne umetnosti vse do 11. maja lahko ogledajo razstavo ak- varelov ljubiteljske slikarke Anke Rakun iz Rečice ob Sa- vinji. TINJE • KUD Oton Župančič Tinje vljudno vabi na srečanje skupin ljudskih pevcev in go- dcev ob počastitvi 30 letnice delovanja skupine ljudskih pevk na Tinju, ki bo v nedeljo, 27. aprila ob 11. uri v dvorani doma krajanov in gasilcev na Tinju. Sodelovali bodo: ljudske pevke iz Tinja, ljudske pevke DPD Svoboda Slo- venska Bistrica, "Štirje revni" iz Oplotnice, ljudske pevke iz Ložnice pri Makolah, ljudski pevci s Pohorja DPD Svobo- de Slovenske Bistrice, Venčeseljske ljudske pevke iz Zgornje Ložnice ter kot gostje ljudski pevci iz Gra- dišča na Kozjaku. PRIHOVA • V nedeljo, 27. aprila ob 15. uri bo v veroučni učilnici na Prihovi zgodo- vinsko predavanje znanega zgodovinarja dr. Jožeta Ko- ropca z naslovom "Prihova in njena okolica skozi čas". vt ORMOŽ • V petek ob 20. uri bo v Domu kulture slavnostni koncert ob državnem prazni- ku, Dnevu upora proti okupa- torju. Nastopila bosta ženski in moški pevski zbor Nove kreditne banke iz Maribora. Zborovodja sta Irena Rigo in Miran Antauer. Izvajali bodo partizanske, umetne in narodne pesmi. Koncert or- ganizira občinski odbor ZZB NOV, poteka pa pod pokrovi- teljstvom Občine Ormož. ORMOŽ • V soboto ob 16. uri bo v gasilskem domu Ormož lutkovna predstava Strah. Vstop je prost, predstavo organizira ADRA. ORMOŽ mv nedeljo ob 20. uri si lahko v ormoškem kinu ogledate film Klub vražjih ba- bnic. PEŠEC HUJE RANJEN Po Ormoški cesti v Ptuju je v ponedeljek, 14. aprila ob 9,15 vozila osebni avto 29 - letna Ida H. iz Vidma pri Ptuju. Zaradi gradnje podvoza je bila cesta do polovice zaprta. Ko je obvo- zila polovično zaporo na levi strani cestišča, je pri zavijanju na svoj vozni pas trčila v 50 - letnega Cirila D. iz Kidričevega, ki je po zaznamovanem preho- du prečkal cestišče. Ciril D. je padel in se pri tem huje ranil. KOLESAR PADEL IN SE HUJE RANIL Po cesti skozi naselje Šeta- rova, občina Lenart, se je v ponedeljek, 14. aprila ob 13,30 peljal s kolesom 14 - letni M.K. Iz Lenarta. V blagem levem ovinku je izgubil ravnotežje, padel po cestišču in se hudo ranil. z OSEBNIM AVTOM TRČIL V AVTOBUS V sredo, 16. aprila nekaj pred 18.uro je 44 - letni Mio- drag H. iz Maribora vozil osebni avto iz Slovenske Bistri- ce proti Makolam. Med vožnjo po lokalni cesti skozi naselje Kočno je v ostrem nep- reglednem desnem ovinku za- peljal na nasprotni vozni pas in trčil v avtobus, ki ga je nasproti vozil 36 - letni Marjan B. iz Slo- venske Bistrice. Miodrag H. je bil v nezgodi hudo ranjen. MOPEDIST TRČIL V AVTO V petek, 18. aprila ob 14,15 je po Anželovi ulici v Ptuju vozil osebni avto 57 - letni Franc Š. iz Spuhlje. Med speljavanjem na prednostno cesto je v prednje kolo njegovega avto- mobila trčil voznik kolesa z mo- torjem Ivan M. iz Ptuja. Ob trčenju je mopedista vrglo na pokrov motorja, od tam je pa- del na cestišče, kjer je obležal hudo ranjen. Prepeljali so ga v ptujsko bolnišnico. TRČILA OSEBNI AVTO IN MOPEDIST V soboto, 19. aprila okoli 21. ure je po Partizanski ulici v Slo- venski Bistrici vozil osebni avtomobil 47 - letni Leopold R. iz Slovenske Bistrice. Med za- vijanjem v levo je trčil v kolo z motorjem, ki ga je vozil Boris D. Mopedist in njegov sopotnik Robert B. sta padla po cestišču in se hudo ranila. DVA VLOMA V PTUJU V noči na sredo, 16. april je neznanec vlomil v urarstvo in prodajalno Franca M. v Murko- vi ulici. Ukradel je več moških in ženskih ur, po oceni vrednih 66.000 tolarjev. V noči na petek, 18. april pa je neznanec vlomil v poslovne prostore Zavarovalnice Triglav v Ptuju. Odnesel je za okoli 320.000 SIT gotovine, z vlo- mom pa je napravil tudi precejšnjo materialno škodo. Za vlomilcema policisti poizve- dujejo. BISTRIČANU ZASEGLI MAMILA Na parkirišču pred motelom v Tepanju so kriminalisti UNZ Celje v sredo, 16. aphla zvečer prijeli 37 - letnega J.K. iz Slo- venske Bistrice. Pri njem so našli v polivinilasti vrečki kar 4748 tabletk ekstazija. Utemel- jeno sumijo, da je to mamilo pretihotapil iz Nizozemske, na- RODILE SO - ČESTI] TAMO: Mira Tomovič^ Rimska pl. 6, Ptuj - dečka;i Marjetka Lah, Lešnica 18, Ormož - Anjo; Viktorija Fric, Gorišnica 73, j Gorišnica - Blaža; Bojana ] Moravec, Gubčeva 2, j Ormož - Vida; Dominika Črešnjevec, Strjanci 30/a,; Podgorci - Eriko; Simona« Žumer, Pleterje 70/a,=' Lovrenc - Sandija; Brigita? Skuber, Lancova vas 95^! Videm - Tomasa; Marijah Kostanjevec, Stojnci 58, - Markovci - dečka; Romana« Malinger, Gerečja vas 81,1 Hajdina - dečka; Brigita^ Kovačec, Barislavci 5,| Lovrenc - Leona; Derni-j kovic Biserka, Cirkulane 56, Cirkulane - Mineo;| Klavdija Trstenjak, Berce- tova 9, Središče - Aleksan- dra; Milica Bezjak, Zg. Ve- lovlak 2, Destrnik - Se- bastjana. Popravek objave v Tedniku št. 16; rodile I so: Fladung Dragica, Mestni vrh 104, Ptuj - dečka. POROKE: Boris Bezjak, Spuhlja 113 in Andrejka Žunkovič, Mežanova ul. 2 Ptuj, Borut Kostanjevec in Irena Škornik, Moškanjci 14/a, Miran Cestar, Dreno- vec 9 in Klementina Ko- lar. Selci Križovljanski bb. UMRLI SO: Otilija Petro- vič, roj. Korošec, Pacinje 16, 'T^ 1916, t 10. aprila 1997, Ivana Mihajlovič, roj. Plohi, Volkmerjeva c. 10, Ptuj^:' 1913,t 12.aprila 1997, Stanislava Drobnič, roj. Bohinc, Ciril Metodov dr. 17, Ptuj, ❖ 1922, t 14. aprila 1997, Aljoša Pla- ninšek, Nova vas pri Ptuju 66, Ptuj, 'T^ 1939,1 14. apri- la 1997, Silva Veselko, Slo- venski trg 1, Ptuj, 1950, t 15. aprila 1997. meraval pa ga je prodati doma, seveda po znatno višji ceni. Po oceni, je zaseženo mamilo vredno najmanj 50.000 DEM. Kriminalisti so omenjenemu Bistričanu odvzeli prostost, ob- vestili dežurnega preiskovalne- ga sodnika in državnega tožilca. Po odloku sodišča so naslednji dan opravili še hišno preiskavo na domu v Slovenski Bistrici in tam našli večjo vsoto deviz, za katere domnevajo, da so izkupiček od prodanih ma- mil. Naj še dodamo, da se je osumljenec ob aretaciji policis- tom močno upiral in policistom grozil, med hišno preiskavo pa je poskušal pobegniti a so ga po nekaj deset metrih ujeli. Po dveh dneh pridržanja so v pe- tek osumljenega privedli k preiskovalnemu sodniku v Cel- ju, ki je zanj odredil pripor. ff