Kako bi se Ijudsko šolstvo povzdignilo. Vsi izobraženi narodi obračajo naj večji pozor na ljudsko šolstvo, ter si prizadevajo po svojej moči pridobiti si dobrih učiteljev s tem, da kolikor je mogoče boljšajo njih materijalno stanje. In to jo pravo, kajti, ako so učitelji dobrc, izdatne moči, jc gotovo tudi šolstvo na dobri stopinji. Nam Slovencem se v enomer očita neizobraženost Res je, da nisrao še na tistej stopinji narodne omike, kakor so nekteri drugi narodi 3» in ravno iz tegar vzroka nam je živo potrebno Ijudsko šolstvo po vsej moči podpirati i ga na višje stopinje spravljati. ter tako našemu narodu pripomoči do potrebne zaželjene omike. Kako pa bodemo to storili? Tako, da si pridobimo dobrih šolskih mofi. če si jih pa hočemo pridobiti, je potrebno, da se jiin zagotovi tako stanje, da se bodo brez skerbi sa vsakdanje življenje i potrebe mogli posvetiti svojemu važnemu stanu — šoli. Ako hoče učitelj vspešno podučevati, mora vsakterih skerbi, ktere bi ga mogle v poduku opovirati, popolnoma prost biti. On mora imeti tako plačo, da si more pripravljati potrebnib reči za življenje, poleg tega pa tudi za svoje daljno izobraževanje, za ktero potrebuje mnogo pripomočkov, ktere si mora navadno drago kupovati. To zabteva tudi šolska postava od 14. maja 18G9. Ali pa morejo ljudski učitelji s sedanjo svojo plačo tej tirjatvi zadostovati ? Res, da je naš kranjski deželni zbor izdelal začasno postavo, ktera določuje ljudskim učiteljem plačo z naj manj 400 gold., ali ta postava akoravno smo jo z veseljem sprejeli, je vendar še le perva pomoč zapuščenemu učiteljstvu. Učitelj bi za to plačo raoral opravljati ne le službo učiteljevo, ampak tudi orglarjevo in mežnarjevo. Ker pa učitelj cerkvenikove službe sam opravljati ne more, mora imeti za ta posel posebnega služabnika, kterega mora dobro plačati. Splob pa je služba mežnarja s ono učitelja postavno nezdružljiva, in kranjski učitelji so to že večkrat povdarjali i letos tudi slavni deželni zbor prosili, da bi se ta služba popolno odstranila, — a njih glas je bil glas vpijočega v puščavi. Zaradi tega se tudi ni čuditi, ako so se kranjski ueitelji jeli preseljevati in se jih v novejšem času še mnogo preseliti misli v sosednjo Štajersko, kjer učiteljstvu boljša doba zori. Omenjena postava pa tudi čisto nič ne omonja podučiteljev. Ali naj imajo še tudi v zanaprej tisto plačo, kakor do sedaj 100—150 gld. ? Ali morebiti po 60^ kakor na Štajerskem? Tedaj bi imeli podučitelji navadno po 240 gold., kar je za živež premalo, a za pogin preveč. Ali podučitelj ne potrebuje ravno tako življenja, kakor učitelj V Ali ne opravlja iste službe? Ugovarjalo se nam bode inorda s tem, da so podučitelji naj več neoženjeiii, torej nimajo družine. Ali niislimo, da til se plačujc le njegov trud, njegovo delovanje v šoli, in ta je pri obeh isti Isti trud, isto delo zasluži tudi isto plačilo! S temi 240 gold. bi si imel torej podučitelj pripravljati živež, obleko i potrebne knjige za svoje izobraženje. Ubogi podučitelj! ne samo, da te že ime razločuje od drugib sobratov, ne le, da mora še opraviti spraševanje, po kterem je še le za podučevanje sposoben, akoravno ima že v roki spričalo zrelosti, poleg tega mu je še slabejša plača odločena zato, ker je ravno — podučitelj. Zrel, ane sposoben! V mnogih krajih podučitelju še tega ubozega imena ne privoščijo, imenujejo ga še celo: poinagača, hlapca. Žalostno! V takein položaji mislini, da podučitelj ne bode mogel z veseljem posvetiti se svojemu imenitnemu poslu, ne dalje izobraževati se. Sedanje razmere o učiteljskib pravicab so tedaj velik opovir dobremu šolstvu i napredku sploli. V rokali našega dežehiega zbora je ta tako važna reč, ohranitev in pridobitev dobrih učiteljev in po njih dobrih šol in tako celo izobraženje našega naroda. In če se to zgodi, bodo nasprotniki utihnili vicle, da smo zmožni i voljni izobraževati se po vsej moči. S izobraženostjo pa raste tudi narodovo duševno i materjalno blagostanje. Ker imajo naši poslanci posebno za blagostanje našega naroda skerbeti, nadjamo se, da se bodo vendar enkrat poprijeli dela, ter postavili močen temelj narodni omiki — dobro ljudsko šolstvo. Kdor pa dela nasprotno, ni prijatelj naroda, kajti: sKdor boče narod k padežu pripraviti, naj se loti šolstva; naj raz- deva, in dosegel bode — propad naroda". Podeeren.