Svetovnoznani roman Lawa Wallace-ja o Z del naenkrat 8 delanj (4000 m) Film, ki ie stal 4.000.000 dolarjev! Režiser Pred Niblo. Film je izdelan delo- ma v naravnih barvah! Neprekosljive so scene; Zvezda repatica nad Betle- hemom! Sužnji na galeri umirajo od žeje in trpljenja. Večerja pri šejku. Obrt lepe Egipčanke. V dolini gobavih pri Jeruzalemu. Jezus na Golgoti. Staro- davni Jeruzalem pod rimskim jarmom. Sv. Triji kralji pred sinom Marije. Pomorska bitka med gusarji in Rimljani. Nepoznani Jud na dirkah v Antiohiji. Med drugimi dirkajo štirje belci slovite lipicanske pasme, last bivšega avstrij- skega cesarja. Najbolj dragoceni film v zgodovini kinematografije. Pri predstavah sode- luje pomnoženi lastni orkester, ki svira originalne nalašč za ta film komponi- rane skladbe! Dvorana je svečano okrašena! Predstave: V božičnih praznikih dnevno ob pol 11. dopoldne In ob triče- trt na 3, 5., 7. in četrt na 10 zvečer. Predprodaja vstopnic dnevno od 10. do 12. in od 2. dalje! Tudi že da- nes dobite vstopnice za jutri! Kino »Ljubljanski dvor". Teleion 73°- Otrokom svobode To pismo vam pišemo mi, vaši mali bratje od Soče in jadranskega morja. Prosimo vas, da teh vrstic ne zavržete, ampak jih preberete še enkrat in jih hranite. Nato jih preberite znova, da jih boste znali na pamet in jih povejte svojim staršem, da bodo tudi oni mislili na nas! Zakaj, to mi hočemo, da vi mislite na nas in da ne pohabite na nas. Vi ste svobodni, mi nistno svobodni. Vi imate očeta in mater, tudi mi imamo očeta in mater, toda naš oče in naša mati nista svobodna kot vaša. Vaša zemlja je lepa, tudi naša zemlja je lepa, toda naša zemlja ni svobodna kot je vaša. Naše gore. naše reke. naši gaji, naše cvetice so žalostne, tudi ptice ne poje- jo veselih pesmi. Zato, ker je naše srce žalostno, je vse žalostno. Le kadar se spomnimo, da ste si svobodni, postane veselo naše srce in kadar verujemo, da vi mislite na nas. takrat je naše srce še veselejše. Opisali vam bomo. kako se nam godi. Mi hodimo v šolo vsak dan, kakor ho- dite vi. Mati nas umije in počeše, da nam kave in kruha, kakor ga da vam in nas odpravi z lepo besedo na pot. Ko stopimo v šolo, pride v razred učitelj, ki nam govori v takem jeziku, da ga ne razumemo. Ker ga ne razu- memo mu nič prav ne naredimo, zato je hud. mi pa nič ne vemo, zakaj se huduje. On hoče, da govorimo italijan- sko, mi pa znamo slovensko, ker smo Slovenci, učitelj pa ne zna slovensko, ker je Italijan. Kadar beremo, ne be- remo prav, ker imamo samo italijanske čitanke in smo zato kaznovani. Kadar pišemo, ne pišemo nikoli prav, ker mo- ramo pisati italijansko, a smo Slovenci, zato smo zopet kaznovani. Kadar nam učitelj pripoveduje pravljico, slišimo besede, a jih ne razumemo. Oh, kako je radi tega dolgočasno v šoli! Kako bi se radi učili, a se ne moremo! Kadar molimo, tedaj moramo moliti po italijansko. Mi ne razumemo, kaj molimo. Tako je, ker nismo svobodnL Kako je pa pri vas? In kadar smo prišli domov, smo do- bili mater objokano in smo jo vprašali, kaj je. Ona ni odgovorila, ker je bila vsa solzna. Nato pa je povedala, da je oče izgubil službo, ker je Slovenec. Ms tega nismo razumeli in smo dejali, da mora kupiti šolski zvezek, da ne bomo kaznovani v šoli. Mati pa je dejala, da še za kruh in obleko ne bo denarja. Nam se je pa to čudno zdelo in bi bili radi vprašali očeta. Pa je bil tako tih in je mislil, da smo molčali. Tako je pri nas, ker nismo svobodnL Kako je pa pri vas? V nedeljo popoldne so hoteli pri nas prirediti veselico. Cel mesec so se učili in tudi naši starejši bratje in sestre so bile zraven. Obljubili so tudi nam. da pojdemo gledat. O, kako smo se vese- lili! Bili smo pridni in celo sanjali smo o tem. Pa je prišel naš starejši brat do- mov in je bil hud. Vprašali smo ga. kaj se je zgodilo. Dejal je, da ne pustijo imeti veselice. »Kdo?* smo ga vprašali. »Italijani!« je odgovoril in je bil še bolj hud, da se ga nismo upali vprašati nič več. ' Tako je, ker nismo svobodni. Tisti večer smo šli žalostni spat. Preden smo zaspali, smo slišali našega brata, ki je pel z drugimi mladeniči pod oknom slovenske pesmi. Nato nismo sli- šali nič več. Ko »mo zjutraj vstali, je mati zopet jokala. Povedala je. da so zaprli brata, ker je pel slovenske pesmL Ko smo to slišali, smo jokali tudi mL Tako je pri nas . . . In pri vas. kako je? — Ali vam je prinesel kaj Miklavž? Mi smo mu na- stavili čevlje in nam je prinesel malo, malo. Naš oče nima službe, je dejala mati. Druga leta smo šli na Miklavžev večer v Društveni dom, kamor je pri- šel sveti Miklavž z angeli in parkeljni in nam je prinesel obilo lepih reči. Le- tos so Društveni dom zaprli in niso pu- stili Miklavža> vanj. Tudi božičnice. na kateri smo lani dobili v dar obleko in obuvalo, ni bilo. Zato smo žalostni. Dragi otroci, ki ste v svobodi, tako gotovo ni pri vas. Naši starši nas imajo radi, a Italijani ne puste, da nam pri- pravijo veselje. Naša mati nas zbere okrog sebe in nam pripoveduje pravlji- ce. Njo razumemo vse, ker govori slo- vensko, učitelja ne razumemo, ker go- vori italijansko. Nato vzame naša mati slovensko čitanko in nas uči brati lepe zgodbice, ali pa bere sestra iz knjig in mi poslušamo. Tako zelo lepi so ti večeri! Tako le- po nam je pri starših, ki nas ljubijo in jih razumemo, vse drugo je žalostno in grdo, ker nam manjka svoboda. Mi vas zavidamo. In želimo, da bi tudi mi dobili učitelja, ki bi slovensko govoril z nami. in da bi smeli na veseli- ce in da bi smeli slovensko peti in da bi odprli Društveni dom svetemu Mi- klavžu in božiču. Ker pa vsega tega ni- mamo, vas prosimo, da mislite na nas in povejte tudi svojim staršem, kaj vam pišemo, da tudi oni ne pozabijo na nas. Le če ne boste pozabili na nas, bomo dobili, kar želimo. 2e ob sami misli na to smo veseli. Do tedaj pa vam obljubi- mo. da ne bomo pozabili na vas v svo- bodi in ne slovenske govorice, zakaj če bi to pozabili, bi ne bili več vaši bratje in sestre. Prejmite prisrčne pozdrave in vo- ščila! Jožek Jerani in drugi otroci od Soče in Jadranskega morja. Kongresni trg v Ljubljani z gozdičem božičnih drevesc Božič v gozdu Lepa je nocoj vsa narava, toda naj- lepši je spavajoči gozd, ki ga je vetrič lahno predramil. Vrhovi jelk in smrek, ki jih je uspavajoči sneg pritisnil v te- I sen objem in so si šepetali božično baj- | ko, so se stresli in mehka od lune po- I srebrena prašina je zaropotala na tla. Vse je tiho in nocojšnjo noč se ne ; sliši vikanje sove in ne zateglo lajanje lisjaka, ki je par noči preje begal plaš- ljivega zajca in strahopetne ptice. Tu- patam prihajajo odda leč glasovi vaške- ga kužona, ki laja in cvili in je nezado- voljen, da mora biti privezan in zmrzo- vati v nezakurjeni gajbici, dočim se je vse drugo skrilo pred gospodujočim mrazom. Zamajalo se je grmičevje, otreslo snega in dolge šibe, ki jih je pripognil k tlom debeli sneg ter so zapirale ozko gozdno stezco, so se vzravnale. Iz grmičevja je stopila srna in postala. Obrača dolge uhlje in prisluškuje, dviga glavico ter voha na vse strani, ako morda veter ne prinese kaj sumljivega. Od daleč se sliši votel pok. toda to je ne moti, dobro razločuje, da je počilo daleč od gozda, pri vasici, kjer praznu- jejo rojstvo Gospodovo. Ker ni občutila nikake nevarnosti, gre naprej, za njo pa cela njena družina, njen letošnji in lan- ski naraščaj s svojimi prijatelji, znan- ci in znankami. Osem jih je. ki neslišno gazijo do trupla jim segajoči sneg. Vsi zaupajo izkušeni voditeljici, stari srni. le navihanec srnjak, kateremu diči glavo že novo kosmato, v zadnjih dneh vzrastlo rogovje, nekoliko zaostaja. Pot jih vodi pod mogočno, sredi golega bukovja samujočo smreko, na kateri se iskri v mesečini milijon ledenih svečic in je pod njo pripravil lovec božična darila. V jasli jim je nasul popoldne repo. peso in malo ovsa, v lestvico nad jasli pa naložil seno; v bližini je obesil nekaj omevja. ki je posebna slaščica za srnjad. Dospevši na krmišče, najdejo srne drugo družbo, ki se je že nave- čerjala in počiva v snegu. Ta družba pa ni tako srečna, prišla je iz sosednje- ga lovišča, kjer niso imeli njih gospo- darji srca za ubogo divjad. V poletju, ko se je srnjad lahko očuvala. je niso zasledovali, pač pa v snegu sleherno nedeljo in so še na dan pred svetim dnevom spustili za njo divje brake. Naj- mlajšega, ki je komaj gazil sneg, so ob- strelili in se je daleč razlegalo obupno ječanje, ko so ga prijeli lovski psi: staro srno so ranili in bo težko prebila bo- žično noč. Tudi dolgouhi zajec je pripuhal na krmišče, ko pa je videl, da so pri jaslih drugi večji gostje, se je okrenil in mah- nil proti vasici, zavedajoč se. da je no- cojšnjo noč varen tudi pod kozolcem. Najpreje je poskusil kopati na njivi, toda sneg je predebel, da bi prikopal do ze- lene ozimne. Šel je pod kozolec, kjer je repnek previsoko obešen in sedaj muli seno. ki štrli skozi špranje logar- jevega skednja. Prisluškuje pod oknom, j kjer je naslikal mraz ledene rože in od- seva luč svetiljke ter se čujejo otroški glasovi, ki prepevajo božične pesmi pred jaslicami. Lovec pa sedi pri gorki peči, puši prijetno dišeči tobak in se ve- seli lepega večera. Zadovoljen je. da je prenehalo snežiti, da ni sneg zapadel krmišč, kjer je položil hrano za perjad in da je omogočen dostop tudi ostali divjadi do hrane. Vesel je družinice. ki raste v njegovem duhu. v prijateljstvu do ljudi in divjadi ter zna ceniti lepoto prirode. VI. K. Prvi reprezentančni p=es sluša- telje' ljub tajske univerze se vrši v srečo die >b. feoruaria 1927 Dr. Štefan Rajh - 501etnik Daia nam ga je dobra slovenska mati iz štajerskih Dramelj dne 26. decembra 1876. Iste matere enako vrlega sina dr. Jakoba Rajha je nedavno obitelji in narodu vzela neusmiljena smrt. Kakor večina dijakov izpod slovenskih kmeč- kih streh, se je moral tudi naš Štefan trdo boriti in trpeti pomanjkanja v raz- nih oblikah, da ie dosegel gimnazijsko maturo leta 1898. v Celju. Dne 7. junija 1904. je promoviral v Gradcu za dok- torja prava in potem prakticiral kot od- vetniški kandidat v Celovcu. Celju in Mariboru, kjer je bil povsod priljubljen kot agilen narodnjak in izboren dru- žabnik. Dr. Štefan Rajh je bil prvi. ki je v Gradcu delal odvetniški izpit v slovenskem jeziku. Da je takrat zaradi tega v nemškem pragozdu silno zavr- šalo, pač ni treba naglašati. Majnika leta 1911. je dr. Rajh otvoril lastno odvetniško pisarno v Ribnici, odkoder se je z novrm letom 1914. pre- selil kot odvetnik v Kočevje. To je bilo v tistih časih drzno podjetje. Dr. stefan Rajh se ga ni ustrašil in je premagal s trdno voljo in pravilnim nastopom vse ovire. Marsikomu bo še v spominu boj za slovensko šolo v Kočevju, ki ga je takrat začel bojevati dr. Rajh kot za- stopnik slovenskih rudarjev. Ko je nad Rinžo zasijalo jugosloven- sko solnce, se je dr. Štefan Rajh s po- dvojeno silo takoj zopet posvetil na- rodnemu in kulturnemu delu. Ustano- vivši si lastno ognjišče, je dobil v svoji soprogi vrlo in neumorno sotrudnico. Naš dr. Štefan Rajh ni izmed onih, ki silijo v ospredje; skromen delavec hoče biti in neopažen. Vzlic petdesetim se ne ogiba telovadnice, ne zamuja nobene pevske ali godbene vaje, nastopa na odru v vseh vlogah, je ljubljenec otrok kot sv. Miklavž, premika kulise. sufliTa, režira . . . Duša podrobnega, narodne- ga in kulturnega dela v Kočevju . . . Kočevski Sokol ima v dr. Štefanu Rajhu skrbnega starosto, »Glasbeno društvo*, »Ciril-Metodova podružnica*. »Jugoslovenska Matica* svojega vest- nega predsednika. Dr. Štefan Rajh je odbornik »Dijaškega doma* in podpred- sednik krajevne organizacije SDS. ki mu je kot nikdar omahujočemu napred- njaku letos poverila kandidaturo v oblastno skupščino. Jubilantu, našemu dr. Štefanu Rajhu: Na mnoga leta! Skrivnosti božičnih večerov na Kozjaku Ce hočeš imet; muiogo denarja, natrgaj na sv. post šopek cešnjevlh vejic iu jih da] v vodo, da vzbrste. K polnočnici pojdi pr- vi. Tam, kier se stekajo tri meje, ti pr de naproti vrag Pod vsakim pogojem hoče kupiti od tebe šopek češnjevih veilc. Ko mu šopek zaceniš, se hoče pogajati. Pazi, da ne odnehaš od prvotne cene. Končno ti vrže vrag nekoliko razjarjen vrečo denarja za šopek češnjev.h popkov. Z denarjem umno gospodari, sicer ti ga odvzame. • Pojdi tik pred oolnočnico, ko gori samo še večna luč. v cerkev. Vzemi svečo z glavnega oltarji hi jo prižgi na večni luči ter poidi z njo trikrat okoli cerkve. Med potjo se ti pridruži hudič In ti hoče svečo uphniti. Ako obraniš plamen sveče, ti vrže vrečo denarja ter nima več moči do tebe. Ako si želiš denarja, delaj 12 tednov pred svetim večerom stolček Lz 12 vrst le- sa. Delaj vsak teden po enkrat ln vsaki- krat z drugega lesa. Sto! nesl k polnočnici, postavi ga ravno pred glavnimi vrati in se vsedi nanj. Med povzdigovanjem pride zlo- dej in ti odkupi stolček za vrečo denarja. Pri polnočnici opravi spoved ia obhajilo. Host;jo vzemi tz ust in jO shrani v škatlo. Doma jo daj žabi, ki si jo vlovil na sveti post. Žaba sne hostijo in nakraca na papir veliko številko Na božič zjutraj pojdi prvi v cerkev. Ustavi se pri glavnem oltarju in drži listič v rokah. Hudič pride ves razjar- jen in z velko silo naravnost v cerkev. S seboj prinese tudi vrečo denarja. Ves zelen je od jeze. da mora pustiti polno vre- čo, ker drugače ne more iz cerkve. • Ce te mika videti bodočnost prihodnjega leta, se odrgni z namočeno obrisačo v bla- goslovljeni vodi med polnočnico po vsem telesu in se ne obriši. Nato teci nag trikrat okoli hiše in poslej vsak krat skozi okno V hiši zagledjš vse, kar se bo zgodilo v prihodnjem letu. . Na sveti večer pojdi prisluškovat ic me- ji. Ako sllš š godbo, se bo pri mejaših nek- do ženil, ako slišiš zabijanje rakve. bo nekdo umri. Fant naj prereže pri polnočnici ravno med povzdigovanjem jabolko na dvoje ter se uzre okoli sebe. Zagledal bo svojo iz- voljenko. Ce dekle hoče spoznat' svojega ženina, si more na božični večer vliti mleko po hrbtu in ga prestreči s skledico. Kdor pri- de mleko pit. postane njen ženin. Dekle, k se hoče prepričati. aH bo po- ročila svojega fanta, naj vlovi na sveti večer žabo, jo odre in pokoplje v zemljo. Ako žabo mravlje snejo, ga ne dob!, če je obratno, pa jo poroči Dekle, ki s! hoče prikleni« svojega fanta, ga mora povabiti na sveti večer k sebi. Medtem ko sta v najbolj zatopljenem po- govoru, mu mora njena mati neopaženo vreči dve jajci v hrbet, da se ubijeta. V naglici ju mora prestreči s skledico in ocvret:, da jih použije. Tako si ga prikle- ne za vedno. Na sveti večer se vsedi na studenec hi moli. Ravno med povzdigovanjem s« spre- meni voda v vino. • Ce greš na dan sv. Lucfje nag odlomit češnjevo vejico, ti na sveti večer razcvete. Poduhat pa Jo pride sani vrag. Dve dekli sta hoteli preiskati korajžo, katera izmed njiju se upa k studencu po vrv do ravno med povzdigovanjem med pol- nočnico. In res se Je starejša oiunačila, vzela škaf ta šla. Dolgo se n vrnila. Ko so šli ljudje od maše domov, so našli pri studencu samo škai, ušes so se držali sa- 1 liker, star nad 100 let, i MO prati dekle. O »u. vsaj 1 do 2 uri v =obi predno se vloži v kletko. Pre mrzla vo<1a povzroča tudi želodčne in čreve »ne bolezni Prvi pogoj, da 90 ptiči živi in adravi. je pravilno krmljenje. V prodajalnah dobil na vadno že pripravljeno krmo. mešanico raznih nemen. pod imenom šladkosncležu pa i jra je si-.mo nekaj tisoč knjižic cigaretnega pa- pirja, ker so druge stvari tihotapci že odne- sli. Habit pa, ki je bil v zvezi s tem tiho- tapstvom, je bil po zaslišanju oddan v zapo- re okrožnega sodišča v Mariboru. Medtem je žandarmerija iz Maribora in Selnice ob Dravi tudi zvedela za to tihotap- stvo in ker je že večkrat videla okoli hiše Verdonikove hoditi sumljive osebe, je preža- la ter imela zato tudi uspeh Prišla je nam- reč 18. t. m. k Verdonikovi hiši ženska, ki je z drugimi prevzela 16. t. m. od Habita in njegovega pobeglega tovariša blago. Patru- lja žandarmerijske stanice v Seinici jo je aretirala ter predala finančni kontroli, ki jo je zaprla. Zaprta Marija Benak je inozemka, je brez stalnega bivališča ter se peča izključ- no s tihotapstvom na debelo. Ker pri Benakovi niso našli nobenega bla- ga, je bil upravičen sum, da se bo še kdo od te družbe prikazal k hiši. In ree je prišel v pondeljek eden izmed glavnih tihotapcev. Zapazili so ga kmetje ter ga s pomočjo orož- niške palrulje iz Maribora prijeli. Na vpra- šanja je končno izpovedal, da je saharin skrit nekje v bližini. Patrulja je izvršila pre- iskavo v listnjaku Verdonik. hiše in naš!a mod listjem 15 kg saharina najboljše kvali- tete. In tudi ta tihotapec je romal v častnem spremstvu v Maribor k finančni kontroli. Seveda je bil oddan v zapore sodišča, kjer se že nahaja njegova družica. Toda Josip Dobrovnik, stari znanec iz procesa ponareje- valcev kolkov, ni šel prav rad. kajti bil je komaj par mesecev na svobodi. Meslo. da bi praznoval praznike v krogu svoje družine, jih bo moral prestati v zaporu Dejstvo, da finančna kontrola in žandar- merija zapleni veliko saharina, mnogo ga pa tudi tihotapci 6rečno prenesejo čez mejo To pa ni samo v škodo državi in ljudskemu zdravju, temveč tudi trgovcem. Naj bo za primer samo teh 15 kg saharina, ki je 440 krat slajši od sladkorja. Ako bi bil prodan ta saharin v kakem večjem kraju ali trgu, bi dotični trgovci prodali 4600 kg manj slad- korja kakor sicer. En vesel Božič, en vesel dan Šport more prinesti vsakomur le nač dobri .FLORIAN" Edina izdelovaimca E. Jeras in drug, Ljubljana-Moste. Poneverba v mariborskem železniškem skladišču G. dr. Danilo Komavli nas prosi za obja- vo sledečega pojasnila: »V Mariboru aretirani Franc Jarh ni bii solastnik al družabnik lesne trgovns, tudi nI bil drugače pri tej udeležen. To lesno trgovino vodi le brat imenovanega, i. Ka- rel Jarh, samostojno.« Tvrdka Davorin Johan ta drtigovi v Ma- riboru poroča, da nikakor ne odgovarja dejstvu, da b šel ogromen primanjkljaj, ki ga je zakrivil g Jarh v železnišk m ma- terijalnem skladišču, v oblafilnico družbe •Davorin lohan«, ki tudi ni last e Jarha. Službene objave LNP. (Iz seje poslovnega odbora 20 KIL 1926.) Z ozirom na dopis SK Jadran z dne 10. XIL se sklene rešiti njegov svoječasni ugo« vor proti verifikaciji igr Pečnika za ASK Primorje v smislu že storlenega sklepa prej šnjega upravnega odbora ter na prihodnji seji p. o dne 27 t m zaslišati tozade\no dva zastopnika SK Jadrana in igr Pečnika, o čemer se istočasno obveščalo predimeno« vani. Z ozirom na dopis SK Ilirije z dne 18. t m. odnosno na ugovor SK Ilirije z dno 13 X proti verifikaciji igr S Poduja za ASK Primorje se izreče gr Širne Poduje (ASK Primorje) zabrana igre, dokler ne poravna obveznosti do svoieca prejšnjega kluba SK Iliriie. Klubi -.e obveščajo, da razpisuje LNP, izvršujoč sklep izredne glavne skupščine LNP z dne 28 novembra pokalne tekme v korist fonda za poškodovane igrače, ki se bodo pričele v ljubilaiTskem okrožju LNP. ako bo dopuščalo vreme, 1 Ianuarja 1927 V ccliskem in mar borskem okrožju odredi pričetek 'eh ^kem Mo Tekme sc bodo vršile po propoziciiah za pokalno tekmovanje LNP Obveznost udeležbe se omeji v Liubliani na petorico prvorazred« nih klubov, v MariboTu in Celju pa ns vs« klube v sedežu MO Ostali klubi se bodo pritegnili v pokalno tekmovanje v kolkoT se bodo prostovoljno pri ia vili Žrebanje protivnikov itd se izvede na prihodnji se« ji p. o., ki se vrši v pondeliek. 27 t. m-ob 20 uri v kavarni i Fvropa® (Iz seie kaz odhnra dne 20 XII 1926.) Igr gg (":;rovič Blagoje in Marchiotti V ktor (SK Ilirija) se oprostita obtožbe po '31 in 37. k. p. JN&a, vložene po SK Slovanu. Tajnik IL Drsališče SK Jlirija Z izdajaniem se» zonsk;h kart se prične z današnjim dnem. Izdajale se bodo na drsališču od 14 ure dalje ter oba Hožičns praznika od 10 do 12 in od 14 do 18 ure Cene sezonskim kartam so sledeče- 30 Din za Izvršujoče članstvo in d iake. 50 [>'n za ostalo član« stvo ter 100 D:n za nečlane Sestanek smuške sekcije SK lbrije »« vrši v pondel iek, dne 27 t m., ob 6 uri zvečer v klubovero lokalu, kavarna Evro» pa Radi važnost prosimo polnoštevilne udeležbe. — Načelnik 1629 Službeno iz LSP Seja poslovnega od« bora se vrši v pondeljek, 27 t. m ob 20. uri v kavarni »Evropai Na sejo 6e vsbita dva zastopn ka SK Jadrana ta igr g Peč« nik Adolf (ASK Primorje) - Tajnik IL Klub kolesarjev in motociklistcn' Iliru ja v Ljubliani sklicuje svoj X redni občni zbor. ki se vrši dne 6 januarja 1927 ob 9.30 dopoldne v Prešernovi sobi restavra« cije Novi ^vet. Gospo-vetskt cesta 14, z ob!čainim dnevnim rrdom V slučaju ne« sklepčnosti se vrši občni zbor pol ure po« zneje, ki je sklepčen ob vsakem številu navzočih članov Kole*ar*ko in mofociklistično društ\>o Sava v Ljubljani priredi na Novega leta dan pr-š;zlet v Oobrunie Odhod ob <. i uri popoldne izpred društvene pisarne, Karlov« ska cesta a Vabljeni so vsi člani in priju tel ji sr>orta. T K Skala javlja svoiim članom d« se vrši letošnji Silvestrov večer v Boh Bi» strici Radi točnega dogovora glede prire« ditve iame. kakor tudi skupnega odhoda sklicujemo članski sestanek na rorek 28 t. m ob 8. v Narodni kavarni Rad; poznega termina poziv!mmo člane, da že sedai ja« vijo svoio udeležbo Prijave se zbirajo v poštnem nabiralniku kluhoveca lokala Po« lovična vožnia je že dovohena Protest proti slaITI i skupščin i INS ocf« bit Skup:na športnikov je pri politčni cblasti v Zagrebu protestirala proti goto« vim sklepom zadnje elavne skupščine JNS, ki jih ie smatrala za prorizakonike JNS ie sedai dobil od'oči»ev zagrebške policij« ske direkciie, ki zavrača ta protest z mo« tivacijo. da ima glavna skupščina kot VT« hovna instanca pravico storiti sklepe, ki se ne strinja io z besedilom pravil, ako so v skladu z d' hom pravil VREMENSKA POROČILA JZSS Sa* vez je preiel sledeča poročila. Kranjska go« ra ima ca 4 cm snega, na Vršiču in v Pia« niči pa ga je ca 10 do 15 cm Vreme je bilo danes oblačno tei si pričakuje sneg Na Blokah ie snega 25 cm in 5 cm sreža. ven« dar na strani proti Sodražici in Loškemu potoku Proti Cerknici ie reren manj ugo« den. V planinah prilike za smučanie niso ugodne, razven visoko v Julijskih Alpah za izvežbane ajpiniste Na Pohoriu situ« acija ni izprememena ter ie smuka na vr« hu baje ugodna Fv izpremembe se izve te» kom dneva v trgovini Goreč ČREME H0US0N »KUVERTA d. z o. z. konf. tvornica pao'rša VožarsM pot 1. Karlovska cesta 12. Stalna zaloga kuvert vseh velikosti, plačilnih vrečic, aktovk, Cene nzke' kuverf z ftkenci iti. B ago solidno! Poslano! Vse gospodinje, katere do sedaj še ne kupu- jejo prvovrstnega pridatka h kavi, naše domače KOLINSKE CIKORIJE, prosimo, da s popolnim zaupanjem povsod zahtevajo KOMNSKO CIKO- RIJO in gotovo bodo zadovoljne. — Pn nakupovanju pazite, da dobite pravo našo KOLIN- SKO CIKORIJO. katero iz naj- boljših snovi z novimi modernimi »troji izdelujejo izvežbani doma- fcni in ki zato zasluži, da se vporablji v vsaki slovenski rod- biol 12339*