Književnosf in umetnost. Dobra gospodinja. Spiaala M i n k a Govekarjeva. Eakor bi ne bilo brez solnca nikakšnih aado?, brez ljubezni ne plemenitib 8rc, tako bi ne bilo brez knjig naprednib in proa^etljenih narodo7. Enjige so ono aredst^o, ki poživlja in okrepčuje narodo? duh, ki ga proa^etljuje ic mu pomaga korakati 7zporedno z zahte^ami časa in kulture. Dobre knjige in dobri časniki ao svetilke, čijih žarki ogrevajo narodo^o arce, ki ga blažijo in na^dušujejo za 7se blago in lepo. Zato pa so a^torji dobrih knjig in pisatelji dobrih članko7 pra^i apostoli narodo^i. Ejerkoli hočejo doseči uspeho7 7 naprpdku, kjer hočejo razširiti med ljudst^o lepe ideje, po^ečati korist in blaginjo, po^sod morajo začeti s pisano besedo. Zato ga že ni stanu, da bi ne imel svojib atroko^nih gla-il, poučnib in koristnib knjig in navodil, ki ga naobrazujejo, bodrijo in navdušujejo. Med 7semi stauo^i, med 78emi poklici je naj^ažnejši pač oni, ki sloni na slabib ramenih žeue, je materinstvo ia goapodinjstvo. A baš to naj^ažnejše z^anje je bilo med Slo7enkami — žal — do zadnjih let skoro popolnoma pozabljeno. Marsikatera alo^enska mati in gospodinja, pa tudi maraikatera učiteljica je občutila pomanjkanje kujig, na^odil in dobrih naukov 0 gospodinjst^u. Zato nam je kaj dobrodošla knjiga rDobra gospodinja", ki jo je spisala Minka Govekarje^a. Dobrodošla, pra^im, zakaj skoro gotovo ne bo Slo^enke, ki bi je ne 7zela z naj^ečjim 7eseljem in zanimanjem 7 roke. Tu dobi zlatih nauko7 za gospodinistvo in za dolžnosti, ki jih ima kot mati, gospodinja in državljanka, fiijib 7ednost jib bo v njibo^em poklicu bolj oareče^ala kot naJ7ečja dota. Enjiga je po 7sebini razdeljena 7 tri dele. Pr7i del ima splošna na^odila 0 narodnib in ekonomnih dolžuostih gospodinj iu mater, 0 duše^ni in stroko^ni naobrazbi ženat^a, 0 7zgoji, 0 7ažno8ti šol ter 0 razmerju gospodinj do poslo7 in nasprotno. Drugi del 7sebuje bist^o gospodinjst^a, t. j. go^ori 0 kuhiaji, stanovanju, jedilni abrambi, 7rtu ter perilu in obleki. Tretji del pa opisuje obče dolžnoati gospodinjine glede narodnftgospodarskega napredka. Dobro blago se h^ali samo, zato bi bilo odveč, ako bi hvalila še posebe katerikoli del te knjige, zakaj 786 je dobro, 7se je potrebno. Onienim naj le nekater^ točke kakor : »ŽeDske in knjige", ,Starši iu šola", MAlkoholizem in žemt70". Pisateljiea priporoča, kako in kaj naj čitamo, da bomo imele koriat in užitek od tega. Iu to je jako važuo za naše iuteligeutneje žeDatvo, ki Micer mnogo čita. a se^eda le 7 blaženi nemščini, one 7 slo7en8kem jeziku pa kaj rado odriva 7 atran. Zakaj sezati vedao le po tujem, ko imamo do^olj domačpga, 870jega ? ! Zato pa : čitajmo radn knjige tudi 7 milem materinpm jeziku, a boditno pri knjigah izbirčne. Sezajrao le po ouih, ki imamo od njih koristi in užitpk, čitajmo z naj^ečjo pozornostjo knjige, ki se odlikujejo po lepi 786bini, krasnem alogu in mojstrski tehniki, in takih imamo — h^ala Bogu — tudi Slo^enci do7olj. Tudi 0 alkobolizmu dandanes mnogo go^ore in pišejo, a kakor je vidett, še 7edno ue z istim uspehom, ki bi bil dovolj izdaten, staviti meje n.jegovi silni uničujoči moči. Zakaj veliko jih še pije, pase leuobo, obupuje, degpnpracija pa napredujp. Zato je treba, priporoča pisatetjica, da posežpjo 7 boj proti alkoholizmu tudi sloveuske žene in matere, ki se jim naj odločno pridružimo tudi učiteljice. Enjiga, ki jn zare-i kaj praktična in poučna, ae priporoča kar najbolj sama. Zato uaj ne bo med nami kolpgioje, ki bi ne imela BDobre gospodinje", zakaj prepričala se bo vsaka sama, da je to knjiga, ki smo jo dolgo pogrešale J e r i c a. Abditus: BEeformacija in socialni boji slovenskih km e t 0 v". Ta knjiga je izšla 7 založbi L. Scbvrentnerja 7 Ljubljaoi in veija 1 E, po pošti 10 7inarje7 7eč. Natianila BUčit. tiskarna'1. 0 kraetiškib uporih je piaal Abditus že 7 BNaših Zapiskih" in je s tistimi zauiraivimi razpravami dokazal, da pozna res prav dobro ouo važno in iuteresantno dobo iz zgodo^ine slo^enakega naroda. Dr. I^an Prijatelj : „0 kulcurnem pomenu slov enske reformacije." Znani knjiže^nik je sesta^il ta spia za Trubarje7 jubilej. Po 87oji na^adi je obd«lal sno7 povaem originalno in, čptudi se je zadnji čas marsikaj pisalo 0 Trubarju, pove čitatelju še mnogo no^ega. Prijatelj zna tudi pra7 zanirai70 pisati in daje čitatelju 7Pdno lpp užitek. Tudi ta knjižica je izšla pri L. Scbwentnerju 7 Ljubljani in ji je cena 1 E, po pošti 1 E 10 7in. V prosla^o 80 letnice Tolstega izide 7 Mosk^i almanab, ki bo, kakor pra^ijo poročila, dostojea literaren spomenik tega znamenitega dne. Almaaah bo obsegal okolo 30 tisko^nih pol ter priaese mnogo še neobja^ljenih piapm Tolstega in sodbe odlieuih mož s^eta 0 Tolstem. Med drugim opisuje 7 almanabu Tolstega aia Le7 Lvovič poaet Turgenje^a pri Tolatih ; kmet No7iko7 pripo^eduje 0 87ojih atikih s Tolatim ia 0 njunih pogo^orih 0 Bogu, resaici ia 0 naraeau člo^eka. Bjornatjerne Bjornson pozdravlja Tolstega kot pooaebljenje bodoče Euaije itd. Maogo ruskih listov izda na rojstni daa Tolstpga ala^aostae številke. BijaSkl alnianah za 1. 1908/9, ki ga izdaja eksekuti^a narodoo-radikalnega dijašt^a, izide 20. septembra Almanah bo prineael slo7. dijaštvu prav temeljitih ia zaaimi^ih iaformacij tako glede šolst^a kot glede gmotnega 7prašauja. Iz bogate ia 7aestransko zaaimi^e 7sebine naj aa^edemo člaake : Dr B Vošnjak: BSlo7en8ki dijak ia tujiDa", nS7etovui nazor ia šola", nŽrt76 slo7easke kulture", rDijak in ja^ao narodno delo" itd. Vzlic temu, da bo Almanah maogo obsežaejši uego lansko leto iu tiskan ua finejžem papirju, mu ostaae ceaa aeizpremenjpaa. Stane 1 E, po pošti 1 E 10 7, kar naj se blago^oli 7poalati 7aaprej. Naroča se pri upra7ništ7U ^Omladiae" 7 Ljubljani, Breg š.. 12. ZnanstTena knjlžnica Omladine. II. z^ezek prof. Drtino^pga dela: nBaz7oj mišljenja e^ropskega ljudst^a" izide tekom par dai, na kar opozarjamo 7se aaročaike. Zaradi mnogih tehaičnih 07ir ae je izdaja tega zvezka zakaanila. Poskrbelo ae pa je, da bodo [aadaljai Z7ezki izhajali redao 7 mesečnib obrokih.