Poftntna plačana v gotovim mnftffbdr, petek fO. marča 1033 Stav. 5? Loto v«. cxiv.> MARIBORSKI Cena 1 Din VECERNIK Uradnlitvo In uprav«! Maribor, Ooapoafca ul. 11 / Talato« urtdMlitva 3440. uprav« 34*0 Uhaja raza« nodalja in prašnikov vsak dan ob M. ari / Valja laaaaSno prajaman a upravi al po poiti 10 Din, dostavtjan na doat la Dta / Oglasi po aanlka / Oglasa _- aprajsata Ml oglasni oddolak Jutra* v Ljubljani r MM iakovnl ra6an H. 11riM 77 JUTRA' 99 Zavezništvo mržnje in destruktivnega sovraštva ZVEZA MED FAŠISTIČNO ITALIJO IN FAŠISTIČNO NEMČIJO. »V sredo popoldne ie obiskal nemške* Xa državnega kancelarja Adolfa Hitlerja berlinski italijanski poslanik In mu spo-jo£il Mussolinijeve čestitke. V smislu Mussolinijevega sporočila more Hitler Vedno računati z vso ducejevo pomočjo.« *o kratko, a vendar zelo značilno vest so nam včeraj telefonirali iz Berlina z Dekakim posebnim poudarkom in namenom. Hoteli so pač pokazati svetu, da ”®mčija ni osamljena, da stoji za njo in *|>tlerjem Italija z Mussolinijem. Zavezništvo med fašističnim Rimom in fašističnim Berlinom je tako dejstvo, Vseeno, ali obstoji v ozadju tudi tajen 5akt, o katerem je pred mesecem pisai J^gleški publicist S t e e d, ali ne. In če 18 to zavezništvo dejstvo, potem nas se-v&da najbolj zanima vprašanje, kaj ga Je ustvarilo, na čem sloni In kaj hoče? Vsi, ki poznamo politično zgodovino panjih sto let, vemo zelo dobro, da niso Nemci nikoli posebno cenili Itallja-*>v in Italijani ne Nemcev. To je veljalo 2a vse Nemce, tudi avstrijske. Vsi Ca vemo tudi, da se je vsak poizkus'spo-®rijateljenja med tema dvema narodoma *°nčal z bridkim razočaranjem, seveda 2a Nemce. Jekleni kanceiar knez Bismarck je v italijanskih osvobodilnih bojih podprl Cavourja celo na škodo Avstrijskih Nemcev in bolj kakor govori 0,icielru zgodovina, dobil pa je za ta svoj ‘VeliRi čin brco namesto zahvale in je na sfara leta govoril o Italijanih z največjim Prezirom. Prav tako žalostno so se kon-tudi vsi poznejši poizkusi zaveznica in prijateljstva med Nemci ih Italijani. Dovoij bo, če omenimo italijansko ®zdajstvo Nemčije in Avstrije svetovni vojni. Italija je še vse do 1. ”15. pripadala trozvezi: Italija, Avstrija, I',°mč!ia, osnovani proti trojnemu spora-žuni'U: Anglija, Franclja, Rusija. Meseca Aiaja 1. 1915., ko je Italija uvidela, da centralne sile vojne he morejo dobiti, je pa ha mah prekinila prijateljstvo in zavez* •hštvo in napovedala Avstriji in Nemčiji vojno na strani trojnega sporazuma in njegovih zaveznikov! Takrat ni bilo ne v Avstriji r,e v Nemčiji Nemca, ki ne bi vil preklel Italije in Italijanov. Samo kdor j8 preživel dni svetovne vojne, ve, kako ®esno so vsi Nemci sovraž.H Italijane in «Eko nizko so jih cenili kot najpodlejše hdajalce. Kdo se ne spominja več pridevka »Die Katzlm acher«? Kdo se ae spominja potem sovraštva zaradi uso-Južne Tirolske? Kako je torej mogoče, da sta se ta dva *•»— ............... naroda zopet našla, pozabila na. vse, kar je bilo in se objela v novem zavezništvu? Odgovor na to mi težek, je pa obenem tudi porazen za zavezništvo samo. To zavezništvo namreč ni zavezništvo prijateljstva in ljubezni, zavezništvo čuv-stev in konstruktivnih načrtov, temveč je zavezništvo nizkotnega sovraštva In načrtov rušenja. Italijo in Nemčijo, Mussolinija in Hitlerja veže samo sovraštvo do Francije, njene politike in do Slovanov. In v tem zavezništvu ni niti trohice resničnega prijateljstva., še manj seveda čuvstev, ljubezni in spoštovanja! To je zavezništvo dveh sovražnikov, ki sta se združila zato, da bi napadla tretjega, ga premagala in se potem — pobila med seboj zaradi plena! Tako nenaravnega, tako nemoralnega zavezništva zgodovina menda sploh še ne pozna, vsaj v novejši dobi ne. Toda to čutita tudi oba naroda sama, ki zatirata svoja naravna čuvstva medsebojnega sovraštva samo n a d' i k t a t svojih državnikov. Nemški publicist Paul Seelhoff je sam pisal še nedavno o absurdnosti in artificielnosti nemško-ita-lijanskega zavezništva, omenjajoč ob tej priliki vse važr.e medsebojne odnošaje bližnje in daljne prošlosti. Ob koncu svoje razprave je pa S e e 1 h o f f napisal sledeče značilne besede: »Račun Nemčije glede Italije je bil 1. 1914. zgrešen, zato ne smemo dovoliti, da bi nam računi, ki jih sklepamo sedaj, prinesli enaka razočaranja!« Taka je sodba Nemca, enaka pa Italijana Ferdinanda de C i r. q u e a v »II Res to del Car lino«, ko piše o neki nogometni tekmi med Nemci in Italijani v Bologni. Po tej tekmi je godba igrala najprej »Gi o v ime zzo«, nato pa še nemško himno. In utis, ki ga je napravila ta himna na Italijane, opisuje de Cir.que ob koncu takole: »Starejši se spominjajo vojne in obnavljajo spomine, pa tudi mladi občutijo tragedijo in gle dajo nemo v obraze očetov. Sinovi se srečujejo pri nogometu, toda ono, kar so doživeti očetje v strelskih jarkih, je močnejše, globlje, neizbrisljivo.« Tako je fašistični časnikar prav te dni sam povedal, kaj čuti Italijan kljub vsemu »zavezništvu« z Nemci, kadar sliši nemško himno, ki se je v svetovni vojni orila preko jarkov Italtjansko-nemške fronte. Lahko se tedaj objameta Mussolini in H i i-1 e r, toda zavezništvo spoštovanja, ljubezni in Čuvstva to nikoli ne bo, to bo zakon mržnje, skupnega sovraštva! Normalizacija grške notranje politike Emisija otonaiosove in sestava tsaldarisove vlade. - kazensko POSTOPANJE PROTIPLASTIRASU. Atene, 10. marca. Vlada generala Oto JJMosa Je odstopila pod pritiskom javne-?a mnenja. Vlada je Imela Izključno za* , ®8«i značaj In je bila njena naloga, da 'teidira nenormalni položaj, ki Je nastal revolucionarnim prevratom generala j Jerasa. Neuspeh generala Plastirasa ni nikaklh težjih posledic, vendar pa vsi odgovorni člniteljl postavljeni ed sodišče. Plastlras je Izginil brez sle-p’. "f oa verjetno, da bi bil pobegnil v ItJ * Domneva se, da se je skril na ne* »Shem otoku. Sodišče je že pričelo treh 0 protl Plastirasu In tovarišem. d® *e hot®f general Otonalos pro-i,o ‘ fofošno amnestijo In abollrati sod* Šc,,, 0panJe proti Plastirasu in tovarl-ue,„,ve"dar oa sta mu to preprečila ge-rlsovA 8 ,n Tsafdarf*- V Tsalda- •dster 80 V8toplll kot zunanji ml* Ral,s- kot votel minister general Kondllls in minister za mornarico in letalstvo admiral Hadžikiriakos. Monarhistični listi »Katlmerlnl« in »Proia« nagla-šajo v svojih uvodnikih, da kaže zmaga protlvenlzelovcev, da Je narod Se sit diktature tega neznosnega človeka. Nova vlada dobro pojmuje vso težo današnjega položaja, zlasti pa gospodarske potrebe naroda in zato želi z redom In mirom omogočiti sodelovanje vsega naroda pri nacionalni prenovitvi. Nihče ne misli preganjati venlzelovce, čeprav so prav oni odgovorni za vse nesreče, ki jih Je morala Grčija pretrpeti v zadnjih 10 letih. Preteklost se bo pozabila, vendar pa se morajo razčistiti najnovejši dogodki. Poskus državnega prevrata, ki ga je Izvedel general Plastlras s svojimi prijatelji, mora biti temeljito pojasnjen. Zato bo Plastlras š prijatelji vred postavljen pred redno sodišče. Reševanje razorožitvene konference MACDONALD IN JOHN SIMON V PARIZU. DANAŠNJA POSVETOVANJA ANGLEŠKIH IN FRANCOSKIH DRŽAV NIKOV. ODHOD V ŽENEVO. FRAN-COSKI TISK JE PESIMISTIČEN. LONDON, 10. marca. Macdonald je v spremstvu svoje hčerke Ishbele in zunanjega ministra sira Johna Simona včeraj ob 11. odpotoval v Ženevo. Ob slovesu je dejal francoskemu poslaniku Fleuriauju: »Gremo, da poskusimo!« Na-pram novinarjem pa se je izrazil: »Morda ne bomo mogli doseči vseh rezultatov, ki jih želimo, upamo pa, da bo ono kar bomo dosegli, znatno pripomoglo k svetovnemu miru«. PARIZ, 10. marca. Macdonald in sir Simon sta prispela sinoči ob 17. 40 v Pariz. Na kolodvoru ju je pozdravil zunanji minister Paul-Boncour. Oba angleška državnika sta se takoj podala v angleško poslaništvo, kjer sta gosta lorda Tyr. rela. Uradni francosko-angleški razgovori so se pričeli danes dopoldne ob 10. v francoskem vojnem ministrstvu, kjer je priredil ministrski predsednik Dala-dier gostom na čast zajutrek. Daladier, Paul-Boncour, Macdonald in Simon se bodo razgovarjall ves dan, zvečer ob 21.40 pa bodo odpotovali v Ženevo. Kako dolgo bosta angleška politika ostala v Ženevi, je odvisno od razvoja dogod- kov, vendar sta oba izjavila, da bosta napela vse sile, da pride na razorožit-veni konferenci do konkretnih sklepov s čim manjšim odlaganjem. PARIZ, 10. marca. Današnjim angieško-francoskim konferencam v Parizu pripisuje vsa politična javnost velik pomen, vendar pa priznava že ves uradni tisk, da je francoski načrt o organizaciji miru pokopan. Politični odbor razorožitvene konference stoji na mrtvi točki pred negotovo praznoto. »Petit Pirisien« meni, da Macdonald po pariških razgovorih tudi ne bo uspe) s svojimi napori, ker se delo ne bo več dalo nadaljevati tam, kjer se je decembra nehalo. Francoski zunanji minister bo odločno zahteval razči-ščenje nesporazuma v vprašanju enakopravnosti, ker je prav zaradi tega obtičalo vse delo v Ženevi, Ce bi se zopet ponovila konferenca petih velesil glede nemške enakopravnosti, bi se ne le Poljska in Belgija, temveč tudi mala antanta odrekla Francije. Zato je treba najti rešitev v okviru razorožitvene konference same. Prottslovansko poslanstvo Madžarske PREDAVANJE BIVŠEGA MINISTRSKEGA PREDSEDNIKA GROFA BETHLENA PRED ODLIČNO BERLINSKO DRUŽBO BUDIMPEŠTA, 10. marca. Bivši predsednik madžarske vlade Štefan Bethlen Je imel predsinočnjem v hotelu »Kaiser-hof« v Berlinu predavanje o temi »Madžarska v novi Evropi«. To predavanje ie organizirala nemška »Kulturna zveza«. Grof Bethlen je v svojem predavanju najprej orisal žalosten položaj Madžarske po trianonski mirovni pogodbi, kakor tudi njeno veliko izoliranost v Evropi zlasti glede plemenske razlike. Kljub temu pa se !e Madžarski končno posrečilo to izolacijo politično In diplomatično odstraniti. Interes Madžarske, je rekel Bethlen, je v tem, da prepreči združenje severnih in južnih Slovanov. To je tudi za Italijo močan in stalen zgodovinski interes, ker ogražajo Slovani na Jadranskem morju nadvlado Italije. Interesi Italije niso v na. sprotstvu z interesi Nemčije in prav zato je potrebna solidarnost Nemčije z Madžar, sko. Madžarska je po svojem geopolitičnem položaju v dolini Donave vedno zmožna preprečiti vsako gospodarsko zvezo, ki bi bila naperjena moti njej. Predavanju sta prisostvovala poljski in italijanski poslanik kakor tudi tiskovni ataše male antante, državni tajnik nemškega zunanjega ministrstva Biilow, ostali predstavniki zunanjega ministrstva ter ugledni zastopniki gospodarstva, tiska in berlinske družbe. Gradnja asfaltiranih cest v Jugoslaviji BEOGRAD, 10. marca. V ministrstvu za zgradbe se izdeluje velik načrt o zgraditvi cestnega omrežja v Jugoslaviji. V prvi vrsti gre za zgradbo velike asfaltirane ceste Beograd— Zagreb z odcepom proti Ljubljani oz. Mariboru, dalje za zgradbo avtomobil sko ceste Beograd—Novi Sad—Subotica, za zgradbo enake ceste Beograd —Pančevo—Vršac in končno za zgrad bo moderne asfaltirane avtomobilske ceste ob vse) jadranski obali. Licitajskl pogoji so bili pravkar iz-' delani in bodo dela razpisana Že v naj bližji bodočnosti. Ta dela se bodo izvršila v okviru velikega vladnega načrta o preskrbi dela. Sredstva se bodo dobila deloma Iz mednarodnega posojila, ki ga organizira Društvo narodov. Na Jugoslavijo bo odpadlo kakih 7 milijard dinarjev. ZASEDANJE SENATA. BEOGRAD, 10. marca. Na današnji do-1 ooldanski seji Je senat sprejel vladni predlo® zakona o društvih. Nato. je bilo se-1 oa pridušeno hehetauje s palube. »Prav redkokdaj se motim v svoji sodbi.« Krepka roka je objela Harveyevo, da mu je odrevenela do komolca. Treba pa bo še malo časa, da te bomo do dobra ozdravili, pobič; da veš, zaradi tistega, kar je bilo, nič slabše ne mislim. Nisi bil pač odgovoren. Sedaj pa se loti svojega dela in nič hudega se ti ne bo zgodilo.« «Ves bled si,« je rekel Dan, ko se je Harvey vrnil na palubo. »Ne čutim,« je odvrnil Harvey in zardel do vrha ušes. »Nisem mislil tako. Sfiš&l sem, kaj ti je rekel tatej. Kedar tatej prizna, da ne misli nič slabega o človeku, govori pošteno. Zoprno mu je tudi, da bi se motil v svoji sodbi. Ho! Ho! Kadar ima tatej enkrat svojo sodbo, bi rajši poklonil ladijsko zastavo pred Angleži, kakor da bi se dal odvrniti od nje. Veseli me, da je stvar prav uravnana. Taitej ima prav, ko pravi, da te ne more peljati domov. Ves svoj kruh si služimo tukaj — z ribolovom. V pol ure bodo naši mornarji zopet na ladiji; pridrveli bodo nazaj kakor morski somi ža mrtvim kitom.« »Zakaj?« je vprašal Harvey. »K večerji pridejo seveda. Ali se ti tvoj želodec nič ne oglaša? Ej, veliko se moraš še naučiti.« ■ »Mislim, da,« je dejal Harvey klavrno in se ozrl po neštevilnih vrveh in škripcih nad1 seboj. »Krasna ladja to!« je vzkliknil Dan, ki je napačno tolmačil ta pogled. »Samo počakaj, da se napne glavno jadri) in odrine ladja proti domu.. Kajpada je poprej še treba nekaj dela«, in pokazal je v temno glavno lino med obema jamboroma. »Čemu pa je to? Saj je vse prazno!« je dejal Harvey. »Ti in jaz pa še nekoliko drugih moramo napolniti ta prazni prostor,« je odvrnil Dan. »Tukaj noter pridejo ribe.« »Žive?« je vprašal Harvey. »Ej, ne. Precej mrtve so — natrpamo jim noter in osolimo. V shrambi imamo kakih sto sodov soli, in do danes smo šele prav malo nalovili.« »Kje pa so potem ribe?« »V morju, pravijo; prosimo pa Boga, da bi bile v ladji,« je odvrnil Dan z znanim ribiškim pregovorom. »Sinoči so jih pripeljali na ladjo kakih štirideset pa tebe.« Pri teh besedah je pokazal na nekakšen lesen obor tik pred zadnjo palubo. »Ti pa jaz bova tole izprala, kadar končajo svoje delo. Mislim, da bomo nocoj imeli polne obore. Nekajkrat sem že videl, kako se je ladja za pol čevlja pogreznila v vodo, toliko so hkratu pripeljali rib, da jih očistimo, in včasih smo stali pri mizah in rezali sami sebe mesto rib, tako smo bili utrujeni in zaspani. Resnica, že prihajajo!« Dan je pogledal preko nizke ograje proti šestim čolnom, ki so plavali po svetlem, svilnatem mor-iu proti ladji. »Še nikdar nisem videl morja tako od nizko spodaj,« je dejal Harvey. »Imenitno!« Nizko solnce je pobarvalo vodovje vse škrlatasto in pisano, grebeni dolgih valov so se zlato svetlikali, v dolinah pa je bilo modrozeleno. Vse ladje, kolikor jih je bilo videti, so kakor po nevidnih vrvicah vlekle k sebi svoje čolne in majhne črne postave v njih so sukale vesla, kakor bi jih gnala ura. »Danes so dobro zadeli,« je rekel Dan z napol zaprtimi očmi. »Manuel nima niti za eno ribo več prostora. Čoln je skoraj do vrha v vodi«. »Kateri pa je Manuel? Ne razumem, kako jih moreš iz take daljave razločiti drugega od drugega.« »Zadnji čoln proti jugu. On te je sinoči našel,« je rekel Dan in kazal v dotično smer. »Manuel vesla na portugalski način; ne moreš ga zgrešiti. Vzhodno od njega — ta je vse boljši človek kakor vesld — je »Pensylvania«. Natovorjen je s praškom za peko, kakor vse kaže, Vzhodno od njega — poglej, kako krasno se nizajo drug za drugim — z grbastimi pleči, je dolgi Jack. Doma je iz Galwaya in biva v Bostonu, kjer večinoma ' vsi stanujejo, in večji del teh Palwayčanov zna dobro loviti v čolnu. Severno, tam proč — kmalu ga boš slišal peti — je Tom Platt. Bil je vojni mornar na stari bojni ladji »Ohio« — ki je prva obvozila Južno Ameriko, kakor pravi. O čem drugem nikdar dosti ne govori, razen kadar poje, vendar ima veliko srečo pri ribolovu. No! Kaj sem ti rekel?« Od severnega čolna se je preko vodovja prikradlo ubrano petje. Harvey je ujel samo nekoliko besed, nekaj o mrzlih rokah in nogah. »Poln čoln ima,« se je zahehetal Dan. »Kadar zapoje to pesem, ima Čoln zvr-homa poln.« Pesem se je nadaljevala: »In tebe, kapitan, sedaj prav lepo prosim te, naj nikdar ne pokopljejo me poleg bele cerkvice.« »Dvojni plen ima Tom Platt. Jutri t’ pove vse o stari bojni ladji »Ohio«. Vidiš, tisti modri čoln za njim? To je mo! stric — tatejev brat —, ako ima le kdo v teh vodah pri lovu smolo, jo gotovo ima stric Salters. Poglej, kako voljno vesla. Svojo plačo in delež stavim, da je edini, ki se je bil danes opekel — Pa pošteno opekel.« »Na čem pa bi se opekel?« je vprašal Harvey, v katerem se je vzbudi o živo zanimanje. »Na rdečih jagodah ponajveč. Včasih tudi na bučali in včasih na limonah in kumarah. Da, ves opečen je do komolcev. Tega človeka sreča je res neverjetna. Sedaj bova pa prijela za škripce in vrvi in jih pripravila. Ali je resnica, kar si mi bil malo prej povedal, da nisi vse svoje žive dni prav nič delal z roko? To mora biti nekaj strašnega, ne?« »Bom poskusil,« je odvrnil HarveV možato. »Samo meni je vse čisto novo.« »Primi torej za tiste vrvi. Zadaj za teboj!« Ko je Manuel prislonil svoj natovorie-' ni čoln k ladji, je Harvey pograbil 22 vrv in dolg železen kavelj, ki je visel na enem drogu glavne jambore, Dan pa je potegnil za drugega, ki je visel od neke stvari, ki ji je dejal »visoko dviga* lo«. Na Portu,galčevem obrazu se je pri' kazal presrečen nasmehljaj, kakor ga i® Harvey pozneje še bolje spoznal, in pri' čel je metati z vilicami, nasajenimi na kratkem ročaju, ribe v obor na palubi-»Dvesto in enaintrideset,« je zavpil. »Podaj mu kavelj,« je velel Dan In Harvey ga je pognal Manuelu v roke. Le-ta ga je vteknil skozi ovo-zo vrvi ob čolnovem rilcu, ujel Danovo vrv, jo z,a' teknil v vrv na zadnjem delu čolna In splezal na ladjo. (Dalje prihodnjič.) Mariboru ter odigral mednarodno tekmo s ISSK Mariborom. Za to tekmo, ki bo menda najinteresantnejša od vseh, ki smo jih kdaj videli v Mariboru, se bodo vstopnice prodajale vnaprej. Tribunski sedež bodo vsi numerirani. Vstopnice se dobe v Mariboru pri funkcionarjih nogometnega odseka ISSK Maribora, v Celju pri g. 'Jankotu Wagnerju, mestno načelstvo (ra čunovodstvo) in v Murski Soboti pri SK Muri. Opozarjamo športno občinstvo, da bo Ferenczvaros nastopil z kompletnim prvim moštvom. * SK Rapld v Ljubljani. Mariborski Ra-pid bo v nedeljo 12. t. m. gostoval v Ljubljani ter odigral proti kombiniranemu teatnu Primorje-Svoboda prijateljsko tekmo. Tekmovanje za nogometno prvenstvo železničarskih klubov. V nedeljo 19. marca se bo odigrala prva tekma v prvenstvenem tekmovanju železničarskih klubov, m sicer se bosta srečala v Mariboru SK Železničar in SK Hermes iz Ljubljane. Občni zbor SK Mure je bil 1. marca v Murski Soboti. Po poročilih posameznih funkcionarjev, ki so bila vsa- sprejeta soglasno, so sledile volitve, in sicer je bil »tari odbor z g. Arvajo-m na čelu brez Vsake bistvene spremembe na novo izvoljen. Mariborska kolesarska podzveza sklicuje tem- potom izredni občni zbor, ki bo 26. marca t. 1. v hotelu »Zamorec«, in sicer ob 9. uri dopoldne z dnevnim redom, ki je bil klubom posebej objavljen. Prosimo, da se vsi klubi občnega zbora udeleže ter da poprej poravnajo članarino zvezi in podzvezi, sicer nimajo glasovalne pravice. „Ni£ ni novega pod solncem!" Stari rimski izrek »Nihi-1 novo su-b sole« se pač nikjer tako umestno r.e uveljavlja, ko v tehniki. Na tem področju je v zadnjem času zraslo res mnogo novega, toda precej se je izpopolnilo starega, kar se je že davno pojavilo, pa se ni moglo uresničiti v preteklosti radi slabega razvitka tehnike. Tako je tudi z najnovejšim čudežem tehnike. »Letečim Hamburžanom« motornim vlakom nemških državnih železnic, ki vozi s hitrostjo 150 km r.a uro na progi med Berlinom in Hamburgom- če bi le malo prelistali preteklost tehnike, pa bi opazili, da leteči Hamburžan ni prav za- prav nič novega. Že leta 1891. je Nemec Heilman objavil v nekem strokovnem listu načrt, po katerem bi nadomestila električna lokomotiva parno. Predlagal je, naj bi se v ta namen zgradile velike železniške električne centrale, ki bi proizvajale potrebno električno energijo za pogon lokomotiv. Po tem načrtu je Heilman tudi zgradil tako električno lokomotivo, ki je bila podobna nekaki potujoči električni centrali. Parni stroj 800 HP sta gnala dva generatorja, ki sta obenem proizvajala električno energijo, uporabljeno za pogon motorja -na vseh lokomotivah. Prva poskusna vožnja s tako lokomotivo je bila leta 1894. in je pozneje ta lokomotiva vzdrževala nekaj časa promet na progi Pariz—Nantes. Lokomotiva je bila težka 130 ton in je vlekla 90 tonski vlak s maksimalno histrostjo 108 km na uro. Za tisto dobo je bila pravi »-Leteči Hamburžan«., Medtem pa se je pokazai-lo, da ni sposobna za trajna pogon in so jo shranili med staro Šaro. Nekaj sličnega se je zgodilo tudi s poskusnim strojem Amerikanca Pattona leta 1892. On je zgradil namreč lokomotivo za pobočne proge. Na mestu parnega stroja je zgradil motor na gazolin, torej nekaj sličnega današnjim motornim lokomotivam z Dieselnovim motorjem, pa ni imel sreče. Po teh početkih je sledila cela vrsta poskusov z raznimi parnimi in motornimi lokomotivami, raznimi kombiniranimi pogoni na paro, olje in električni tok, dokler se ni gradnja lokomotiv razdeli- la točno v dve vrsti, in sicer: parne in električne lokomotive. Šele po prevratu so ponovno pričeli s takimi eksperimenti. Ponovno so se pojavile kombinacije pare in električne sile, ali motorja in električnega toka, Za zadnja štiridesetletna je »Leteči Hamburžan« vsekakor velik napredek, toda na bazi starih eksperimentov, ki niso vzrok, ker ideja i® bila dobra, toda slab je bil material..* Tudi nekaj. »Pepček, kdo ima pri vas ključ od hišnih vrat?« »Mama!« »Kdo pa ima ključ od blagajne?« - »Tudi mama!« »Ali tvoj papa nima prav nobene?* ključa?« »O ja! Od svoje — ure.« NobeL Trgovec z oblekami: Ako Vam je t« obleka predraga, postrežem Vam lahko tudi s cenejšimi. Kupec: »Kaj še! Kdo bo gledal na vsak dinar! Meni je sploh vseeno ali ostanetn sto ali petsto dinarjev dolžan!« Materina modrost. »Prosim te, Ivanka, ne ukvarjaj se 2 gospodom učiteljem. Prvič je to nedostojno in drugič ima samo tisoč dinarjev pla* »i.« Mali o Rasno DOMAČE KOLINE v soboto ln nedeljo v restavraciji »Promenada« v Tomšičevem drevoredu. Točijo se prvovrstna vina lastneea pridelka. Solidna postrežba. Ra-dio-Koncert. 823 Tem potom izjavljam, da le bila žaljivka, ki sem io izrekel pomotoma napram ge, Ljubi Pipuž, soprogi car. posrednika. neosnovana ter se zahvaljujem, da odstopa od tožbe. N. Oberhaitar. Prodam STAVBISCA na prodai. Meljska cesta 51. 839 Stanovanja VEČJE, DVOSOBNb ALI TRISOBNO STANOVANJE iščem s 1. aprilom. Naslov v upravi »Večernlka«, 9021 DVOSOBNO STANOVANJE s kabinetom v Sodni ulici, lepo in solnčno v tretjem nadstropju, zamenja za večje trisobno v centrumu mesta. Naslov v upravi »Večernika«. 903 DVOSTANOVANJSKA HIŠA z vrtom, zaradi odpotovanja ugodno na prodaj. Gosposvetska 12, Studenci pri Mariboru, 842 STANOVANJE. sobo in kuhinjo, išče rnirn* stranka brez otrok v Sredini mesta ali proti Krčevini. Na' slov v upravi »Večernika*. ODDAM SOBO s posebnim vhodom, hrano in preskrbo. Gosposka ul. 52, Oset. 840 firafska Uti . ' 1 _ -■»' ‘ ' :-f: - - , -r... ... .j . - .-,-f Danet zvečer morilce ribe VELEZANIMIVI ROMAN Posolilo Brancini Orade PROK LET ST IIG DIN 500,— DO 1000«-posojfla tščem proti obrestim ln vknjižbo na nezadolženo Posestvo. Naslov pove uprava Večernika. 904 Cevolj Barbani Jegulje Kalamari Palamide Sardelice Sanpiero zrezel; Speci jaljtete: Brodetto s polento Kalamari rižoto Polenovka (BakaJar) ■ 11 m mm a im a m LJUBEZNI DOBITE TUDI V UPRAVI JUTRA IN VEČERNIKA-MARIBOR, GOSPOSKA UL. 11 CENA ZA OBA DELA 35 DIN KDO POSODI Din 500.— proti sigurnemu Jamstvu in dobrim obrestim? Ponudbe pod »Nujno za semena« na upravo Večernika. 905 ^Dgmnltes^MDI v u ****»• f u j 1\HIV STANgO BCEELA sr Maribora