Pedagogičn i pogovori. (Spisuje Jos. Ciperle.) (3. del.) 13. Imel sem že priložnost opisati različne ljudi: zaljubljene in humanitarne, sentimentalae in neusmiljene, ponižne in ponosne, sramožljive in nesramne. Naj pregovorim še kaj o starih devicah. Kako pridejo te v pedagogične pogovore? — vprašaš. Le poterpi, kmalu boš slišal, kakov vpliv imajo te stare device na odgojo. Vedi, da ima človeška duša mnogo zmožnosti: da ona izpoznava, čuti in hoče. Odgoja ima ravno namen pospeševati in dopolnjevati te zmožnosti. Odgoja ima podati otroku razne znanosti, ona ima poblažiti njegovo serce, ter je podučiti, kaj naj hoče in kaj uoče. Hoteti iina le to, kar je dobro, in da doseže to, se mora truditi, mora delati. Ozka in ternjeva je pot, ki pelje k dobremu. Ali stanoviten mora biti človek, ne sme opešati. In da ne opeša na poti k dobreinu, da ne zabrede od prave poti, v tem ga iniajo podpirati stariši, odgojitelji in učitelji. In kedar nima več teh, kaj potem? Oj, potem je pa dolžnost vsacega človeka ga voditi na tej poti, mu braniti, da se ne oddalji od nje, ter mu spet pomagati, da pride na njo. nKaj poreko Ijudje?" — Ali nisi slišal, dragi bralec vzdibniti tako marsikoga, ki je bil ravno pripravJjen, da zavozi od prave poti. »Kaj poreko ljudje, če zavozim?" Clovek, kako slab si! Ljudi se bojiš, Ijudi, ki so ravno tako slabotne stvarice, kakor ti. Zakaj ne rečeš, kaj poreče Bog? Kaj ne, zato ne, ker ti Bog ne da zmiraj tako živo občutiti, kako slaba kreatura si, kot Ijudje. On je usmiljen, zato se ga ne bojiš. Sram te bodi! česa se bojiš od Ijudi? Njihovih hudobnih jezikov, kaj ne? Njihovih metelj se bojiš, s kterimi tako radi pometajo pred ptujimi pragi? Njihovih oči se bojiš, ki vidijo vsako tersko v očesu svojega bližnjega, kaj ne? Le boj se jih: ne bo ti škodovalo. — Zdaj je čas, da se malo seznaniva ž njimi. Tein hudobnim jezičnikom in jezičnicam,- tem pometalcem in pometalkam se pravi v navadnim življenji: opravljivci in opravljivke. Kdo opravlja? Tisti, ki ima čas za to. Kdo najrajše opravlja? Ženske, ker imajo največ časa za to. Ktere ženske najrajše opravljajo? Stare device, ker te imajo med ženskimi največ časa za to. Mislimo si stare, zarjevele devičice zbrane pri kofetu, onemu sladkemu nektarju vesoljnega ženstva. Kofe jim razgreje dušo, odpre serce1, namaže in okrepča jezičke, in ti začno migati in opletati po ustib, da je veselje in — groza. Ti jezički pometo, — kakor sem že dejal — ves prab, vso nesnago pred vrati diuzih Ijudi, ti jezički prekritikujejo vsako tersko, naj si bo še tako majheua, v očeh druzib. A če pogledamo na zadnje, koliko so pomedli, koliko tersk so izderli i. t. d., vidimo, da so napravili le še več nesnage, iu da so naredili iz vsake terske debelo bruno. Stara devica, klepetulja in opravijivka so trije pojmi, ki so vedno združeni na eni in isti osebi. V malih mestih, po tergih in vaseb so jako mogočne, — celo vsegavedne. Njihovim očem ne odide noben dogodekj vsako novost vedo one najprej, ktero potem razpravljajo pri kofetUj ter raznašajo po celem kraji. One so tako rekoč živi časniki v krajib, kjer ni tiskanih. Posebno ostre so z dekleti, ktere so zapeljali Bhudobni" moški. Pač zato, ker se ni ponižal noben mož, da bi ktero izmed ojih zapeljal kedaj v kako skušnjavo. Gorje celo dekletom, ki se možel Vsaka mora najprej skozi jezike teh starih devic, vsak jezik verže kyj na djo, in če je tudi le majhen, čisto majhen pljunek, nič ne de. Mora ž njiin pred oltar, in ubogi uiož jo dobi vso popljuvano. Naj bo. Neki pisatelj se je izrazil rekoč, da Ijudje o človeku le trikrat govore: pri rojstvu, kedar se ženi in kedar umerje. Pri rojstvu dju poje vse slavo, po siuerti bilje ia pri ženitvi mu pojo povabljenci slavo, stare device pa bilje. — To so gerde opravljivke, te stare device. Vendar so koristne, one so v manjših krajih moralična policija. Ker njibovim očeai težko kaj odide, in to kar izvedo, takoj obesijo na veliki zvon, se boji vsakdo učiniti kaj tacega, kar ni za javuost. Tako one odvernejo marsiktero prešestovanje, iz strahu pred njihovimi hudobaiini jeziki se ne dade tako lehko zapeljati dekleta nhudobnimu moškiui, a tudi moški niso tako prederzni, kajti hudobni jeziki teh starih devic bi jim znali škodovati marsikje. Tako so stare device, ktere imenuje hudobni svet le opravIjivke, klepetulje i. t. d. važen faktor v javni odgoji. Njihovi špičasti jezički nainestujejo leskov les pri odraslih. In verjemite mi, od kar se ne rabi več tako pogosto šiba v odgoji, imajo one mnogo več klepetati, kakor nekdaj. Oj, svet je vedno nhudobnišitt.  Prav modro je vravnano na zenilji. Kdor se že Boga ne boji, ima vsaj nekoliko strahii pred starimi devicaini, — oziroma pred njihovimi jezički. Kaj praviin Jtzički" ? Ali iiuajo stare device jezičke? Ne, to so že jeziki, dolgi jeziki, večkrat tako dolgi, da se ne dado več izmeriti. — Ali kot moralična policija imajo veudar stare device mnogo pomena. V mestu Monakovem na Bavarskem polože pred vrata neoženjenih in neomoženih merličev snop slame, zato ker niso dali v življenji zerna od sebe. Ali klasično je menenje raznib narodov, kam pridejo stare device po smerti. Neniško Ijudstvo jih obsodi naravnost v pekel, kjer morajo prodajati žveplenke in cunder; na Dunaji morajo čediti Štefanov zvonik, in v Niirnbergu pometajo z bradanii starih samcev tako imeDOvani beli zvonik i. t. d. Pri Serbih preganjajo neveste, ki so utnerle pred poroko, kot Vile uiladeuiče, in kogar vlove po noči, ta mora ž njiuii plesati tako dolgo, dokler ne pogine. V deželi Siaraski plešejo v mraku umerle device in uniore vsacega, kdor jib zasači pri teh plesih. Pri Gerkih more otroke, pri Malajib btoje kipoin enake po gozdib, ter vabijo tnože k sebi, i. t. d. Ločiti se morain sedaj od vas, stare device. Bodite srečne ves čas svojega življenja, le inažite si svoj jeziček s kofetom, le opletajte ž Djim, in le vestno zastopajte moralično policijo. In če vas tudi celo po smerti ne pričakuje nič dobrega, ne obupajte. Tolažite se, da ste vendar za nekaj, bodite ponosne, da se vaših jezikov dostikrat bolj boje Ijudje, kot roke božje. Veste, človek potrebuje strahii, in ve ste najhujše strašilo vsem razuzdaucem. Le nič se ne bojte! Ženske, kakor veste, rade mnogo govore. Njim je tudi govorjenje potreba. V tern se ravno ločijo od moških. Mož lebko pove z raalo besedami veliko, ženska pa z mnogo besedami malo. če boče tedaj ona povedati veliko, mora govoriti nanogo, mnogo, mnogo. Še drug razloček je med tema spoloma. Žen^ke se prerade vtope v malenkosti, med tem ko se mož briga rad za celoto. V tem obziru so podobne ženske otrokom. Tu imam tudi priložnost opozoriti na neko napako pri ženskem poduku. V ženskih pripravnicah se navadno podučuj-jo ženske raznib prednietov po ravno tisth knjigah, kot pripravniki. Koliko pregreha zoper žensko naravo! Ženska se rada vtopi v malenkosti, in mi jo raučimo s splošnostjo. Vzemimo v pretres n. pr. naravoslovje. Knjige, ki obravnavajo ta predmet, so sestavljene ali po analitični, ali po sintetični metodi. Daljnega razlaganja teh dveh metod lehko opustim. Po kteri teh dveh metod hočemo podučevati ženske? Po tisti, po kteri podučujemo otroke. V naravoslovji podučujemo otroke tako, da jim popisujemo razne živali n. pr. konja, kravo, ovco i. t. d. vsako za se, in še le pozneje zvežemo enake živali v eno celoto. To je tako imenovana sintetična metoda. In po tej in po nobeni drugi metodi naj bi se predavali ženskam vsi predmetje. Ženske so že take, in te lastnosti jim ne bode iztepel nikdo, da se le rade pečajo s posameznostimi in malenkostimi. Kdor jih uči po analitični metodi, ta mlati prazno slamo, ali meče bob v steno. Pač nespameten bi bil ooi, ki bi tirjal od psa, da bi mijavkal in od mačke, da bi lajala. To ne gre, iu pri ženski tudi ne gre, da bi se učila predmetov tako, kakor moški. Še enkrat ponavljam, da se ženske najraje pečajo z posameznostimi in malenkostimi. Že sem navedel prej neki izgled: stare device pri kofetu. Naj navedem še par izgledov. Kdo še ni bral pisem, ktere so pisale ženske roke! Kaj je bral v njih? Večidel stvari, malenkostne stvari, ki so se dogodile v tem in tem kraji, v tej ali tej družini i. t, d. In vsi ti dogodki so bili opisani z nekako preobširno obširnostjo, z nekako prenatančno natančnostjo in marljivostjo, kakor če bi bili to dogodki, ki prete celemu svetu pogin. In h koncu pride tako imenovani npostscriptum". Ta je v časi še daljši, nego celo pisrao. Jaz sam sem dobil nekdaj pismo od nekove ženske štiri strani dolgo. Pismo je obsegalo prav za prav le eno in pol strani, ali zdaj je prišel Bpostscriptum". Oj, ta je bil pa dve in pol strani dolg, tedaj vsega skupaj štiri strani. Iz pisem najlože študiraš ženske lastnosti, in te so navadno: raztresenost, pozabljivost. žlobudravost, nepremiselnost i. t. d. Take so vse sploh. — One so v stani premišljati po cel dan, iz kake snovi je trak, ki ga nosi ta ali ta na klobuku; one se zanimajo bolj za niti, s kterimi je sešita ta ali ona obleka, kakor za vojskovodjo, ki je zmagal v desetih vojskah sovražnika; one se lehko pogovarjajo spet cele ure o leči. o fižolu, kako se ima zbirati in lušiti, i. t. d. Nikdar ne bom pozabil nekega dogodka pod Tivoli v Ljubljani. Bil sem še dijak in šel sem študirat tje. Vsedera se na neko klop, ter se vtopim v knjigo. Nisem bil dolgo sam, kar pridete dve gospi, se vsedete zraven mene na klop, ter začnete ne brigajoč se za me se pogovarjati. In o čem ? — Pretresovale ste vprašanje, v kteri Ijubljanski gostilnici je najboljša postrežba. Mojega študiranja je bilo seveda konec, zerl sem kar tako v knjigo, ter poslušal njune pogovore. Sedel sem čez eno uro in ves čas ste obravnavale predmet o postrežbi. To mi je bilo vendar že preveč. Pobegnil sem na drugo klop, ter študiral tam dobri dve uri. In ko se podam potem domov, ter šel mimo omenjenih dveh gospa, sem slišal ravno, ko je dejala ena: ,,Veš kaj, pri Kozlarji pa ni nič dobra postrežba". — Tedaj še niste končali tega malenkostnega predmeta. — Da mi ne bo nikdo oporekal, da vedno le obiram ženske, hočem spet o moških povedati kaj gerdega. V razpravljanji malenkosti je sedanji moški spol čisto enak ženskemu. Pravo babje moštvo je sedaj na zemlji. če vidiš sedaj dva študenta skupaj, kaj meniš, o čem se pogovarjata? Morda o Ksenofontu ali Cezarji? morda pretresujeta, kako bi se dala izpeljati ta ali ona materaatična ali geometriska naloga? ali morda premišljata lotnljenje solnčnih žarkov? — Oj ne, le tega ne. Pogovarjata se le o prufesorjih, kakovo suknjo ima ta ali oni, kako ga dražijo učenci v šoli, kako je hud, koliko cvajarjev in drajarjev je že dal, i. t. d. — Pač babja mladina je to. — In oficirji? 0 čem se pač ti pogovarjajo? — Ali o slavnih zmagah na bojnem polji? ali morda pretresujejo najnovejšo taktiko? Oj ne, le tega ne. Pogovarjnjo se o zmagah po salonib, pogovarjajo se o nekervavih bojib, ktere so bili zoper ono terdnjavico na levi strani ženskih pers, in o enacem. — Babji oficirji so to. In politikarji? Ali pretresujejo ti morda vprašanje, kako bi se znižali davki? ali kako bi se odvernila ta ali ona vojska? ali s ktero deržavo naj bi se zvezalo to ali ono kraljestvo v prihodnjih vojskah? Oj ne, vsega tega ne. Pogovarjajo se o imenitnih igralkah v gledališčih, o tem in onem plesu in koncertu. — Pač babji politikarji. In tako naprej. Vse slabotno, vse babje. Ni ga več onega duha v ljudeh, ki bi jih zamogel dvigniti nad malenkosti vsakdanjega življenja, le vedno se plazi človeštvo po blatu vsakdanjosti, in ni čuda, da je tako slabotno, tako umazano, tako zanemarjeno. Le tako naprej, in iztnerli bodo tudi s časom še oni, ki se trudijo še nekoliko vzderžati nad tlom človeštvo, in potem se bomo pogreznili pač vsi v nesnago. Le malenkosti se pretresajo, in le na malenkosti se gleda. Obleka dela dan danes človeka. Ali meniš, dragi bralec, da bodo ljudje dan danes gledali kaj na tvoj razmn, tvojo pamet, tvojo bistroumnost? Motiš se. Pač bodo pa opazovali tvoj ovratnik, tvojo suknjo, tvoj klobuk in tvoje škornje. Babje človeštvo to. Gledali bodo le ua tvoje poklone, tvoje elegantno vedenje in gibanje. Radi ti bodo odpustili tvojo nevednost, ako si jim le všeč v obnašanji. Rekii bodo k večemu: »Malo nevedeu je ta človek, ali sicer je prav ljubeznjiv". — Zato je pa tudi toliko praznoglavcev v visocih službah, kajti podvergli so se tem sedanjim šegam, a nasproti jih je lunogo, prenjnogo bistroumnib, ki so ostali za praznoglavci iz nasprotnega vzroka. In lorbarji zelene zdaj saino za praznoglavce in za venčanje prešičiih rilcev. Pojdite rakom žvižgat, vi malenkostni možje! Spokorite se, ter odverzite to neumno in nepristojno žensko lastnost. In ker vi v druzih stvareh presegate žen-ski spol, varujte se, da ga tudi knialu v tem ne bodete. Ne pobabite se čisto! Vedite: kar je za ženske, ni za vas. Ženske lastnosti se vam podajo ravno tako slabu, kakor bi se psu mijavkanje. — Tedaj dovolj o tem. — (Dalje prih.)