Državni svet Milil BILTEN • ISSN: 1854-9489 Številka 3-4 • Leto IV • December 2009 DRŽAVNI SVET - AKTIVNI IZZIVALEC PRIHODNOSTI? UVODNIK Mag. Blaž Kavčič, predsednik Novinarji, s katerimi se pogovarjam o Državnem svetu, se menjajo, med vprašanji pa kot stalnica ostaja tema ukinjanja ali spreminjanja Državnega sveta. V odgovorih skušam biti nepristranski in poskušam osvetliti tematiko z različnih zornih kotov. Odgovarjam predvsem s stališča tistih, ki so jim v vsebinskem smislu politične strukture namenjene, to je s stališča državljank in državljanov. Seveda tu pogosto naletimo na težavo - državljank in državljanov suhoparne podrobnosti kaj dosti ne zanimajo. Želijo si, da bi »zadeva« delovala učinkovito, demokratično in poceni. Ljudje na splošno vedo o Državnem svetu malo, veliko premalo. Več vedo številne organizacije strokovne civilne družbe, s katerimi dokaj intenzivno sodelujemo. Prav zato smo se v vodstvu Državnega sveta odločili, da bomo okrepili aktivnosti za večjo prepoznavnost in ljudem približali naše delovanje. Zavedati se moramo znanega reka »percepcija je vse, kar je«. Lahko smo torej dobri in ustvarjalni, a če nihče tega ne zazna, tega enostavno ni! Preden pa poskušamo okrepiti percepcijo, si moramo biti na jasnem z vsebino. Pri tej je najbolj pomembno opredeliti tisto, kar Državni svet lahko prispeva navzven, to je k slovenski družbi. Ali je to lahko sestavina, ki sicer ni prisotna ali ne dovoljprisotna pri upravljanju s slovensko družbo? Ali delu za slovensko družbo (da me kdo ne bi napačno razumel). Tisto, česar po mojem mnenju v tem trenutku v Sloveniji najbolj primanjkuje, je več življenjskosti, prizemljenosti, praktičnosti regulativnega sistema in medsebojno usklajenih gradnikov trajnostnega razvoja. Danes je strankarska politika tista, ki v politične odločitve vnaša poudarjene elemente kratkoročnosti, kompromise med najmočnejšimi političnimi akterji in neskladje med sektorskimi cilji in strategijami. To pa lahko zamegli pogled na tisto, kar je zares pomembno. V Sloveniji danes govorimo o »nizko ogljični družbi«, a kljub temu pospešeno delujemo na uresničitvi 6. bloka termoelektrarne Šoštanj, ne izkoriščamo polnega potenciala hidroelektrarn, ne oblikujemo celovitega pristopa k povečanju obsega dodajanja vrednosti na ekološko-energetskem področju, vključno z izkoriščanjem sončne, geotermalne in vetrne energije. Nekatera dejstva so alarmantna. Po zadnjih statističnih podatkih je zaraščenih kar 68 odstotkov Slovenije. Po obdelovalnih površinah smo na evropskem repu. Ne izkoriščamo dovolj velikega potenciala lesno-predelovalne industrije na osnovi lastnih zalog surovin, znanja in delovne sile. Vedno glasneje govorimo o potrebi po hitri razprodaji večjega števila še preostalih gospodarskih subjektov v »slovenski« lasti in ustanavljamo Agencijo za gospodarjenje z državnimi deleži v gospodarstvu. Pripravljamo ukrepe za dvig davka na dodano vrednost in govorimo o davčnem razbremenjevanju. Vse to so področja, ki jim je čim hitreje potrebno posvetiti več pozornosti in znanja. Državni svet je na široko odprl vrata novim pobudam, svežim idejam, različnim iniciativam, ki se drugače ne bi mogle izraziti. Že do sedaj so številni strokovni posveti in prispevki državnih svetnikov pokazali, da Državni svet lahko prispeva konkretne razmisleke in predloge v smeri boljtrajnostno naravnane državne politike in bolj življenjske zakonodaje. Tako delovanje moramo v Državnem svetu še okrepiti, zato ustanavljamo Svet za inovativno Slovenijo. Podpreti želimo prizadevanja že uveljavljenih akterjev na tem področju in s tem tudi nadgraditi naša dosedanja prizadevanja za trajnostno naravnan družbeni razvoj. Med drugim moramo najti tudi ustrezno kombinacijo med bolj pravičnim družbeno-gospodarskim sistemom z možnostjo dostojnega življenja za slehernega državljana s sestavino motiviranja in dinamike. Ta sestavina bo v večji meri sproščala ustvarjalne potenciale državljanov in podpirala zdravo tekmovalnost. Državni svet se ambiciozno in konstruktivno vključuje v iskanje poti, ne samo iz trenutne ekonomske krize, ampak pomaga presegati vzorce razmišljanja in delovanja prav na vseh področjih našega življenja. IZ VSEBINE: stran 2 >>> Ustavno sodišče Funkcija predsednika Državnega sveta poklicna stran 2-3 Odložilni veto Plačna razmerja v sodstvu Vpliv črtanja zadružne revizije na delo zadrug Delitev premoženja med gospodarskimi zbornicami Stabilnost javnega financiranja iz iger na srečo Javni nadzor nad delom Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Pomisleki o obdavčitvi motornih vozil Zoper politični nadzor nad izdajanjem dovoljenj za delo s tajnimi podatki stran 5 Zakonodajne pobude komisij Novela Zakona o odvzemu in presaditvi delov človeškega telesa Sprememba Zakona o subvencioniranju študentske prehrane stran 6 Gostujoče mnenje Boris Pahor o slovenski državnosti stran 9-11 Aktualno Slovenija v ekonomsko- socialni in institucionalni krizi Razvojna podpora slovenskim regijam Globalizacija in varnost delovnih mest stran 12-14 Razprave Čas po krizi-priložnost ali nuja za trajnostni razvoj Položaj ustanov v Sloveniji O Predlogu nacionalnega programa varovanja duševnega zdravja stran 15 Civilna družba Prostovoljci- brezmejni človeški kapital ->>> Ustavno sodišče: »Funkcija predsednika Državnega sveta se opravlja poklicno!« Ustavno sodišče je novembra odločilo, da je nepoklicna funkcija predsednika Državnega sveta v neskladju z ustavnim položajem tega organa iz 96. in 97. člena Ustave, zato je razveljavilo Zakon o Državnem svetu v delu, ki to določa. Državni svet neposredno ne izvršuje oblastvenih funkcij, na podlagi svojih ustavnih nalog pa sodeluje z Državnim zborom v okviru izvrševanja zakonodajne funkcije. Zato je za učinkovito delo Državnega sveta bistveno zagotoviti stalno razpoložljivost njegovega predsednika, da bi se Državni svet na aktivnosti Državnega zbora lahko pravočasno odzval. Ureditev, ki tega ne zagotavlja, bi lahko pomenila oviro pri izvrševanju vodstvenih odgovornosti predsednika Državnega sveta in v posledici oteževanje izvrševanja ustavne vloge tega organa. Ustavo sodišče je odločilo, da se funkcija predsednika Državnega sveta opravlja poklicno. Zakon ne odpravlja neenakopravnosti med zbornicami pri delitvi premoženja GZS Večina državnih svetnikov je menila, da zakon ni odpravil neenakopravnegapoložajamedreprezentativnimigospodarskimi zbornicami pri delitvi premoženja GZS, zato je Državni svet na 13. izredni seji s 15 glasovi »za« in sedmimi »proti« sprejel odložilni veto na novelo Zakona o gospodarskih zbornicah, ki jo je Državni zbor sprejel 20. novembra. 7. decembra je Državni zbor s 73 glasovi »za« novelo vnovič sprejel. Predlagana sprememba sodniških plač s težavnimi pogajanji vzpostavlja plačna razmerja Na 12. izredni seji 29. septembra je Državni svet odločal o zahtevi za ponovno odločanje o paketu štirih zakonov, ki so se nanašali na uskladitev plač sodnikov s funkcionarji drugih vej oblasti. Državni svet je s 17 glasovi »za« in 14 »proti« izglasoval veto le na novelo Zakona o državnem tožilstvu. Državni zbor je o noveli zakona ponovno odločal na oktobrski redni seji in ga s 46 glasovi »za« in 30 »proti« ponovno izglasoval. Za odložilni veto so se državni svetniki odločili na predlog skupine svetnikov s prvopodpisanim Rajkom Fajtom, ki je v zahtevi za sklic med drugim navedla, da predlagana sprememba sodniških plač s težavnimi pogajanji vzpostavlja plačna razmerja. Pri glasovanju o novelah zakonov o sistemu plač v javnem sektorju in o državnem pravobranilstvu so bili glasovi »za« in »proti« izenačeni, za veto o noveli zakona o sodniški službi pa je glasovalo 14 svetnikov, 15 jih je bilo proti. Na seji je svetnik Fajt pojasnil, da je razprava odprla kar nekaj vprašanj. Izpostavil je pomislek glede nevtralnih finančnih posledic novele in se vprašal, ali je 47. izhodiščni plačni razred prava umestitev ter vprašanje trajnega mandata, ki ga imajo sodniki v nasprotju s poslanci. Črtanje zadružne revizije bo imelo dolgoročen negativen vpliv na poslovanje zadrug Državni zbor je novelo Zakona o zadrugah sprejel na deveti seji 25. septembra, odložilni veto pa je Državni svet s 25 glasovi »za« izglasoval na dvanajsti izredni seji. Državni zbor je 22. oktobra s 54 glasovi »za« in 26 »proti« novelo vnovič potrdil. Mehanizem zadružne revizije je po oceni prvopodpisanega predlagatelja Petra Vriska 17 let zelo dobro deloval in za same zadruge opravil veliko pozitivnega. Odložilni veto na novelo Zakona o zadrugah so državni svetniki sprejeli, ker črtanje določb celotnega poglavja o zadružni reviziji, ki je po dosedanjem zakonu obvezna za vse zadruge, ne bi pozitivno vplivalo na razvoj zadružništva. Zlasti ne za zadruge, ki imajo v svoji bilanci velik delež nedeljivega zadružnega kapitala. Čeprav zakon uvaja evropske zadruge v Sloveniji in prinaša nekatere izboljšave za domače zadruge, je opustitev zadružne revizije takšen poseg, katerega dolgoročne negativne posledice pretehtajo pozitivne spremembe, ki jih vključno z morebitnimi prihranki pri stroških poslovanja zaradi domnevno manj obsežne dolžnosti revidiranja prinaša tretja novela Zakona o zadrugah. Večina državnih svetnikov s prvopodpisanim Bojanom Papičem je menila, da novela zakona kljub temu, da razmejuje med deleži upravičenj reprezentativnih gospodarskih zbornic in deležem upravičenj pravnega naslednika Gospodarske zbornice Slovenije, tej razmejitvi ne sledi dosledno, zaradi česar se lahko GZS pri delitvi premoženja še vedno izkazuje tako kot pravni naslednik GZS in kot reprezentativna zbornica. Če ne bodo odpravljena ta neskladja, bo to kršitev ustave in neuresničitev odločbe Ustavnega sodišča. Odločbi bo po prepričanju večine svetnikov zadovoljeno le, če se premoženje bivše GZS razdeli med vse novoustanovljene reprezentativne gospodarske zbornice po istem kriteriju, ki ga zagotavlja le delitev po deležih, proporcionalnih deležem upravičenjposamezne zbornice. Odložilni veto na novelo Zakona o igrah na srečo Novela ne zagotavlja dosedanje stabilnosti javnega financiranja iz vira iger na srečo za invalidske, humanitarne in športne organizacije. Državni svetniki so zato na 14. izredni seji 23. decembra z 22 glasovi »za« in 7 glasovi »proti« izglasovali odložilni veto. Kot je poudaril prvopodpisani državni svetnik Boris Šuštaršič, pri urejanju iger na srečo na svetovnem spletu ni določila, da delež denarja pripade invalidskim, humanitarnim in športnim organizacijam. Tudi večina ostalih svetnikov je presodila, da novela zajema zelo ozek krog sprememb, kljub temu, da je bilo posredovanih precej več pobud za odpravo pravnih ovir, ki preprečujejo boljše gospodarjenje in bolj učinkovito oblikovanje sredstev za dobre namene iz državnih koncesij od iger na srečo. Glede na obrazložitev novele, naj bi to urejala razvojna strategija, ki pa še vedno ni sprejeta. Dejavnost invalidskih, humanitarnih in športnih organizacij je izjemnega javnega pomena, saj društvena dejavnost marsikdaj nadomestiti funkcijo države. Kot posebej škodljiv so ocenili 3.a člen, ki na novo določa prireditelje za spletne igre na srečo, pri čemer ta člen ne določa, kam naj se nakazujejo plačila od dodeljenih koncesij. Nesprejemljiva odprava nadzora Državnega zbora nad delom Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Za odložilni veto na novelo Zakona o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije, katerega pobudnik je bil Cveto Zupančič, je na 14. izredni seji 23. decembra glasovalo 22 svetnikov, 9 jih je bilo »proti«. Državni svetniki so opozorili na nedodelan prenos nezazidanih stavbnih zemljišč s sklada na občine, načrtovani prenos gozdarjev z Zavoda za gozdove Slovenije na sklad, na znaten delež koncesnine, ki jo bo moral <<< 1 sklad v prihodnje prepustiti občinam ipd. Kot posebej nesprejemljivo rešitev so ocenili odpravo nadzora Državnega zbora nad delom sklada, z odpravo javnega nadzora pa bo mogoče kmetijska zemljišča in gozdove podrediti ozkim kapitalskim interesom in izriniti še zadnje vzvode države za nadzor nad gozdovi, katerih lastnica je. Zakon določa koncesijska razmerja, kar je prej spadalo pod določila uredbe. Svetniki so že med sprejemanjem novele opozarjali na nedorečenosti in nejasnosti v zvezi s prenosom nezazidanih stavbnih zemljišč na občine. Novela zakona skladu dodatno odvzema sredstva iz koncesijskih dajatev, hkrati pa mu stroškovno nalaga še zaposlene z Zavoda za gozdove Slovenije in obenem zmanjšuje stroške strokovnega dela. S tem novela postavlja v negotovost delovanje in celo obstoj sklada, saj se močno zmanjšujejo njegovi prihodki, zaradi česar bo sklad postal velik proračunski porabnik. Pomisleki o veliki progresivnosti obdavčitve Odložilni veto na novelo Zakona o davku na motorna vozila je bil na 14. izredni seji sprejet na pobudo prvopodpisanega Bojana Kekca. »Za« je glasovalo 16 državnih svetnikov, »proti« 14. Novela po mnenju večine svetnikov pod krinko zelene davčne reforme in varstva okolja dodatno obremenjuje predvsem srednji sloj, ki kupuje srednji rang vozil. Bistvo zakona je več davkov od prodaje motornih vozil, kar Vlada ne skriva. V času, ko države v Evropi in po svetu subvencionirajo nakup motornih vozil, da bi s potrošnjo omilile gospodarsko krizo, slovenska Vlada le-to še dodatno obremenjuje. Vlada na podlagi prodaje motornih vozil v letu 2007, ko je bila konjunktura, pričakuje celo več davčnih prihodkov s poviševanjem davkov, kar je nerealna ocena. Obenem je lestvica med najbolj progresivnimi in najvišjimi v Evropi. Z novelo zakona bodo obdavčena tudi motorna kolesa, kar je nesorazmerno z njihovim bistveno manj negativnim vplivom na okolje. Svetniki so novi obdavčitvi nasprotovali tudi iz razloga, ker je največji onesnaževalec tranzitni promet, ki v obdavčitev ni vključen. Državni svetnik Bojan Kekec je opozoril še na nesorazmerno obdavčitev dizelskih motorjev in za zavajanje označil trditve, da se bodo vozila pocenila, novost pa bo po njegovem škodovala trem tovarnam: Revozu, Adrii Mobil in Tomosu. Boljša bi bila rešitev, ko bi vsa vozila vsako leto ob registraciji plačala dajatev za izpuhe, pa je menil svetnik Marijan Klemenc. Zoper politični nadzor nad izdajanjem dovoljenj za delo s tajnimi podatki Za odložilni veto na novelo Zakona o tajnih podatkih je na 14. izredni seji 23. decembra glasovalo 18 svetnikov, proti jih je bilo 8. Državni svetniki s prvopodpisanim Alojzem Kovšco so menili, da spremembe zakona ne sledijo uzakonjenim ciljem. Pod krinko reorganizacije in racionalizacije služb v Ministrstvu za notranje zadeve se želi vzpostaviti političen nadzor v okviru izdaje dovoljenj za dostop do tajnih podatkov. Bistvo novele zakona je, da se prenese odločanje za opravljanje preverjanja za izdajo dovoljenj za delo s tajnimi podatki iz policije na Ministrstvo za notranje zadeve. Državni svet poudaril, da je delo s tajnimi podatki z vidika varnosti državljanov zelo pomembno, zato naj z njimi upravljajo tisti, ki so politično neodvisni. S spremembo zakona bo z zbirko podatkov upravljalo Ministrstvo za notranje zadeve oziroma minister za notranje zadeve ter državni sekretar, ki sta oba politično imenovana, kar pomeni, da bo nad izdajo dovoljenj za delo s tajnimi podatki tudi nesporno obstajal politični nadzor. Brez odložilnega veta na novelo Zakona o glavnem mestu Republike Slovenije Državni svet na 14. izredni seji 23. decembra ni izglasoval odložilnega veta na novelo Zakona o glavnem mestu Republike Slovenije. Predlog je vložila skupina svetnikov s prvopodpisanim Jožetom Koržetom. Odložilni veto na novelo zakona so predlagatelji podali, ker so menili, da je dodeljevanje sredstev Mestni občini Ljubljana brez javnega razpisa nesprejemljivo in v času gospodarske krize tudi negospodarno, saj ne zagotavlja transparentnosti poslovanja s sredstvi, namenjenimi za financiranje funkcij glavnega mesta. Kot je poudaril Jože Korže »predlagana novela poleg namenske rabe tudi ne določa nadzora nad namensko porabo dodeljenih sredstev Mestne občine Ljubljana, kakor tudi ne načina povrnitve sredstev v državni proračun v primeru, da raba proračunskih sredstev ne bi bila namenska«. Predlagatelji so menili, da gre za izpolnjevanje predvolilnih obljub, novela pa Ljubljano privilegira glede na ostale občine, in jo postavlja izven sistemskih ustavnopravnih okvirov. V razpravi je državni svetnik dr. Andrej Rus poudaril, da to ni zakon o Mestni občini Ljubljana in da gre za zakon o glavnem mestu države, ki je skupno, čemur je pritrdil tudi državni svetnik Matej Arčon. Pobuda Vladi za sodelovanje stroke in civilne družbe pri pripravi zakonov in predpisov Že v fazi priprave okrepiti demokratičen postopek Na 19. seji 21. oktobra je Državni svet obravnaval pobudo Komisije za državno ureditev v zvezi z možnostjo seznanitve Državnega sveta z osnutki predpisov v postopku priprave, medresorskem usklajevanju in v vladnem postopku, pred sprejetjem dokončnega besedila na seji Vlade Republike Slovenije. Možnost sodelovanja stroke in civilne družbe v postopku priprave zakonov in drugih predpisov je demokratični standard, ki postaja v sodobnih državah nujnost. Predpisi se v Sloveniji največkrat pripravljajo v ozkih krogih in le manj pogosto transparentno. Realne možnosti za vplivanje na vsebino predpisov so večje v fazi, ko se ti nahajajo pri njihovih pripravljalcih, pri ministrstvih ali drugih vladnih telesih. Ko je predlog predpisa na Vladi sprejet, sledi le še razprava v Državnem zboru, zaradi poslovniških določb pa je realno le še malo možnosti za konceptualne in strokovne razprave o posameznih zakonskih rešitvah, saj je predloge potrebno oblikovati v obliki amandmajev, in še te lahko vlagajo le poslanci in delovna telesa Državnega zbora. Zato bi po mnenju Komisije za državno ureditev ministrstva, ki pripravljajo predpise, morala razpravo o pomembnih predpisih aktivno organizirati. To pomeni, da bi morali objavo predpisa na spletnih straneh promovirati v medijih in dopustiti možnost, da Državni svet, kot zastopnik lokalnih in funkcionalnih interesov, pa tudi nevladne organizacije in druga civilna združenja, posredujejo stališča. Z dopuščanjem informacij o predpisih v pripravi, kar je že bilo vpeljano v obdobju mandata prejšnje Vlade, je po mnenju državnih svetnikov treba še naprej krepiti demokratičen postopek sooblikovanja predpisov. ->» Pobude in vprašanja državnih svetnikov Državni svetniki so na Vlado, ministrstva in druge pristojne institucije v drugi polovici leta 2009 naslovili številne pobude in vprašanja, in sicer: Bogomir Vnučec v zvezi s subvencioniranjem energetske učinkovitosti večstanovanjskih objektov; Marijan Klemenc vprašanje v zvezi z nevzdržnimi pogoji za bolnike, ki prejemajo kemoterapijo na Onkološkem inštitutu v Ljubljani, vprašanje o sobvencioniranju prevozov otrok v osnovno šolo, vprašanje v zvezi postopki javnih razpisov in vprašanje v zvezi z ureditvijo statusa članov in predsednikov izpitnih komisij za voznike motornih vozil; Jože Mihelčič vprašanje glede veteranske rente, glede zaščite vodnih virov v Beli Krajini, pobudo v zvezi s pripravo Predloga zakona o podpori Beli Krajini z vsemi obkolpskimi občinami, vprašanje v zvezi s problematiko financiranja regionalnih televizijskih programov ter pobudo za dopolnitev odgovora Ministrstva za kulturo glede financiranja regionalnih TV programov in Interesne skupine lokalnih interesov glede oprostitve dohodnine za OMD plačila; dr. Janvit Golob pobudo v zvezi s konverzijo ruskega klirinškega dolga v nakup plinsko-parne termoelektrarne; dr. Janvit Golob in mag. Dušan Semolič vprašanje v zvezi z ureditvijo plačevanja socialnih prispevkov delodajalcev; Komisija za državno ureditev pobudo v zvezi z možnostmi o seznanitvi Državnega sveta z osnutki predpisov v postopku priprave; Drago Žura pobudo za zakonsko ureditev omejitve vožnje po levem pasu avtoceste; Rastislav Jože Reven vprašanje v zvezi z merjenjem hitrosti motornih vozil, vprašanje v zvezi z izvajanjem Zakona o soobstoju gensko spremenjenih rastlin z ostalimi kmetijskimi rastlinami; Cvetko Zupančič vprašanje v zvezi z vpogledom v vsebino pogodb med Skladom kmetijskih zemljišč in gozdov RS ter koncesionarji, Drago Ščernjavič in Peter Požun vprašanje v zvezi z razreševanjem problematike Vzajemne d.v.r ter Boris Šuštaršič vprašanji glede predpisanega pripravništva socialnih delavcev in pripravništva na področju socialnega varstva. Vprašanje avtonomije Nacionalnega preiskovalnega urada Ob obravnavi novele Zakona o Policiji so državni svetniki podprli prizadevanja za »kvalitativni in trajnostni preskok na področju omejevanja, odkrivanja, preiskovanja in pregona zahtevnejših oblik gospodarske, javnofinančne kriminalitete in korupcije ter drugih zahtevnejših oblik kaznivih dejanj.« Ob podpori projektu so svetniki opozorili še na vprašanje uradove strokovne in operativne avtonomije. Dopolnitev poslovnika Državni svet je sprejel Spremembe in dopolnitve Poslovnika Državnega sveta v smeri bolj natančne opredelitve postopka, predvsem pri sklicevanju izrednih sej Državnega sveta. Dopolnitev je pomembna, saj sta sprejem odložilnega veta in razpis zakonodajnega referenduma najmočnejši orožji Državnega sveta, pri čemer so natančni postopki nujni pogoj za korektno odločanje. Varčevalno naravnan proračun Državni svet je sprejel Finančni in kadrovski načrt Državnega sveta Republike Slovenije za leti 2010 in 2011. Predvidena je obnova strojne računalniške opreme, podaljšanje licenc računalniških programov in obnova telekomunikacijske opreme ter opreme za tiskanje in razmnoževanje. Državni svet je že zmanjšal sejnine za štiri odstotke, močno omejil število mednarodnih obiskov in omejil stroške telefonskih pogovorov za 10 odstotkov. «<- Izgradnja prostorske podatkovne infrastrukture Ob podpori Predlogu zakona o infrastrukturah za prostorske informacije so svetniki ugotavljali, da potrebna sredstva za vzpostavitev informacijskega sistema na enotnih kriterijih v višini 350.000 evrov niso zagotovljena. Zato bo treba ocenjena sredstva zagotoviti v okviru razpoložljivih proračunskih sredstev. Z vidika racionalizacije je vzpostavitev enotnega sistema nujna, saj podatki zbirnega katastra gospodarske javne infrastrukture niso uporabni za prenos v različne prostorsko informacijske sisteme na občinskem nivoju, Vlada in njene službe pa naj preučijo pobudo za dopolnitev Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007-2013 tako, da bi se iz sredstev evropskih skladov sofinancirala tudi izgradnja prostorske podatkovne infrastrukture, ustrezno pa naj se nadgradijo tudi javni razpisi za pridobitev evropskih sredstev. Na področju davčne politike nujne dolgoročne in ne parcialne rešitve Državni svet ni podprl novele Zakona o dohodnini, čeprav se je zavzel za pregleden, enostaven in dosleden davčni sistem. Izhajajoč iz načela, da je vsak davčni zakon neprimeren, če omogoča posebno obravnavo le nekaterih skupin davčnih zavezancev, so svetniki opozorili, da se z izjemami nepotrebno zapleta davčni sistem. Blažje davčno breme določenih kategorij zavezancev lahko pomeni zgolj nesprejemljivo prekomerno obdavčitev drugih. Med drugim so državni svetniki nasprotovali tudi posebni olajšavi za delovne migrante. Državni svet se tudi ne strinja z argumentacijo vladnih predstavnikov, da trenutne krizne razmere niso primerne za bistvene spremembe. Podpora strategiji za Jadran Svetniki so podprli resolucijo, ki Vladi predlaga razglasitev Severnega Jadrana za zavarovano območje. Ta podpora izhaja tudi iz sklepov Državnega sveta z dne 19. 9. 2007 in 11. 3. 2009, ko je ta obravnaval problematiko načrtovane gradnje plinskih terminalov v Tržaškem zalivu in v Kopru in zavzel do tega negativno stališče. V 7. točki resolucija nasprotuje namestitvi terminalov za utekočinjeni zemeljski plin ob slovenskih teritorialnih vodah in v širšem Tržaškem zalivu, v 6. točki pa sledi stališčem Državnega sveta, ki podpira vse dosedanje aktivnosti Mešane slovensko-italijansko-hrvaške komisije za varstvo voda Jadranskega morja in obalnih območij pred onesnaženjem in si prizadeva za določitev celotnega območja severnega Jadrana za ekološko občutljivo ter zaščiteno območje Fakulteta za turizem v Brežicah -dopolnitev ponudbe študijskih programov Državni svet je podprl Predlog odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o preoblikovanju Univerze v Mariboru in se strinjal z ustanovitvijo nove članice Univerze v Mariboru-Fakultete za turizem s sedežem v Brežicah, ker se tako dopolnjuje ponudba študijskih programov s področja turizma. V razpravi so svetniki izrazili pomisleke, ker najne bi bilo zagotovljenih dodatnih sredstev za ustanovitev oziroma začetek dela in zaradi pomanjkljivo navedene kadrovske zasedbe nove fakultete. Položaj kmečkih zavarovancev Državni svet je podprl predlog novele Zakona o varstvenem dodatku in predlog novele Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Novela Zakona o varstvenem dodatku izenačuje pravice uživalcev kmečkih pokojnin do varstvenega dodatka z ostalimi prejemniki. S tem se bo izboljšal materialni in socialni položaj kmečkih zavarovancev, prejemnikov najnižjih pokojnin. Državni svet je v tem kontekstu podprl še novelo Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki prav tako predstavlja socialni korektiv, saj uzakonja širitev pravice do letnega dodatka kmetom. Podpora poročilu Varuha Državni svet je podprl ugotovitev o velikem napredku na področju varovanja človekovih pravic s sprejetjem Zakona o preprečevanju nasilja v družini, pri oblikovanju in sprejemanju katerega je s posveti in zaključki sodeloval tudi Državni svet. Prav tako se je Državni svet zavzemal za sprejem Zakona o duševnem zdravju ter za čimprejšnji sprejem Nacionalnega programa varovanja duševnega zdravja in podzakonskih predpisov. Varuhu so svetniki predlagali, naj prouči pojav samozaposlovanja »socialnih podjetnikov«. Državni svet je še ugotovil, da so s sprejemom Zakona o ratifikaciji Konvencije o pravicah invalidov in Izbirnega protokola h Konvenciji o pravicah invalidov zagotovljene dolgoročne usmeritve za razvoj socialnega varstva in ustvarjanja enakih možnosti za invalide. Vendar pa invalidi težko uveljavljajo pravico do invalidnine ali nadomestila za telesno okvaro. Državni svet je ugotovil, da Varuh ni upošteval njegovega mnenja v zvezi z letnim poročilom Varuha za leto 2007, v katerem je opozoril na nesistematičnost in dihotomijo pri uporabi nekaterih pravilnih terminov. Državni svet je še predlagal, da Varuh človekovih pravic v svoje poročilo vključi pojav globalizacije z vidika kršitev človekovih pravic in se pri tem opre tudi na dokument, ki ga je pripravil Državni svet, v katerem je skušal opredeliti vzroke in posledice finančne in ekonomske krize. Spremembe na področju medicinskih pripomočkov Državni svet se je seznanil s Predlogom zakona o medicinskih pripomočkih, ki uvaja številne spremembe evropskega pravnega reda na tem področju, ob čemer se je Državni svet seznanil tudi s konkretno pripombo državnega svetnika za področje socialnega varstva Borisa Šuštaršiča glede diagnosticiranja, spremljanja, zdravljenja, medicinske rehabilitacije posledic poškodb ali okvar in nadomestitve okvare ali invalidnosti zaradi obnovitve funkcioniranja v fizičnem in socialnem okolju. Pomen Primoža Trubarja in prve tiskane knjige Državni svet je podprl novelo Zakona o praznikih in dela prostih dnevih v Republiki Sloveniji, ob čemer so svetniki poudarili, da državni prazniki odražajo soglasje o pomenu posameznih zgodovinskih datumov, državotvornost ter zavest o nujnosti vzdrževanja zgodovinskega pomena najpomembnejših dogodkov. Razglasitev 8. junija za dan Primoža Trubarja je izkaz soglasja in priznanja Trubarju, ki je s svojim delom pomembno doprinesel k razvoju in osveščanju slovenske narodne identitete. Državni svet je predlagal, da se na posamezni stopnji učnega procesa v šolskem kurikulumu poudari pomen prve tiskane knjige in utrjevanja zavesti slovenstva. Predlog novele Zakona o odvzemu in presaditvi delov človeškega telesa zaradi zdravljenja Z novelo bi se razpoložljivost organov za transplantacije bistveno povečala Komisija Državnega sveta za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide je na seji 23. decembra podprla pobudo za sprejem novele Zakona o odvzemu in presaditvi delov človeškega telesa zaradi zdravljenja, ki jo je predložil državni svetnik Peter Požun. Slovensko zdravstvo se v okviru Evropske transplantacijske mreže sooča s hudim pomanjkanjem organov za presaditve. Uzakonitev domnevne privolitve, v kombinaciji z drugimi pogoji, kot so dobro razvita transplantacijska dejavnost, zagotavljanje kakovosti in varnosti, bi pomembno učinkovala na povečanje razpoložljivosti organov. Sprememba se nanaša na poglavje o odvzemu delov telesa umrlega. Že sedaj je v 15. členu uzakonjen sistem domnevne volje darovalca, ki pa je lahko problematičen s stališča izvedbe v praksi. Določba omogoča odvzem delov telesa, kadar oseba v to ni izrecno privolila, če odvzema ni izrecno prepovedala, razen če iz drugih okoliščin izhaja, da bi temu nasprotovala. Zaenkrat ni vzpostavljen sistem za evidentiranje izrecne prepovedi oziroma nasprotovanja darovanju. Poleg tega je s stališča izvajalcev lahko problem preverjati druge okoliščine, iz katerih naj bi izhajalo nasprotovanje. Sprememba zakona uvaja sistem, ki ne zahteva izrecno izjavljene privolitve posameznika v zvezi z darovanjem delov telesa po smrti, upošteva pa izrecno izjavljeno nasprotovanje darovanju. Predlagan je sistem, po katerem so darovalci vsi državljani Republike Slovenije s prebivališčem v Republiki Sloveniji, s tem, da lahko posameznik prepreči odvzem delov njegovega telesa po smrti z izrecno pisno izjavo podano pri osebnem zdravniku. S tem, ko ima posameznik na enostaven način možnost izraziti svoje nasprotovanje in s tem ovreči domnevo privolitve, je korektno upoštevana njegova pravica odločati o svojem telesu za čas po smrti. Bistvena sprememba je predlagana tudi glede upoštevanja volje svojcev. Predlagana ureditev izhaja iz predpostavke, da je ob domnevni privolitvi nepotrebno ugotavljati voljo svojcev. Pač pa je svojcem dana možnost ovreči domnevo privolitve, na način, da navedejo okoliščine, ki kažejo, da se umrla oseba za časa življenja ni strinjala z odvzemom delov človeškega telesa po smrti. S tem je dan poudarek na ugotavljanju volje umrle osebe, kar lahko ovrže domnevo privolitve. Pobuda za noveliranje Zakona o subvencioniranju študentske prehrane Pomembna in daljnosežna pravica do subvencionirane študentske prehrane Komisija za kulturo, znanost, šolstvo in šport je na 22. seji 2. decembra podprla pobudo za sprejem novele Zakona o subvencioniranju študentske. Kot je pojasnil predlagatelj pobude Drago Žura, se z novelo uvaja manj zahtevna uskladitev zakona, ki zahteva spremembe na področju evidenc, natančnejše opredelitve upravičencev, izmenjave podatkov in sankcioniranja kršiteljev, ker se subvencioniranje študentske prehrane ne bo več izvajalo v obliki tiskanih bonov. V praksi je Študentska organizacija Slovenije v fazi prenove načina izvajanja sistema subvencioniranja študentske prehrane in samoiniciativno prehaja na evidence pravic v zvezi s študentsko prehrano v elektronski obliki. Škoda bi bilo, če se ob tej prenovi ne bi upoštevalo tudi izkušnje iz prakse in predloge za izboljšanje sistema. Temeljna značilnost novega sistema bo, da študent ne bo več v naprej kupoval bonov za posameznega ponudnika subvencionirane študentske prehrane. Tako ne bo potrebna vnaprejšnja odločitev študenta, kje se bo razmeroma dolgo obdobje prehranjeval in bo razliko med vrednostjo obroka in subvencijo poravnal neposredno pri ponudniku. Predlagatelj je dopolnil pobudo še s členom, ki vključuje dodatne upravičence do subvencionirane študentske prehrane. >» 5 Iz dela komisij v drugi polovici leta 2009 Komisija za mednarodne odnose in evropske zadeve je podala mnenje k Predlogu okvirnega sklepa Sveta o pravici do tolmačenja in prevajanja v kazenskih postopkih, podprla pristop Državnega sveta k shemi sofinanciranja stalnega člana Sekretariata COSAC-a, podala je mnenje k Predlogu zakona o ratifikaciji Protokola o celovitem upravljanju obalnih območij v Sredozemlju, podprla predlog novele zakona Zakona o odnosih Republike Slovenije s Slovenci zunaj njenih meja, se seznanila z informacijo o delovanju Zveze Romov Slovenije, podprla Predlog zakona o ratifikaciji Mednarodne konvencije o zatiranju dejanj jedrskega terorizma. Novele Zakona o zunanjih zadevah. Seznanila se je z izvedbo testa subsidiarnosti o Predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju in izvrševanju sodnih odločb in javnih listin v zapuščinskih zadevah ter uvedbi evropskega potrdila o dedovanju. Komisija se je na izrednih sejah seznanila s stališči Vlade RS do namere švedskega predsedstva Svetu EU za sklic medvladne konference za nadaljevanje pristopnih pogajanj Republike Hrvaške k EU. Seznanila se je s stališči Vlade do posameznih poglavij z vidika pogajalskega procesa Republike Hrvaške z EU, in sicer v rokih, ki ji bodo omogočili pravočasno obravnavo ter podala mnenje glede stališča RS do osnutka skupnega stališča EU za odprtje poglavja 4, 16, 11, 12, 24, 22, za zaprtje poglavja 6, za začasno zaprtje poglavja 2, 29, 18, 21, 19, 3, za odprtje poglavja 27. Obravnavala je predlog za odobritev vzorčnega modela Sporazuma OECD o izmenjavi informacij v davčnih zadevah in seznam držav ter drugih ozemelj. Komisija za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide je obravnavala 14. redno letno poročilo Varuha človekovih pravic RS za leto 2008, novelo Zakona o igrah na srečo, predlog novele Zakona o postopku priznavanja poklicnih kvalifikacij državljanom držav članic EU, evropskega gospodarskega prostora in Švicarske konfederacije za opravljanje regularnih poklicev oziroma dejavnosti v RS, novelo Zakona o nacionalnih poklicnih kvalifikacijah, Predlog zakona o medicinskih pripomočkih, seznanila se je s pobudo za sprejem novele Zakona o odvzemu in presaditvi delov človeškega telesa zaradi zdravljenja, obravnavala Predlog zakona o interventnih ukrepih zaradi gospodarske krize. Seznanila se je s Poročilom o delu in finančnem poslovanju FIHO v letu 2008; obravnavala je še predlog novel Zakona o varstvenem dodatku, Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju in Zakon o registraciji istospolne partnerske skupnosti, ki ga ni podprla. Obravnavala je Pobudo o ureditvi zakonske podlage za ažurno plačevanje socialnih in zdravstvenih prispevkov s strani delodajalcev, novelo Zakona o reprezentativnosti sindikatov in se seznanila z Informacijo o programu »Zdravljenje in rehabilitacija oseb, odvisnih od nedovoljenih drog s komorbidnostjo«. Komisija za gospodarstvo, obrt, turizem in finance je obravnavala predlog novele Zakona o deviznem poslovanju, predlog novele Zakona o davku na dodano vrednost, predlog novele Zakona o bančništvu, predlog novele Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb, predlog novele Zakona o prvem pokojninskem skladu Republike Slovenije in preoblikovanju pid-ov, novele Zakona o igrah na srečo, predlog novele Zakona o davku na tonažo, predlog novele Zakona o varstvu potrošnikov, ter predlog novele Zakona o blagovnih rezervah, ki pa ga komisija ni podprla. Komisija je obravnavala Predlog zakona o interventnih ukrepih zaradi gospodarske krize, Predlog zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2010 in 2011, Predlog proračuna Republike Slovenije za leto 2010 in 2011, Predlog odloka o Programu prodaje državnega finančnega premoženja za leti 2010 in 2011, novelo zakona o davku na motorna vozila, ki ga komisija ni podprla, predlog novele Zakona o dohodnini, predlog novele Zakona o gospodarskih zbornicah. Predloga novele Zakona o davčnem postopku komisija ni podprla. Obravnavala je še Poročilo D.S.U. o izvajanju nalog na podlagi 62. člena Zakona o zaključku lastninjenja in privatizacij pravnih oseb v lasti Slovenske razvojne družbe v obdobju od 1. 1. 2009 do 30. 9. 2009 Gostujoče mnenje Boris Pahor o slovenski državnosti Tržaški pisatelj in humanist Boris Pahor je v Državnem svetu na predavanju »Slovenska državnost, kot jo pojmujem« spregovoril o svojem pojmovanju slovenske državnosti, ki se po njegovem navezuje na zmago narodnoosvobodilnega gibanja med drugo svetovno vojno na strani zaveznikov. Poudaril je, da manjka Slovencem zavedanje samih sebe. Tako v slovenskih šolah primanjkuje čuta za domoljubje, kar je po njegovem tudi problem slovenske državnosti. Slovensko mladino bi bilo treba vzgajati v smislu slovenske identitete. Pojasnil je, da je treba preseči zaverovanost, ki jo ima osrednja Slovenija sama vase, zagledanost v svojo »imenitno centralno vlogo«. Ta samozaverovanost naj bi škodila vsem Slovencem. Še več. Slovenija je »šla v Evropo mimo Trsta« in pri tem zanikala Slovence, ki tam živijo. Po Pahorjevih besedah je »imenitno, da je sedaj Koper slovenski izhod na morje«. A bo Koper v prihodnosti izgubljal, če se bo Trst odprl kot mednarodno mesto. Spraševal se je, ali je Slovenija sploh pripravljena na to. Prav tako je izrazil prepričanje, da je danes slovenski »kraški svet popolnoma na razpolago sosedom«. Po njegovem mnenju bi morali omejiti oblast županom, da ti ne bi razprodali slovenske zemlje Italijanom, saj se lahko zgodi, »da bomo imeli čez 20 let italijanski vrtec v Postojni«. Zlasti mlajši Italijani niso poučeni o fašizmu in ne o slovenski manjšini. Ob tem je opozoril, da zaradi nacizma in komunizma pozabljamo na zločine fašizma. »Ne smemo pozabiti, da je bil Hitler najprej Mussolinijev učenec,« je poudaril. Fašizem je Slovencem povzročil veliko gorja. Pod fašizmom so najprej 25 let trpeli Primorci, nato pa še tisti Slovenci, ki jih je med drugo svetovno vojno okupirala Italija. Po njegovi oceni Italija skuša sedaj preobračati zgodovino in Slovence, ki so bili žrtve fašizma, prikazati kot tiste, ki so izvajali zločine nad Italijani. Po njegovem mnenju poskušajo iz fojb narediti novi holokavst, pri čemer gre za navaden konstrukt. Vprašal se je tudi, zakaj Italija stalno poudarja izgubo svojega ozemlja na račun Slovenije in H rvaške. Sodil je da zato, ker za tem stoji nek cilj. Po Pahorjevem mnenju bi morala Slovenija z zločini fašizma seznaniti tudi evropski tisk. Pri tem je poudaril, da smo bili med drugo svetovno vojno na zmagoviti strani. Obenem je pojasnil, da ni protiitalijansko usmerjen. Noben Italijan mu ne očita, da je nacionalist, temveč nasprotno-nacionalizem mu očitajo Slovenci, je poudaril. Glede slovenske manjšine v Italiji je pojasnil, da je prejšnja, komunistična oblast hotela, »da bi vse, kar je med Slovenci v zamejstvu levičarsko, volilo za italijanske stranke«. Ob tem je omenil, da je Slovenska kulturno-gospodarska zveza zgolj podpirala levičarstvo in bila predstraža slovenske komunistične oblasti. »Ne morete reševati manjšinskih vprašanj na podlagi ideologije,« je dejal. Za ideologije je značilno, da hočejo enotnost, kar velja tudi za katoliško Cerkev, značilno pa je, da so vsi posnemali Katoliško cerkev in njeno organiziranost, tudi komunisti. Prav slednji so po Pahorjevem mnenju zaradi svojih zločinov pokopali idejo socializma. Obenem pa je zatrdil, da »ne moreš biti protikomunističen na ta način, da izključuješ osvobodilni boj Slovencev med drugo svetovno vojno«. Prepričan je namreč, da je bila politika domobranskega vodstva zgrešena in neumna. Glede Slovencev je pisatelj tudi prepričan, da smo toliko časa po drugi svetovni vojni še vedno razdeljeni. Rešitev, ki po njegovem pelje tudi v slovensko državnost, vidi v razčiščevanju preteklosti in v tem, da obe strani priznata svoje zločine. Tudi domobranci so izvajali zločine, npr. pošiljali svoje nasprotnike v nemška koncentracijska taborišča. Glede povojnih pobojev pa je dejal, da bi tudi domobranska stran izvajala poboje. Pri tem se je skliceval na besede enega od pripadnikov domobranske strani in njegove besede da »k sreči nismo zmagali, ker bi morali kot katoličani po vojni sami likvidirati«. O ideji globalizacije Pahor meni, da je zamenjala propadlo idejo komunizma, saj obe pravita, da bodo narodi izginili. Pri tem je navajal besede nekdanjega vodilnega slovenskega komunista Edvarda Kardelja, ki je zapisal, da bodo narodi nekoč, ko bo komunizem prevladal, izginili, ostali pa bodo jeziki. Ob tem se je pisatelj vprašal, kako lahko ohraniš jezik brez narodne zavesti. Dodal je, da ne drži napoved, da bo zaradi globalizacije nastala »svetovna vas, ki bo pogoltnila vse drugo«. Pahor je na predavanju recitiral verz iz Prešernove Zdravljice: »Bog našo nam deželo, Bog živi ves slovenski svet«. »Kdo poje te besede pri vas,« je vprašal in odgovoril: »Nobeden, ker je takoj prišla oblast in je šla takoj na sosede«. Kot pravi, Slovenci v besedi nimamo slovenskega domoljubja in državnosti v besedi, ker smo ga črtali in »vrgli proč« skupaj z Bogom. Pri tem je omenil, da je prejšnja oblast namesto slovenskega bolj poudarjala jugoslovanski patriotizem. Priznanje Državnemu svetu Državni svet je oktobra prejel zahvalo za izjemen delovni prispevek na področju razvoja slovenskega zasebnega varovanja, ki mu ga je ob 15. obletnici podelila Zbornica za razvoj slovenskega zasebnega varovanja. V obrazložitvi je zapisano, da se »plaketa se podeljuje Državnemu svetu kot izraz priznanja za njegovo dosedanje angažirano sodelovanje na področju sprejemanja zakonodaje o zasebnem varovanju. Prizadevanja Državnega sveta so bila in so bistvena za razvoj zakonodaje na tem področju. Pri tem so se ta prizadevanja Državnega sveta izkazala v celoti kot nujna in utemeljena. To je potrdila tudi že sprejeta odločba Ustavnega sodišča. Državni svet je s svojim delovanjem in predlogi za ustrezno zakonsko urejanje občutljivega področja zasebnega varovanja potrdil, da je nenadomestljiv kor ektiv v postopkih sprejemanja zakonodaje.« Vključitev v izvajanje testa subsidiarnosti Komisija za mednarodne odnose in evropske zadeve se je vključila v izvajanje testa subsidiarnosti za Predlog okvirnega sklepa Sveta o pravici do tolmačenja in prevajanja v kazenskih postopkih. Člani komisije so se strinjali, da je potrebno zagotoviti učinkovito uveljavljanje pravice do obrambe v vseh državah članicah EU, saj je navedena pravica temeljna pravica za izvajanje vseh posledičnih pravic do obrambe. Stališča glede pristopnih pogajanj Republike Hrvaške k EU Komisija za mednarodne odnose in evropske zadeve se je 16. septembra seznanila s stališčem Vlade RS do namere švedskega predsedstva Svetu EU za sklic medvladne konference za nadaljevanje pristopnih pogajanj Republike Hrvaške k EU. Glede na interes članov komisije, da spremljajo in se sproti seznanjajo o aktivnostih, vezanih na pogajanja o reševanju mejnega vprašanja med Slovenijo in Hrvaško, in o pristopnih pogajanjih Hrvaške za članstvo v EU, je komisija pozvala Vlado, da ji pošlje v obravnavo predlog akta o načinu rešitve mejnega spora med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško ter stališča do posameznih poglavij iz vidika pogajalskega procesa Hrvaške z EU v rokih, ki ji bodo omogočili pravočasno seznanitev. Spremljanje uresničevanja posebnih pravic Zveze Romov Slovenije Predsednik Zveze Romov Slovenije Jožek Horvat-Muc pa je člane Komisije za mednarodne odnose in evropske zadeve seznanil z delovanjem omenjene zveze. Komisija bo v prihodnje sodelovala z Zvezo Romov Slovenije pri spremljanju uresničevanja posebnih pravic v Sloveniji živeče romske skupnosti. Svetniki podprli izključno poklicno diplomatsko službo Komisija za mednarodne odnose in evropske zadeve je 24. novembra obravnavala predlog novele Zakona o zunanjih zadevah. Člani komisije predlaganih sprememb in dopolnitev niso podprli in so sledili stališčem Sindikata slovenskih diplomatov, ki zagovarja izključno poklicno diplomatsko službo oziroma podpira veljavno ureditev. Menili so še, da je učinkovito izvajanje zunanjepolitične dejavnosti naše države možno le, da se na najvišja diplomatska mesta kandidirajo le diplomati iz vrst zaposlenih na Ministrstvu za zunanje zadeve, ne pa tudi druge osebe. Priznanje svetniške imunitete le na podlagi utemeljenih razlogov Mandatno-imunitetna komisija je obravnavala Usmeritve za odločanje o imuniteti nosilcev javnih funkcij Komisije za preprečevanje korupcije. Njihov cilj je, da naj bi za priznanje imunitete obstajali utemeljeni razlogi. Kot so ugotovili člani komisije, se takšnim usmeritvam v Državnem svetu sledi že od leta 2004. Gre za presojo, ali bo lahko državni svetnik izvajal svojo funkcijo in ali bo lahko nemoteno deloval v primeru kazenskega postopka ali pripora. Nezdružljivost funkcij ob sočasnih sistemskih spremembah Komisija za državno ureditev je 8. oktobra obravnavala novelo Zakona o poslancih in ni podprla predloga zakona. Novelo zakona je na 29. seji 12. oktobra zavrnila tudi Komisija za lokalno samoupravo in regionalni razvoj. Čeprav so nekateri člani menili, da predlagana rešitev sledi ustavnemu načelu delitve oblasti in razbremenjuje poslance, ki bi se morali v Državnem zboru kot predstavniki vsega ljudstva odločati z vidika širših interesov, pa je na koncu zavzela stališče, da predlog zakona predstavlja parcialno rešitev na škodo lokalne samouprave. Zakonska ureditev nezdružljivosti funkcije župana in poslanca je možna le ob sočasnih sistemskih spremembah, ki bi interesom lokalne samouprave omogočile dovolj učinkovito vlogo v okviru zakonodajne in izvršilne veje oblasti in bi nadgradile vlogo Državnega sveta v smeri bolj konstruktivnega partnerja Državnemu zboru. V komisiji je prevladalo tudi stališče, da je predlagana nezdružljivost funkcije poslanca s funkcijo podžupana nepotrebna, saj ima slednji pristojnosti v okviru pooblastil, ki mu jih da župan. Podpora noveli Zakona o lokalni samoupravi Komisija za lokalno samoupravo in regionalni razvoj je 1. septembra podprla novelo Zakona o lokalni samoupravi, ki rešuje problematiko odstopa občinskega svetnika ali župana, ko občinski svet ne potrdi njihovega odstopa in s tem prenehanje mandata in posledično onemogoča izvedbo nadomestnih volitev. Prav tako komisija podpira predlagano novo ureditev glede zagotovitve pravice v občini naseljene romske skupnosti do enega predstavnika v občinskem svetu. Predlog za sistematičen pristop k problemu izpostavljenosti radonu Komisija se je 1. septembra seznanila s Poročilom o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti v Republiki Sloveniji leta 2008 in ob tem Vladi predlagala, da glede na kompleksnost problematike izpostavljenosti radonu pristopi k sistematičnemu reševanju te problematike. Ponore ogljikovega dioksida uveljavljati pri izpolnjevanju obveznosti zmanjševanja emisij Komisija za lokalno samoupravo in regionalni razvojin Komisija za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano sta na skupni seji 27. oktobra podprli Predlog stališča Republike Slovenije o Stališču EU za konferenco o podnebnih spremembah v Kopenhagnu in ob tem opozorili, da mora Republika Slovenija v nadaljnjih pogajanjih vztrajati, da se bodo ponori ogljikovega dioksida v gozdovih lahko tudi v naslednjih ciljnih obdobjih uveljavili pri izpolnjevanju obveznosti zmanjšanja emisij toplogrednih plinov. V nasprotnem primeru bomo morali v prihodnje plačevati zaradi preteklega trajnostnega gospodarjenja z gozdovi. Podpora noveli Zakona o varstvu okolja Komisija za lokalno samoupravo in regionalni razvoj je 17. novembra podprla novelo Zakona o varstvu okolja, s katero se v slovenski pravni red prenašajo zahteve treh direktiv. Komisija je opozorila, da bi kazalo razmisliti o spremembi uredbe, s katero se predpisuje okoljska dajatev za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda tako, da tisti, ki zaradi nezgrajene infrastrukture nimajo dostopa do vode in zato ne obremenjujejo okolja, ter Enajsto poročilo o državnih pomočeh v Sloveniji (za leta 2006, 2007 in 2008). Komisija je obravnavala še novelo Zakona o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev ter novelo Zakona o javnem naročanju. Komisija za državno ureditev je obravnavala novelo Zakona o praznikih in dela prostih dnevih v Republiki Sloveniji, novelo Zakona o javnih zbiranjih in Zakona o orožju, novelo Zakona o sodiščih, novelo Zakona o splošnem upravnem postopku; predlog zakona o alternativnem reševanju sodnih sporov, predlog novele Zakona o prekrških; obravnavala je 14. redno letno poročilo Varuha človekovih pravic Republike Slovenije za leto 2008, Skupno letno poročilo o delu Državnega pravobranilstva v letu 2008, šestnajsto poročilo o izvajanju Zakona o ugotavljanju vzajemnosti ter predlog Resolucije o normativni dejavnosti; komisija ni podprla novele Zakona o poslancih. Komisija je podprla predlog odloka o Letnem načrtu razpolaganja z nepremičnim premoženjem države za leto 2010 in 2011 za organe državne uprave in za pravosodne organe; komisija je obravnavala predlog novele Zakona o Uradnem listu Republike Slovenije, predlog novele Zakona o policiji ter predlog Zakona o volitvah poslancev iz RS v Evropski parlament. Obravnavala je še novelo Zakona o javnem naročanju ter Zakona o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev, ter novelo Zakona o tajnih podatkih. Komisija za lokalno samoupravo in regionalni razvoj je obravnavala novelo Zakona o lokalni samoupravi, Poročilo o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti v Republiki Sloveniji leta 2008, problematiko umeščanja srednjega dela 3. razvojne osi v prostor, novelo Zakona o poslancih, ki ga komisija ni podprla, novelo Zakona o glavnem mestu Republike Slovenije, Predlog zakona o razvojni podpori Pomurski regiji v obdobju 2010-2015, Predlog stališča Republike Slovenije o Stališču EU za konferenco o podnebnih spremembah v Kopenhagnu, predlog novele Zakona o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije,ki ga komisija ni podprla, Predlog resolucije o Strategiji za Jadran, novele Zakona o varstvu okolja, Zakona o graditvi objektov, Zakona o prostorskem načrtovanju, Zakona o javnih cestah, Zakona o cestnini za vozila, katerih največja dovoljena masa presega 3.500 kg, Zakona o zagotavljanju navigacijskih služb zračnega prometa, Predlog zakona o infrastrukturi za prostorske informacije, novele Zakona o javnem naročanju, Zakona o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev. Komisija za kulturo, znanost, šolstvo in šport je obravnavala novelo Zakona o visokem šolstvu, predlog novele Zakona o obveznem izvodu publikacij, se seznanila s Poročilom o izvajanju Nacionalnega programa za kulturo 2008 - 2011 v letu 2008; obravnavala je predlog odloka sprememb Odloka o preoblikovanju Univerze v Mariboru, seznanila se je s protestom Univerze v Mariboru zoper postopek ter rezultate Javnega razpisa za razvoj centrov odličnosti v obdobju 2009-2013 ter novelo Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo in novelo Zakona o javni rabi slovenščine. Obravnavala je pobudo za sprejem novele Zakona o subvencioniranju študentske prehrane. Komisija za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je obravnavala Informacijo o predlogu sprememb sheme neposrednih plačil od leta 2010 dalje, novelo Zakona o zadrugah, Poročilo o delu Nadzornega odbora Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije za leto 2008, predlog stališč Republike Slovenije o Stališču EU za konferenco o podnebnih spremembah v Kopenhagnu, novele Zakona o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije, spremembe Zakona o kmetijskih zemljiščih, novele Zakona o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev, Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnem naročanju ter novelo Zakona o davku na motorna vozila. Mandatno imunitetna komisija je obravnavala pobudo za sprejem Predloga sprememb in dopolnitev Poslovnika Državnega sveta Republike Slovenije, predlog Usmeritev za odločanje o imuniteti nosilcev javnih funkcij ter Predlog pravilnika o spremembi in dopolnitvah Pravilnika o priznanjih in plaketah Državnega sveta. ->» 7 Pomen inštituta za slovensko nacionalno identiteto Predsednik Državnega sveta je 9. decembra v slavnostnem govoru na akademiji ob 50. obletnici Inštituta za novejšo zgodovino poudaril pomen inštituta za prepoznavanje in ohranjanje slovenske nacionalne identitete: »Temeljna lastnost znanosti ni v tem, da išče, najde in posreduje neko večno »resnico« - to je morda ambicija religije. Naloga znanosti - tudi zgodovine - je v tem, da odpira in razpira vedno nova vprašanja, kakor se spreminjata družba in posameznik.« Civilna družba za inovativno družbo Predsednik Državnega sveta je 8. decembra nagovoril udeležence na dogodku Ozimnica idej. Ob tej priložnosti je spregovoril o pomenu civilne družbe za inovativno družbo: »Slovenija potrebuje inovativnost in pravičnejšo ter uravnoteženo družbeno-gospodarsko paradigmo, ki bo upoštevala pozitivne izkušnje in nova spoznanja.« Potreba po novi strategiji trajnostnega razvoja kmetijstva Predsednik Državnega sveta je 13. novembra nagovoril udeležence posveta Kmetijsko-gozdarske zbornice v Mariboru. Izpostavil je, da je »čas globalne finančno-gospodarske krize pokazal, da je premalo, da se slovensko kmetijstvo le pasivno odziva na stanje na trgih, pač pa moramo imeti jasno vizijo kaj želimo s slovenskim kmetijstvom.« Poudaril je še, da je prihodnji razvoj slovenskega kmetijstva možen le v partnerskem medsebojnem povezovanju primarne kmetijske proizvodnje in živilsko-predelovalne industrije. Maistrov duh za današnji čas Na državni proslavi ob dnevu generala Rudolfa Maistra v Ravnah na Koroškem 10. novembra je mag. Kavčič spregovoril o zgodovinski vlogi Maistrovega pogumnega duha: »Nesporno dejstvo je, da je s tem, ko je 13. novembra 1918 prevzel vojaško oblast v Mariboru, odprl možnosti za zavarovanje severne meje, za pridobitev dela Koroške in za združitev Prekmurja z matično domovino. Vse to je v slovenski narod- ne prvič - vlilo novega nacionalnega upanja in okrepilo slovensko samozavest- samozavest, da prihaja čas, ko bomo sposobni kot narod tudi končnega državotvornega dejanja« in nadaljeval, da »če bi general Maister živel danes, bi mu rekli, da je osebnost sodobnih želenih osebnostih vrednot - samozavesten, občutljiv in domoljuben.« Po besedah predsednika Državnega sveta je takšna drža slovenskim politikom potrebna tudi danes ob reševanju aktualnih vprašanj, Maistrovega duha pa Slovenci potrebujemo tudi pri soočanju s posledicami gospodarske recesije in drugimi izzivi časa. ne plačujejo okoljske dajatve. Komisija je podprla rešitev, po kateri Zdravstveni inšpektor ne bi več nadziral izvajanje storitev dimnikarske službe. Na to je opozoril Državni svet ob obravnavi zaključkov posveta o izvajanju storitev dimnikarske službe. Zvišanje ravni zajamčenih vlog Komisija za gospodarstvo, obrt, turizem in finance je 11. septembra obravnavala novelo Zakona o bančništvu in ga podprla, a sprejela konkretno pripombo, in sicer, da je predlagano postavljanje meje ravni jamstva v noveli na 50.000 evrov prenizka in zato neracionalna glede na napovedan skorajšnji dvig jamstva na 100.000 evrov. Nevarnost neenakega obravnavanja domačih ponudnikov in tujcev Komisija za lokalno samoupravo in regionalni razvoj je 17. novembra podprla noveliran Zakon o graditvi objektov, s katerimi se v slovenski pravni red prenašajo zahteve direktive o storitvah na notranjem trgu ter o priznavanju poklicnih kvalifikacij. Glede na ugotovitev, da druge članice EU še niso uveljavile zahtev omenjenih direktiv, je komisija v povezavi z pogoji članstva v zbornicah opozorila na možnost neenakega obravnavanja slovenskih ponudnikov storitev in dejavnosti s tujci. Komisija je predlagala, da predlagatelj preuči možnost uveljavljanja načela vzajemnosti v primeru vpisa v imenik zbornice z obveznostjo plačila članarine v primeru občasnega opravljanja storitev. Podpora podaljšanju roka za postopke spreminjanja in dopolnjevanja prostorskih aktov Komisija za lokalno samoupravo in regionalni razvoj je podprla predlagane spremembe in dopolnitve Zakona o prostorskem načrtovanju. Z vidika zagotavljanja avtonomije lokalne samouprave in izvajanja izvirnih nalog občin je komisija podprla tudi predlagano rešitev, da namesto potrjevanja predloga občinskega prostorskega načrta Vlada sprejme le poročilo o njegovi usklajenosti in ga pošlje občini, pri tem pa opozorila, da občine v postopku usklajevanja pričakujejo alternativne rešitve. Kljub nekaterim pomislekom o pravnih posledicah morebitnega sprejema nezakonitega občinskega prostorskega načrta je komisija ocenila, da je primerno na občine prenesti odgovornost za sprejemanje občinskih prostorskih načrtov, saj je skrb za razvoj v prostoru njena izvirna pristojnost. Za izvajanje nadzora nad cestninskimi zavezanci na prijazen način Komisija za lokalno samoupravo in regionalni razvoj je 15. novembra podprla novelo Zakona o javnih cestah in novelo Zakona o cestnini za vozila, katerih največja dovoljena masa presega 3.500 kg. Ob podpori vladnih predlogov zakona je komisija predlagala, da upravljalec cestninskih cest izvaja nadzor nad cestninski zavezanci na prijazen način in uporablja institut opozoril namesto kaznovanja z globo v primerih, ko je evidentno, da ne gre za zlorabo. Vlada naj ponovno preuči status letalskih meteorologov Komisija za lokalno samoupravo in regionalni razvoj je podprla predlagano novelo Zakona o zagotavljanju navigacijskih služb zračnega prometa, obenem pa matičnemu delovnemu telesu Državnega zbora predlagala, da preuči pripombe Sindikata letalskih meteorologov Slovenije, da bi se storitve navigacijske službe za meteorološke meritve na letališčih zagotavljale v okviru javnega podjetja in ne v okviru državnega organa. Vladi so predlagali, da ponovno preuči plačni status letalskih meteorologov glede na pomembnost navigacijske službe za meteorološke meritve na letališčih z vidika varnosti zračnega prometa. Več pozornosti standardizaciji in kvaliteti prostorskih podatkov Komisija za lokalno samoupravo in regionalni razvoj je 1. decembra podprla Predlog zakona o infrastrukturi za prostorske informacije, s katerim se v slovenski pravni red prenašajo zahteve Direktive INSPIRE. Komisija je ugotovila, da potrebna sredstva za vzpostavitev informacijskega sistema v višini 350.000 evrov za leto 1010 in prav toliko za leto 1011 niso zagotovljena in bo ta sredstva treba zagotoviti v okviru razpoložljivih proračunskih sredstev. Z vidika sedanjega neažurnega pridobivanja in neustreznega nivoja kakovosti podatkov, ki jih za opravljanje javnih nalog pridobivajo tudi občine, bi bilo treba v prihodnje vprašanju standardizacije in kvalitete nameniti več pozornosti. Glede na ugotovitev, da so se cene geodetskih storitev občutno povečale s prehodom izvajanja teh storitev na prosti trg, komisija poziva Vlado, da preuči vprašanje cenovne politike geodetskih storitev. Dopolnitev Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov Komisija za lokalno samoupravo in regionalni razvoj je tudi sprejela pobudo Službi Vlade za lokalno samoupravo in regionalni razvoj, da se Operativni program krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 1007-1013 dopolni tako, da bi se iz sredstev evropskih skladov, poleg operacije vzpostavitve gospodarske javne infrastrukture, sofinancirala tudi izgradnja prostorske podatkovne infrastrukture, temu ustrezno pa naj se nadgradijo javni razpisi za pridobitev sredstev. Sporen postopek in rezultati razpisa za razvoj centrov odličnosti Komisija za kulturo, znanost, šolstvo in šport se je na seji 18. oktobra seznanila s protestnim pismom Univerze v Mariboru zoper postopek ter rezultate Javnega razpisa za razvojcentrov odličnosti v obdobju 1009-1013. Komisija je sklenila, da bo zahtevala od pristojnega ministrstva pisna pojasnila v zvezi z razlogi, navedenimi v protestu Univerze v Mariboru. Podpora noveli Zakona o javni rabi slovenščine Komisija za kulturo, znanost, šolstvo in šport je 1. decembra podprla novelo Zakona o javni rabi slovenščine. V razpravi so člani izrazili pomisleke o slepem izvrševanju parcialnih sklepov posameznih institucij Evropske skupnosti, ker se bo spreminjala hierarhija vrednot, ki se odraža tudi v sodbah sodišča Evropske skupnosti, in se bo v nasprotju s sedanjim stališčem zagovarjala zahteva, da bi se nacionalni jeziki bolj »ščitili«. Pozornost je komisija namenila tudi uresničevanju zakona v vsakdanji praksi in ugotovila, da se njegova določila obidejo, čim se pojavijo stroški zaradi uresničevanja veljavnega zakona. Slovenija v ekonomsko-socialni in institucionalni krizi V Državnem svetu je 1. decembra državni svetnik dr. Jože Mencinger predaval o Sloveniji v ekonomsko-socialni in institucionalni krizi. Osredotočil se je na vprašanja aktualne ekonomske krize, ki je zajela slovensko družbo, pa tudi delovanje državnih inštitucij, ter z vidika svojih izkušenj in poznavanja tematike podal nekatere konkretne predloge. O gospodarskem razvoju postranzicijske Slovenije Potrebno je razlikovati dve razvojni obdobji. Prvo je obdobje od leta 1993 do leta 2004, ko je Slovenija imela stabilno, približno 4% gospodarsko rast, relativno postopno se je zmanjševala brezposelnost in inflacija. Imeli smo uravnotežen tekoči račun, kar je bila posledica odločitve za drseči tečaj in relativno razumni proračunski primanjkljaj. Slovenija je zadržala socialno stabilnost. Po letu 2005 smo prišli v razdobje visoke 7% gospodarske rasti, strukturno gledano na podlagi gradbeništva in finančnega posredništva, medtem ko druge veje take rasti niso dosegale. Za to razdobje je značilna predvsem kreditna zasvojenost. Medtem ko so krediti rasli po 30%, se je družbeni produkt nominalno povečeval do 10%. Prišlo je do hitrega zmanjšanja brezposelnosti, do povečanja inflacije, ki je bila povezana s podražitvami nafte in hrane. Inflacija je bila tudi socialno nesimetrična in je prizadela predvsem ljudi z nizkimi dohodki, deloma pa je bila tudi posledica zaokroževanja cen oz. politike cen, ki se je prej pred uvedbo evra umetno zadrževala. Po letu 2007 je začelo nastajati zunanje neravnotežje, ki je bilo deloma posledica višje gospodarske rasti, kot smo jo lahko z lastnimi prihranki vzdrževali in na drugi strani posledica nastajanja kazino kapitalizma. Prišlo je še do ustvarjanja notranjega ravnotežja in do zmanjševanja socialne stabilnosti. Slovenska različica »kazino kapitalizma« Slovenija je vstopila v krizo gospodarsko in institucionalno odvisna od Evropske unije, z izvozom približno 68% BDP in uvozom 71% BDP. Po drugi strani smo v krizo vstopili še svojo inačico kazino kapitalizma, ki smo ga začeli ustvarjati že z »Bavčarsko« privatizacijo in v naslednji fazi s pidi. Takrat se je začelo ustvarjanje lastnikov premoženja namesto lastnikov družb. Opozoril je tudi na nesmisel zadolževanja za nakup lastniških vrednostnih papirjev. Po letu 2005 je po njegovem prihajalo do množičnega pojava, ko so se varčevalci sprva spremenili v špekulante, z upadom vrednosti na borzah pa so postali dolžniki. Poudaril je, da banke v danih pogojih še zdaleč ne sedijo na denarju, kot radi opozarjajo politiki. »Banke nimajo denarja, ker so se veliko zadolževale v tujini in ker so kupovale tuje delnice,« je povedal dr. Mencinger. Zmanjšanje deleža javnega sektorja ne bo rešilo tegob slovenskega gospodarstva. Delež javnega sektorja se bo v krizi povečal, predvsem zato, ker se privatni sektor sooča s težavami. Delež javnega sektorja je po oceni dr. Mencingerja posledica preteklega razvoja gospodarstva in nima veliko zveze z uspešnostjo gospodarstva. »Vedno sem nekoliko skeptičen, ko kdo reče, da moramo delež državnega sektorja nekoliko zmanjšati. Lahko ga zmanjšamo, vendar se moramo potem odločiti za privatiziranje šolstva in zdravstva. Ne vem v čem je potem poanta vsega tega truda za gospodarski razvoj, če potem od tega nimamo nič. V zmanjšanju deleža javnega sektorja ne vidim neke rešitve,« je razložill dr. Mencinger. »Dostikrat imam v pogovorih z direktorji družb občutek, kot da mi vseskozi hočejo dopovedati, da živim na njihovih plečih. Jaz sem zaposlen v javnem sektorju in ravno tako delam. Tu je sicer varnost zaposlitve bistveno večja od privatne, vendar ljudje v javnem sektorju ravno tako delamo,« je še dejal dr. Mencinger. Stopnja zaposlenosti pomembnejši indikator uspešnosti od rasti družbenega produkta Glede zaposlenosti in stopnje revščine ter socialne kohezije se Slovenija še vedno nahaja v družbi skandinavskih dežel (Nizozemska, Švedska, Danska, Finska), Avstrije, Nemčije in Cipra. Menil je, da bo stopnja zaposlenosti postala bistveno bolj pomemben indikator uspešnosti, kot pa rast družbenega produkta. Pohvalil je stari socialdemokratski model zaposlovanja, ki se ga v krizi s subvencijami za zaposlenost v Sloveniji poslužujemo podobno kot v nekaterih zahodnih državah (Nemčija in Italija). Odpuščanje je po tem modelu precej počasnejše od upada gospodarske aktivnosti. Tako je bilo tudi v samoupravljanju. Menil je, da je v težavnih časih pomembno, da se poskuša zadržati čim višjo zaposlenost. Pri tem se oprl na besede Nobelovega nagrajenca ameriškega ekonomista Paula Krugmana, ki je vlade po svetu pozval, naj v danih razmerah poskušajo zadržati socialno stabilnost čim dlje. Možnost univerzalnega temeljnega dohodka ni izključena Dr. Mencinger je menil, da je ideja univerzalnega temeljnega dohodka ponovno lahko stvar razmisleka, čeprav sam ni njen zagovornik. Ideja sega že na področje spreminjanja družbe, a ni neka iluzija, ki bi jo lahko avtomatično odklanjali. To bi pomenilo, da bi imel vsak državljan pravico do nekega temeljnega dohodka, ki bi omogočal preživetje. Ta ideja je pri nas ponovno oživela po letu 2004. 9. festival za tretje življenjsko obdobje Predsednik Državnega sveta je 30. novembra otvoril 9. festival za tretje življenjsko obdobje. Poudaril je, da Državni svet že tradicionalno tesno sodeluje z nevladnimi organizacijami in še posebej z Zvezo društev upokojencev. V pogojih svetovne krize gre predvsem za dostojanstvo upokojenca, delavca in slehernega državljana, saj je le-to ogroženo. Vprašanje dostojanstva je povezano v vprašanjem novega družbenega dogovora. 12. skupščina Zbornice za razvoj slovenskega zasebnega varovanja Predsednik Državnega sveta se je 16. septembra udeležil 12. redne skupščine Zbornice za razvoj slovenskega zasebnega varovanja in poudaril, da na razvoj dejavnosti zasebnega varovanja vplivata gospodarska kriza, ki zaradi oteženega delovanja gospodarskih subjektov vpliva na naročila s tega področja, ter proces dokončanja lastninjenja družbenega in državnega premoženja. »Združeni v zadrugah - močnejši na trgu!« Mag. Blaž Kavčič je 2. septembra v Gornji Radgoni v okviru živilsko-kmetijskega sejma nagovoril slovenske zadružnike in poudaril pomen slovenskega zadružništva, ki letos praznuje 137 let. Stanovsko samoorganiziranje lahko prispeva k razvoju dinamičnega gospodarskega okolja, v katerem lahko kmetje sami dajejo iniciativo, vplivajo na trg in zmanjšujejo tržna nihanja. Obisk Slovenske vojske Predsednik mag. Kavčič je 26. avgusta obiskal prenovljeno Kadetnico v Mariboru. Med drugim je poudaril, da je odnos državnih svetnikov do Slovenske vojske zelo pozitiven, na kar kaže tudi njihov odziv na obisk ministrice za obrambo na enem od spomladanskih zasedanj Državnega sveta, ko je predstavila delo in aktivnosti ministrstva. 68. letnica Cankarjevega bataljona Mag. Blaž Kavčič je 8. avgusta spregovoril na Vodiški planini na spominskem srečanju ob 68-letnici ustanovitve Cankarjevega bataljona. Poudaril je izjemen in usoden zgodovinski pomen obdobja NOB, pri čemer je osnovna sestavina slovenskega patriotskega boja opredelitev za svobodo in opredelitev za dostojno življenje. 3. evropskegi mladinskegi kongres Podpredsednica Državnega sveta Lidija Jerkič je 31. julija nagovorila udeležence sklepne prireditve 3. evropskega mladinskega kongresa. Poudarila je, da se mladi zavedajo odločilnega pomena aktivnega vključevanja v družbene in ekonomske procese za vplivanje na njihov položaj v družbi in odnos družbe do njih. Slovesnost ob Ruski kapelici Predsednik Državnega sveta mag. Blaž Kavčič in državni svetnik dr. Janvit Golob sta se 26. julija udeležila slovesnosti ob Ruski kapelici pod Vršičem. >» 9 Srečanje predsednikov drugih domov Slovenije in Avstrije v Tešanovcih Predsednik Državnega sveta mag. Blaž Kavčič in predsednik Zveznega sveta Republike Avstrije Erwin Preiner sta se 4. septembra sestala v Tešanovcih pri Moravskih toplicah in si ogledala 56. svetovno prvenstvo v oranju. Konferenca predsednikov odborov za zunanje zadeve V Visbyju na otoku Gotland na Švedskem je 7. septembra potekala konferenca predsednikov odborov za zunanje zadeve. Konference se je udeležil Vincenc Otoničar. Osrednja tema zasedanja so bile specifične težave, s katerimi se soočajo države ob Baltskem morju. Udeleženci konference so se seznanili še s stanjem na področju skupne zunanje in varnostne politike Evropske unije, s potekom mirovnega procesa na Bližnjem vzhodu, z razmerami v Afganistanu ter s transatlantskim dialogom. XLII. zasedanje COSAC Na Švedskem je 5. in 6. oktobra potekalo 42. zasedanje COSAC-a, ki sta se ga udeležila Vincenc Otoničar in Alojz Kovšca. Udeleženci so pozdravili ratifikacijo Lizbonske pogodbe na referendumu na Irskem. Razpravljali so še o poteku testov subsidiarnosti, o stanju švedskega predsedstva ter o izzivih na področju klimatskih sprememb, o odprtosti in transparentnosti v institucijah Evropske unije in v nacionalnih parlamentih, ko gre za obravnavo zadev Evropske unije ter o t.i. Stockholmskem programu. Obisk predsednika avstrijskega spodnjega doma parlamenta Predsednik Državnega sveta je 14. oktobra sprejel delegacijo stalnega pododbora za zadeve EU v avstrijskem spodnjem domu parlamenta, ki jo je vodil drugi predsednik avstrijskega spodnjega doma Fritz Neugebauer. V razpravi je bilo ugotovljeno, da so avstrijska stališča «<- Razvojna podpora slovenskim regijam Podpora razvoju Pomurja Komisija za lokalno samoupravo je 20. oktobra soglasno podprla Predlog zakona o razvojni podpori v Pomurski regiji v obdobju 2010-2015. Ne glede na podporo so člani komisije opozorili na razmerje predlaganega zakona do veljavnega Zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja, ki sistemsko ureja področje spodbujanja regionalnega razvoja kot temeljne sestavine razvojne politike v naši državi. Po mnenju komisije bi kazalo besedilo zakona dopolniti z jasnejšo definicijo tega razmerja, da ne bi prišlo do diskriminacije ostalih manj razvitih regij in subregij. Komisija je tudi menila, da nov koncept uresničevanja regionalne politike pomeni neke vrste nezaupnico veljavni ureditvi področja regionalne razvojne politike države in izrazila pričakovanje, da bosta Vlada in Služba Vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko pripravili oceno stanja in analizo za vseh regij ter pristopili k pripravi sistemskih rešitev. Hkrati je predlagala, da bi imela projektna pisarna Vlade, ki naj bi v Pomurski regiji delovala začasno, manjšo vlogo, saj bi tak pristop na eni strani pomenil več odgovornosti lokalnega oziroma regionalnega okolja za sprejete odločitve, na drugi strani pa korak od centralističnega k decentralističnemu načinu odločanja. Člani komisije so se še spraševali, kolikšna bo dejanska dodana vrednost tega projekta za Pomurje ob že sprejetih ukrepih regionalne politike po Zakonu o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja. Po mnenju komisije razvojna podpora države brez sodelovanja ključnih nosilcev odločanja v regiji, ki bodo sposobni usmeriti razvojne spodbude v prave projekte, ne bo imela nobenega učinka. Državni svet je na redni oktobrski seji sprejel mnenje komisije k predlogu Zakona o razvojni podpori Pomurski regiji. Po mnenju svetnikov bi moral zakon opredeliti večjo vlogo Regionalne razvojne agencije Pomurske regije, sredstva, predvidena za ustanavljanje regijskih središč in vlaganja v infrastrukturo in povrnitev plačanih prispevkov delodajalca za socialno varnost, ki so nerealno ocenjena (69 milijonov evrov za 1000 novih delovnih mest), pa naj se preusmerijo v spodbujanje dejavnosti, ki so prepoznane kot naravne danosti in prednosti. Za Pomurje je ključnega pomena čim večje število neposredno ustvarjenih novih delovnih mest v čim krajšem obdobju v sektorjih, ki bodo prinesla večjo dodano vrednost. Razvojni zakon tudi za Belo Krajino Državni svetnik Jože Mihelčič pričakuje, da bo enako kot za Pomurje v čim krajšem času sprejet tudi razvojni zakon za Belo krajino. Na Vlado in Službo Vlade za lokalno samoupravo in razvoj je naslovil pobudo za sprejem razvojnega zakona za Belo krajino z vsemi obkolpskimi občinami. Državni svet je izrazil polno podporo pobudi. Državni svet je podprl tudi pobudo svetnika Mihelčiča, da Vlada čimprej pripravi kriterije za delitev evropskih kohezijskih sredstev med razvojnimi regijami, subregijami in občinami znotraj te, osnova za razdelitev denarja morajo biti programi. Možnost preglasovanja med posameznimi subregijami in občinami bi morala biti izključena. Tretja razvojna os ne more rešiti vseh razvojnih težav Komisija Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj se je 23. septembra seznanila s problematiko umeščanja srednjega dela 3. razvojne osi v prostor. Komisija je pozitivno ocenila dodatne korake v postopku priprave DPN v smeri preučitve t.i. minimalne variante, saj je poleg ekonomske upravičenosti bistvenega pomena soglasje lokalnega okolja, ki ga sedaj ni. Čeprav imajo prometne povezave pomemben vpliv na razvojna vprašanja regij in krajev, pa tretja razvojna os, katere osnovna ideja je bila povezava dveh središč nacionalnega pomena, Celja in Novega mesta, ne more rešiti vseh razvojnih vprašanj. Nemogoče je z vertikalno prometno infrastrukturo, ki bo ekonomsko upravičena, povezati vsa območja, ki potrebujejo cestno povezavo z ostalimi deli države. Prometna povezava med Celjem in Novim mestom lahko reši le del razvojno-prometnih potreb tega območja, medtem ko bo treba za reševanje razvojnih težav Kozjanskega in Zasavja pristopiti k celovitejši rešitvi v okviru dodatne povezave tega območja na tretjo razvojno os. Komisija je predlaga Ministrstvu za okolje in prostor in Ministrstvu za promet, da že v fazi postopka preveritve t.i. minimalne alternative, ki jo sestavljajo deloma novogradnje, deloma rekonstrukcije in deloma obstoječe cestno omrežje, vključita vse prizadete občine in civilne iniciative. Državni svetnik Rudi Cipot o stanju v Pomurju Težave Mure Že leta 1986 je opozoril takratno vodstvo, da bi moralo misliti na prestrukturiranje. Čeprav je Muri takrat dobro šlo je bil mnenja, da se premalo ali nič ne dela na razvoju. Kot pozitivno je izpostavil sodoben informacijski sistem, ki ga je imela Mura med prvimi, a kasneje se je začela agonija z »lon« posli, ko je tuji kupec želel, da v Muri dela skoraj več ljudi v kontroli kot za stroji. Razbohotenje »različnih kontrol nad kontrolami« je, ob nizkih zaslužkih z »lon posli«, nujno vodilo v katastrofo. V Pomurju vendarle ni vse črno Opozoril je tudi na izgubo kovinsko-predelovalne in prehrambeno predelovalne industrije (Pomurka) v Pomurju, ter na krizo in propad trgovinskega giganta Potrošnik. V Pomurju je bilo v preteklih letih vendarle nekaj tudi narejenega, saj se ne sme gledati le na Muro, ampak tudi na razvoj manjših novih podjetij, ki jim je razvojni center kot valilnica novih podjetij omogočil tudi začetni kapital v višini skoraj 10 milijonov evrov, pri čemer je bila država udeležena z nekaj več kot 330.000. Pomembna združevalna naravnanost Novo sprejeti zakon o pomoči Pomurju je priložnost za združitev novih moči domačih pomurskih strokovnjakov in obeh univerz. Pripravljenih je že veliko projektov v skupni vrednosti več kot milijardo evrov. Zlasti je pomembna združevalna naravnanost, ki je bila v preteklosti prenizka in je prav zato odnesla mnoge gospodarske subjekte v Pomurju, ker so velikokrat podvajali kapacitete, namesto da bi se dogovorili za večji izkoristek obstoječih. (vir: Radio zeleni val) Globalizacija in varnost delovnih mest Podpredsednica Državnega sveta je v okviru posveta O novih smereh družbenega razvoja med pravičnostjo in učinkovitostjo 25. novembra spregovorila o varnosti delovnih mest v dobi globalizacije. Kot je poudarila, smo si v zadnjem letu v Državnem svetu postavili pravilna vprašanja: ali je cilj naše družbe res nenehna rast produktivnosti in čim večji dobički, dohitevanje konkurenčnosti za vsako ceno, ali pa je cilj blaginja vseh? Na posvetu je sodeloval še nekdanji švedski finančni minister Andres Nuder, minister za šolstvo in šport dr. Igor Lukšič in direktorica podjetja Vibracom mag. Violeta Bulc. Aktualna kriza ni vzrok vsem težavam gospodarstva Kot je poudarila svetnica Lidija Jerkič, vsaka kriza opozori na nekatere slabosti in pomanjkljivosti, kar velja tudi za gospodarstvo. V Sloveniji smo se z večjo krizo srečali pred slabimi dvajsetimi leti. Osamosvojitev, izguba trgov in sprememba političnega ter ekonomskega sistema sta povzročili veliko izgubo delovnih mest in preusmeritev gospodarstva. Konjunktura zadnjih let je v veliki meri upočasnila razvoj in prilagajanje delovno-intenzivnih panog, in je sedanja kriza v marsičem le razkrila nekatere probleme: da ima Slovenija enega največjih deležev zaposlenih v delovno-intenzivnih panogah z nizko akumulacijo; da je struktura zaposlenih neustrezna po izobrazbeni in starostni strukturi, ter iztrošenosti zaposlenih zaradi delovnih pogojev; da se težave razrešujejo z ukrepi socialne politike, ki _ _ _ lahko dolgoročno ovirajo razvoj trga dela (odvisnost od sredstev državne blagajne, nemotivi-ranost za izobraževanje, do- in prekvalifikacijo). Precejšen del gospodarstva je ostal na dodelavnih poslih in poslih z nizko dodano vrednostjo. Ta proizvodnja se bo iz Slovenije selila zaradi globalizacije. Globalizacija in varnost delovnega mesta Globalizacija je ideologija, ki kot temelj pravičnosti slavi tržišče, kot nekaj kar se samo regulira in je »nad« ljudmi. Na drugi strani varnost delovnega mesta prioritetno upošteva interese ljudi in lahko kapitalu postavlja omejitve in ovire. Varnosti ne gre razumeti v smislu trajne zasedbe enega delovnega mesta, temveč širše: kot sposobnosti, ki jih posameznik ima, da lahko ohrani zaposlitev, da prehaja iz ene zaposlitve v drugo in je sposoben poskrbeti zase. Pri tem gre za kvalitetno spremembo. V preteklosti smo nihali med solidarnostjo pri brezposelnih in delovno nesposobnih in izkoriščanjem pri zaposlenih. S tem smo dopuščali izrabljanje sredstev socialnih transferjev za ohranjanje socialnega stanja kakršno je, hkrati pa zaposlene obravnavali kot nujen in nadomestljiv strošek, ne pa vir, ki je nujno potreben deležnik pri uspešnem poslovanju. Tudi ohranjanje nizke ravni plač zaposlenih je prispevalo k ohranjanju proizvodnje na stopnji, ki v sedanji krizi povzroča dodatne težave. Naš način »vlaganja v boljši jutri« ni obrodil sadov. V neposredni povezavi z varnostjo delovnega mesta je trg dela, ki naj bi bil mobilen. Mobilnosti pri tem ne gre razumeti kot možnosti delodajalca, da v okviru potreb razpolaga z delavcem, ko pa ga ne potrebuje ga »odloži« na breme države. Mobilnost je mogoča, kadar je mogoče prehajanje iz ene v drugo zaposlitev in iz kraja v kraj. Za to je potreben ustrezen izobraževalni sistem, vseživljenjsko učenje, socialna omrežja, infrastruktura; neusklajene aktivnosti lahko vodijo v pomanjkanje delavcev v tradicionalnih industrijskih poklicih in uvoz delovne sile, kar pa s sabo prinaša probleme z nastanitvijo, jezikom, socialnim položajem, enakostjo, podcenjenim delom. Na eni strani je množica nezaposlenih mladih z neustrezno, čeprav visoko izobrazbo, na drugi strani praktično izkoriščana delovna sila. Postati moramo »učeča se družba« Vlaganje v doživljenjsko izobraževanje mora postati življenjska filozofija. Mimo so časi, ko je bilo mogoče z znanjem, pridobljenim v institucionalnem šolskem sistemu vzdržati do upokojitve, leta vztrajati brez izobrazbe na slabo plačanem delovnem mestu in v slabih delovnih pogojih. Tako razmišljanje vodi v odvisnost od zaposlitve, ki jo posameznik ima, v kateri vztraja, dokler jo, navadno v stresnih razmerah, ne izgubi. Delodajalci s tem izgubljajo potenciale za razvoj proizvodnje v tehnološko zahtevnejše izdelke, posamezniki možnost osebnega razvoja in izgubo konkurenčnosti na trgu delovne sile. Prehod v učečo se, inovativno družbo bo pomagal razrešiti dileme o varnosti zaposlitve za nedoločen čas, omejil pojav t.i. prekarnih oblik dela, izenačil možnost za zaposlovanje mladih, predvsem pa omogočil prehod gospodarstva iz delovno intenzivnega v inovativno. podobna slovenskim, saj si želimo aktivnejše vloge nacionalnih parlamentov v zadevah EU. Sogovornike je opozoril še na položaj slovenske narodne skupnosti na avstrijskem Koroškem in Štajerskem. Srečanje Regionalnega partnerstva 2009 V slovenskem parlamentu je med 16. in 17. oktobrom potekalo dvodnevno srečanje predsednikov parlamentov Regionalnega partnerstva Avstrije, Češke, Madžarske, Poljske, Slovaške in Slovenije, ki so se jim pridružili predsednica bolgarskega parlamenta, predsednik hrvaškega Sabora in podpredsednik romunskega Senata. Predsednik Državnega sveta je na temo podnebnih sprememb in vloge kmetijstva v trajnostni razvojni politiki v regiji nagovoril zbrane na srečanju. Udeleženci so razpravljali še o določbah Lizbonske pogodbe glede testa subsidiarnosti, pritožb na sodišče in premostitvenih klavzulah. Srečanje Združenja evropskih senatov v Gdansku V Gdansku je med 22. in 24. oktobrom potekalo izredno srečanje Združenja evropskih senatov. Tema izrednega srečanja je bila Demokracija v Evropi dvajset let po prvih svobodnih volitvah vzhodno od berlinskega zidu- Evropa in svet dvajset let po hladni vojni. Predsedniki so spregovorili o položaju in stopnji demokracije v Evropi. Strinjali so se, da projekt Evropske unije ni le proces združevanja Evrope, temveč je Evropa predvsem skupek vrednot. Predsedniki parlamentov v Pragi Na povabilo predsednika češkega senata Premysla Sobotke se je mag. Kavčič udeležil konference predsednikov parlamentov postkomunističnih držav »Iz okov«, ki je potekala 16. in 17. novembra 2009 v Pragi. Dogodek je obeležil 20. obletnico »žametne revolucije« in je spadal v niz spominskih praznovanj, pomembnih tudi za Republiko Slovenijo. Projekt Geocogen- četrta generacija izrabe geotermalne energije Zveza društev za biomaso Slovenije in Državni svet Republike Slovenije sta 15. decembra organizirala predstavitev izrabe geotermalne energije. Gustav R. Grob, predsednik International Clean Energy Consortium, ICEC in Peter Seger, vodja projekta GEOCOGEN iz Švice sta predstavila koncept za izdelavo pilotnega projekta koriščenja energije vročih suhih kamnin. Slovenske izkušnje z geotermalno energijo sta predstavila dr. Peter Kralj, iz Gejzirja d.o.o. iz Ljubljane ter Franko Nemac, podpredsednik, SLOBIOM, direktor, ApE d.o.o., Ljubljana. Sistem spodbud za uvajanje geotermalne energije je predstavil mag. Jani Turk z Direktorata za energetiko. O stanju in razvojnih možnostih zadružništva Državni svet je organiziral posvet na temo Gospodarski in družbeni pomen zadrug - stanje in razvojne možnosti v Sloveniji ter izkušnje iz sosedstva. Na posvetu so s prispevki sodelovali predstavniki Zadružne zveze Trentina iz Italije, Ministrstva RS za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter Zadružne zveze Slovenije. Franci Bogovič, predsednik Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Državnega zbora, je poudaril, da se moramo v Sloveniji zavedati vloge družinskih kmetij, ki so temelj slovenskega kmetijstva, in s tem prehranske oskrbe. Državni svetnik Peter Vrisk je ob opisu uspešnosti zadrug in zadružnega sistema izpostavil tudi način odločanja v zadrugah in zadružnem sistemu. S svojo odprtostjo za vstop novih članov, demokratičnim odločanjem (po načelu »en član, en glas«) in delitvijo presežka, sorazmerno s poslovnim sodelovanjem članov zadruge, prispevajo zadruge k gospodarskemu in družbenemu razvoju. Po mnenju Združenih narodov in Evropske unije je spremljanje zadrug in izmenjava izkušenj bistvenega pomena za razvoj zadrug in njihovo ustrezno obravnavo v sistemskih rešitvah, posebejše pri premagovanju finančne in gospodarske krize. Države si prizadevajo spodbujati zadružno obliko poslovnega organiziranja, saj trajnostni gospodarski in družbeni razvoj predpostavlja učinkovito delovanje in dopolnjevanje podjetij različnih organizacijskih oblik, tudi zadrug. Človekove pravice in duševno zdravje Ob svetovnem dnevu človekovih pravic 10. decembra so Državni svet in nevladne organizacije s področja duševnega zdravja (Altra, Šent, Ozara, Novi Paradoks, Vezi, Humana) organizirali posvet z naslovom Človekove pravice in duševno zdravje. V okviru posveta so strokovnjaki opozorili na pomen varovanja duševnega zdravja ter na pomembno družbeno vlogo vladnih in nevladnih organizacijpri varovanju, zdravljenju in ponovni socializaciji oseb s težavami v duševnem zdravju. O aktualni problematiki so spregovorili državni svetnik Boris Šuštaršič, državni svetnik Peter Požun, dr. Janez Remškar, Marjeta Ferlan Istinič, Janez Jug, dr. Suzana Oreški, Jože Podlesnik ter Zdenko Šibav. Kaj lahko pričakujemo od centrov odličnosti? Državni svet je 2. decembra organiziral posvet na temo vloge in pomena centrov odličnosti. Problematiko so poleg ministra Golobiča predstavili državni svetnik dr. Janvit Golob, nekdanji državni svetnik dr. France Vodopivec, dekan Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Mariboru dr. Željko Knez in nekdanji prorektor Univerze v Ljubljani dr. Ivan Leban. Kot je poudaril dr. Golob Državni svet z veliko pozornostjo spremlja aktivnosti za dvig slovenske gospodarske moči, med katere sodi tudi razdelitev izrednih sredstev evropskih davkoplačevalcev, to je 84 milijonov evrov za raziskave, katerih rezultati naj bi se izkazali v novih ali izboljšanih tehnologijah, povečani dodani vrednosti proizvodov in storitev, krepitvi raziskovalno-razvojnih sektorjev tako v gospodarstvu kot v javni razvojno raziskovalni sferi, njuni povezavi in prenosu znanj v proizvodno-ekonomsko področje, vse to pa naj bi bilo usklajeno z razvojem posameznih regij in države kot celote. Sredstva za raziskave in razvoj so bila razdeljena osmim centrom odličnosti in ta odločitev je vzpodbudila številne dvome in dileme o izboru. Ne nazadnje ugotovitve raziskovalcev kažejo na neučinkovitost slovenske razvojno-raziskovalne dejavnosti, zaradi česar slovensko gospodarstvo ne more iz primeža stagnacije, in v primerjavi s primerljivimi državami celo nazaduje. Porazdelitev sredstev na osem izbranih centrov odličnosti je vzpodbudila tudi proteste med neizbranimi centri in raziskovalci, številni razumniki pa so menili, da bi bilo ta sredstva bolj smiselno porazdeliti med več prijaviteljev, omenjali pa so še nekompetentnost izbranih recenzentov in netransparentnost njihovega izbora. V vsakem primeru pa je treba zagotoviti stalno ocenjevanje in spremljavo učinkovitosti porabe vloženih sredstev. Številne pripombe so bile tudi zaradi kršenja v razpisu napovedanega regionalnega kriterija ter da večina od osmih programov ne vključuje inženirjev realizatorjev, ki bi zagotovili inženirizacijo programov in prenos v tehnologijo in komercializacijo. Posvet ob 20. obletnici akcije Sever Državni svet, Ministrstvo za notranje zadeve, Zveza policijskih veteranskih društev Sever in Fakulteta za varnostne vede so organizirali posvet ob 20. obletnici akcije Sever. Na posvetu, ki ga je vodil dekan Fakultete za varnostne vede Univerze v Mariboru dr. Gorazd Meško, so spregovorili dr. Božo Repe, Janez Stanovnik, Miran Potrč, Tomaž Ertl, Branimir Bračko, dr. Tomaž Čas, mag. Pavle Čelik, mag. Slavko Debelak, Drago Kupnik, Branko Šekoranja, Janez Franc Piber, Miha Molan, Borut Likar, Anton Bukovnik in Tadeja Kolenc. Ženske in zdravje Prepoznavanje pomembnosti varovanja zdravja žensk pridobiva na veljavi. Ne gre le za pomembno področje reproduktivnega zdravja, od katerega je posredno ali neposredno odvisna rodnost neke populacije, pač pa je od zdravja žensk odvisna tudi kakovost opravljanja še vseh ostalih družbenih vlog moderne ženske. Zveza društev Slovenska zveza za zdravje in Državni svet sta 24. novembra pripravila posvet z naslovom Ženske in zdravje. Cilji posveta so bili opozoriti na pomen varovanja zdravja žensk, opozoriti na družbeno vlogo moderne ženske in obeležiti mednarodni dan boja proti nasilju nad ženskami. O problematiki so spregovorili dr. Mojca Z. Dernovšek, Marjeta Blinc Pesek, prof. Damir Karpljuk, dr. Lijana Zaletel Kragelj, Irena Šimnovec, mag. Dunja Obersnel Kveder, mag. Tea Smonker, dr. Suzana Oreški, Mihaela Lovše in Maja Valič. Znano je, da ženske dosegajo višjo starost od moških, pogosteje iščejo pomoč in na splošno bolj skrbijo za svoje zdravje. Žal so ženske pogosteje izpostavljene domačemu nasilju in nasilju na delovnem mestu in so za svoje delo manj plačane. Številni socialno-ekonomski dejavniki negativno vplivajo na zdravje žensk. Ženske so že tradicionalno dvojno obremenjene in tej dvojnosti plačanega dela na trgu ter neplačanega gospodinjskega dela ter nege doma se ne morejo izogniti niti v bogatejših družbah. Ob tem je treba izpostaviti, da lahko v zasebnem sektorju ženska za isto delo zasluži celo 25% manj kot moški in čeprav so ženske v Sloveniji višje izobražene kot moški, jih je na najbolj vplivnih in zahtevnih delovnih mestih malo. Naj bodo zato ženske pred zakonom še tako enakopravne z moškimi, so ekonomsko gledano še vedno šibkejši spol. Neugodne ekonomske razmere izstopajo v revnejših okoljih, kjer se revščina, spol in bolezen medsebojno tesno prepletajo. Zato se države bogatega severa in revnega juga soočajo s povsem različno problematiko: v bolj bogatih državah je smrtnost otrok in mlajših žensk zelo nizka in večina smrti se zgodi po starosti 60 let. V revnejših državah pa je slika drugačna. Povprečna starost populacije je nižja, smrtnost med otroci višja in večina smrti ženskega spola se pojavi med deklicami, najstnicami in mlajšimi odraslimi ženskami. Kupujem slovensko Državni svet in Zbornica kmetijskih in živilskih podjetijsta 3. novembra organizirala posvet, da bi predstavila nacionalno kampanjo Kupujem slovensko. Stališča so predstavili predsednik Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij in predsednik uprave podjetja Žito d.d. mag. Iztok Bricl, direktorica Zbornice kmetijskih živilskih podjetij dr. Tatjana Zagorc in prodekan Biotehniške fakultete Univerza v Ljubljani dr. Janez Hribar. Pogled na kampanjo in dosedanje izkušnje pa sta v sklopu razprave predstavili predstavnici živilskih in kmetijskih podjetij: predsednica uprave podjetja Medex d.d. Aleša Kandus Benčina in direktorica Mlekarne Planika d.o.o. Anka Miklavič Lipušček. Glede na to, da je do sedaj h kampanji »Kupujem slovensko« pristopilo že 61 živilskih in kmetijskih podjetij in da je idejni pobudnik Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij v okviru Gospodarske zbornice Slovenije, torej družbeni segment, ki ga štejemo v civilno družbo, je mogoče zavrniti kakršne koli očitke, da gre za državni protekcionizem slovenskih živilsko-predelovalnih podjetij. Uspeh akcije in posledično podporo slovenskemu agro-živilskemu gospodarstvu bodo v končni fazi izrekli le potrošniki z nakupom slovenske blagovne znamke, na podlagi izbire slovenske kakovosti, narejene pod slovenskimi standardi, znotraj slovenskih meja, s slovenskim znanjem in slovenskimi rokami, zavedajoč se tudi, da ima slovenski izdelek kratko oskrbovalno verigo in kratke transportne poti. Državni svet je v predlogih za čimprejšnji izhod iz gospodarske krize posebej izpostavil nujnost dopolnitve zakonodaje z ukrepi, ki bodo omogočali in spodbujali razvoj zadrug v kmetijstvu, med drugim potrebo po redefiniranju kmetijske politike v smeri spodbujanja sonaravnega kmetijstva in povečevanja uporabe bližje pridelanih pridelkov in bližje proizvedenih prehrambenih izdelkov ter za učinkovitejši nadzor nad uporabo fitofarmacevtskih izdelkov in nad kvaliteto hrane. Prav tako se je Državni svet zavzel, da je posebno pozornost treba nameniti ureditvi cenovnih razmerij v verigi prehranskih izdelkov od pridelka do proizvoda na prodajni polici, ter v večji meri upoštevati zadruge z lokalno pridelavo pri javnem naročanju. Prav tako je treba čim prej sprejeti Zakon o promociji, ki bo slovenskim pridelovalcem in predelovalcem zagotavljal dolgoročno in celovito promocijo slovenske hrane na domačem in tujih trgih. V kmetijski in gospodarski politiki je po mnenju Državnega sveta potrebno zaradi trajnostnega razvoja celovito pospeševati lokalno samooskrbo s skrajševanjem transportnih poti od primarne pridelave do potrošnika in tako zagotavljati sledljivost in zdravo ter kakovostno hrano za potrošnika. Čas po krizi - priložnost ali nuja za trajnostni razvoj Posledice krize bodo strukturne Državni svet in Mednarodni inštitut ECPD za trajnostni razvoj, prostorsko načrtovanje in okoljske študije sta 27. oktobra organizirala posvet z naslovom Čas po krizi - priložnost ali nuja za trajnostni razvoj. Razpravljalci so iskali odgovore na vprašanja, ali bo globalna finančna in gospodarska kriza res povzročila, da se bo svetovno gospodarstvo za dlje časa ustalilo pri nižjih obratih in manjši blaginji, ali bo izhod iz krize res počasnejši in posledice radikalnejše, kot bi želeli priznati, in ali je izhod iz krize sploh možen drugače kot v smeri trajnostnega razvoja. Sedanjo globalno krizo po mnenju Državnega sveta zaznamujejo dejavniki: 1. na osebni ravni - kriza vrednot, prekomerna usmerjenost v potrošništvo, 2. na nacionalni ravni - prevelike razlike v bogastvu med posameznimi sloji prebivalstva, 3. na globalni ravni: a. prevelike razlike v bogastvu in življenjskih pogojih med nacionalnimi gospodarstvi, b. poguben odnos do okolja, ki ga generira doseganje ekstraprofitov kapitalskih in političnih elit, c. politične in kapitalske elite obvladujejo ljudi, procese, industrije in cele države; z denarjem, ki ga razvite države namenjajo za oborožitveno industrijo in zmanipulirane vojne - tudi »vojno proti terorizmu«, bi zlahka spremenili svetovno tehnološko paradigmo v prid človeku in okolju prijazni industriji; prihaja celo do tihih umorov tehnologij, ki bi omogočale osnovo človeku in okolju prijazne proizvodnje, a niso v skladu s profitnimi interesi naftnih, avto-industrijskih, farmacevtskih, političnih in drugih elit. Pomemben je vpliv nekaterih cerkva, ki preko zlorabe verskih čustev stopnjujejo medkulturne nestrpnosti. Kot je poudaril predsednik Državnega sveta mag. Kavčič, se odkrivanju epicentra vzrokov za globalno krizo lahko približamo z analizo negativnih posledic globalizirane gospodarske paradigme. Globalizacija je prinesla nekatere pozitivne sadove-hiter tehnološki razvojinformacijskih in telekomunikacijskih tehnologij, zniževanje proizvodnih stroškov, koristi ekonomij obsega. Bolj podrobno je potrebno pogledati tudi negativne plati globalizacije, predvsem socialno erozijo in okoljsko erozijo. Ogrožen je obstoj in razvoj kreativnega, motiviranega srednjega razreda. Neoliberalne družbeno gospodarske vrednote - prosto delovanje tržnega mehanizma, liberalizacija, deregulacija, zmanjševanje neučikovite državne birokracije - so, nominalno gledano, dokaj privlačne. Najbolj viden in relevantni praktični dosežek nekaj desetletij uveljavljanja teh načel pa je krepitev monopolnih in oligopolnih pozicij mednarodnih korporacij, kar je nasprotje liberalizma in delovanja mehanizmov svobodne tržne konkurence. Na posvetu so spregovorili predsednik Akademskega sveta ECPD prof. Takehiro Togo in referenti dr. Žiga Turk (razvojno-strateški vidik), dr. Albert Maes (politično-razvojni vidik), dr. Vladimir Stipetic (razvojno-ekonomski vidik), dr. Dušan Plut (okoljski vidik), Nigel Carter (geostrateški vidik), dr. Marjan Senjur (ekonomsko-razvojni vidik) in dr. Peter Raspor (bio-tehnološki vidik). Status ustanov v Sloveniji Fundacije dopolnjujejo vladni sektor Državni svet, Ustanova dr. Antona Trstenjaka in Združenje slovenskih ustanov so 10. septembra organizirali posvet Ustanove v Sloveniji. Posvet je bil namenjen 10. obletnici delovanja prve novodobne slovenske ustanove-Ustanove dr. Antona Trstenjaka in ureditvi statusa ustanov v Sloveniji. O položaju ustanov so spregovorili prof. dr. Ludvik Toplak, Jožef Školč, Tina Divjak, mag. Milan Lovrenčič, Alenka Podbevšek in Darko Končan. Osamosvojitev Slovenije in demokratizacija ter pluralizacija vseh družbenih podsistemov sta odprli prostor razvoju civilne družbe in nevladnih organizacij, s tem pa tudi razvoju ustanov oz. fundacij, katerih tradicija je bila v Sloveniji v celoti prekinjena pred 60 leti. Zato novo nastale fundacije »orjejo« ne le pravno temveč in predvsem tudi mentalitetno ledino v slovenskem družbenem, političnem in gospodarskem okolju. Dobro razvit, svobodomiselen in inovativen civilni sektor je pogojza človeku prijazen sodoben družbeni razvoj. Ta je danes eden od ključnih pogojev za vsestransko uveljavljanje načel pluralnosti in demokracije kot tudi za trajnostno naravnan družbeni razvoj, porast družbene blaginje, kakovosti življenja ter socialne varnosti. Prav fundacije so v razvitem svetu prvi močni vir financiranja projektov civilne družbe. Na ta način neposredno krepijo vlogo civilne družbe in nevladnega sektorja ter omogočajo njuno relativno finančno neodvisnost od države, s tem pa tudi njuno relativno vsebinsko avtonomijo. Zastavljeni plemeniti cilji fundacij na področju vzgoje, izobraževanja, znanosti, sociale, humanitarnih dejavnosti, športa, kulture itd. so dosegljivi, če obstaja za to vzpodbudno donatorsko okolje. Pomemben partner fundacijam je namreč gospodarstvo. Ali bodo podjetja motivirana za doniranje, ki šele omogoča uresničevanje zadanega poslanstva ustanov, pa je odvisno od številnih javnih politik. Za razvoj nevladnih organizacij je potrebna sprememba miselnosti in prepoznavanje njihovega pomena in vrednosti za skupnost in državo. Zato si je potrebno v družbenem okolju prizadevati soustvarjati vzdušje in oblikovati tako zakonodajo, ki bo naklonjena vlaganjem organizacij in posameznikov, donatorjev in sponzorjev. Spodbuda naložb v fundacije spodbuja trajnostni razvoj na lokalni, regionalni in nacionalni ravni, kar vse vodi v dolgoročni in kvalitetni vsestranski materialni in duhovni razvoj celotne Slovenije. O vprašanjih uveljavljanja otrokovih koristi Državni svet in nevladne organizacije so 19. novembra organizirale posvet z naslovom Vprašanja uveljavljanja otrokovih koristi. S strani nevladnih organizacij so uvodoma spregovorili dr. Anica Mikuš Kos, Miran Boštic, Jože Gornik in mag. Franc Hočevar. Stališča Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve Republike Slovenije je v uvodnem delu predstavila mag. Ana Vodičar, o problematiki pa so konkretneje spregovorili dr. Alenka Šelih, Vijolica Neubauer, Tone Dolčič, dr. Zoran Pavlovič, mag. France Prosnik ter Matic Munc. 10. mednarodna konferenca SLOBIOM 2009 Zveza društev za biomaso Slovenije (SLOBIOM) je 15. in 16. oktobra v sodelovanju z Državnim svetom, parlamentarno skupino GLOBE Slovenija, resornimi ministrstvi in izbranimi mednarodnimi organizacijami organizirala 10. mednarodno konferenco z delovnim naslovom: Ekološko kmetovanje in zdrava hrana, obnovljiva energija in surovine za jugovzhodno Evropo. Konferenco je otvoril mag. Blaž Kavčič, s pozdravnimi nagovori pa so se otvoritve udeležili še Cecili Van Gangsberghe, svetovalka švedske ambasade v Sloveniji, dr. Darij Krajčič, generalni direktor Direktorata za okolje, mag. Robert Režonja z Direktorata za gozdarstvo, lovstvo in ribištvo, Tomislav Petrovič s hrvaškega ministrstva za kmetijstvo, ribištvo in razvoj podeželja, Gustav Grob, izvršni sekretar Mednarodne organizacije za trajnostno energijo (ISEO). «<- Izbrisana podjetnost posledica finančne zakonodaje Državni svet in Civilna iniciativa nasilno izbrisanih podjetij sta 14. novembra v organizirala okroglo mizo z naslovom Izbrisana podjetnost kot posledica slovenske finančne zakonodaje. Namen Zakona o finančnem poslovanju podjetijje bil izboljšati plačilno disciplino, povečati varnost upnikov in omogočiti izbris nedelujočih podjetij iz registra. Zakon pri reševanju plačilne nediscipline ni dosegel pričakovanih učinkov, predvsem pa se postavlja vprašanje o ustreznosti določb, ki določajo, da so družbeniki kapitalske družbe, brez dokaza krivde, odgovorni za obveznosti po uradni dolžnosti izbrisane družbe. Vsebinsko so problematiko predstavili dr. Šime Ivanjko, Andrej Simonič in Bojan Šušterič. Razvojne usmeritve slovenskega turizma Državni svet in Turistična zveza Slovenije sta 11. oktobra organizirala posvetovanje o Razvojnih usmeritvah slovenskega turizma, dopustovanju domačega gosta in turizma kot kakovosti življenja. Namenjeno je bilo snovanju uspešnejšega razvoja turizma, domačemu gostu in letošnjemu Svetovnemu dnevu turizma. O razvoju turizma in pogojih dopustovanja domačega gosta sta uvodoma spregovorila mag. Blaž Kavčič in Dominik S. Černjak, predsednik TZS. O predlogu Nacionalnega programa duševnega zdravja Duševno zdravje ni samo stvar zdravstvenega sektorja 1. oktobra je na pobudo Petra Požuna, zastopnika interesov zdravstvenega varstva, potekal delovni posvet o predlogu nacionalnega programa varovanja duševnega zdravja. Glavna cilja posveta sta bila predstavitev predloga ter seznanitev predlagatelja z eventualnimi dopolnili, predlogi, mnenji in pripombami. Ministrstvo za zdravje je Predlog nacionalnega programa varovanja duševnega zdravja pripravilo na podlagi Zakona o duševnem zdravju, ki je začel veljati 11. 8. 1009. Predlog programa je bil v javni razpravi do 15. oktobra. Predlog nacionalnega programa varovanja duševnega zdravja je predstavil državni sekretar dr. Ivan Eržen, ki je poudaril, da program zagotavlja večjo dostopnost služb za zdravljenje oseb z duševnimi motnjami in večjo povezanost med sektorji in stroko. Velik poudarek program daje preventivi duševnih motenj, varovanju duševnega zdravja otrok in mladih, varovanju duševnega zdravja aktivne populacije in duševnega zdravja starejših. Program poudarja tudi obravnavo duševnih motenj v skupnosti in preprečevanje samomorov. Razpravljalci so izpostavili vidik nujnosti medsebojnega sodelovanja med različnimi ministrskimi resorji kot tudi na ravni samih izvajalcev storitev na področju duševnega zdravja, sajproblematika zahteva aktivno vključitev vseh nivojev - od družine, strokovnjakov pa do zakonodajalcev oziroma politike. Dogovorili so se, da Ministrstvo za šolstvo in šport prek svetovalnih služb v vrtcih in na šolah ter v okviru pedagoških programov nameni večjo vlogo ozaveščanju staršev, učencev in učiteljev o pomembnosti pozitivnih medsebojnih odnosov, o vzpostavljanju komunikacije in o gradnji pozitivnega odnosa do dela in življenja. To nalogo bi morale opravljati tudi socialne službe v podjetjih, lokalnih skupnostih in drugje. Slovenskim družinam bi morali zagotoviti dostopnost do ustrezno izobraženih strokovnjakov, ki bi jim nudili izobraževanje iz medsebojnega komuniciranja, vzdrževanja pozitivnih medsebojnih odnosov, izgrajevanja pozitivne samopodobe in postavljanja etičnih in moralnih vrednot. Bogastvo lesa priložnost za povezavo med gospodarstvom, znanostjo in politiko Potem ko so Državni svetniki na Vlado naslovili sklep, v katerem so ugotavljali, da je treba spodbuditi in smiselno razvijati proizvodnjo in uporabo proizvodov in sistemov s področja ekologije in obnovljivih virov energije, je delegacija Državnega sveta skupaj z delegacijo Slovenske gozdno lesne tehnološke platforme 13. oktobra obiskala Lesni inovativni center - Holzinnovationszentrum (HIZ) v Zeltwegu. Lesni inovativni center - Holzinnovationszentrum (HIZ) v Zeltwegu je eden izmed tridesetih impulznih centrov na Avstrijskem Štajerskem, namenjen inovativnim podjetjem, ki se ukvarjajo z obdelavo in predelavo lesa. Delovanje centra je predstavil direktor ProHolza in Štajerskega lesnega grozda (Holzcluster Steiermark GmbH), ki je izpostavil, da lesno gospodarstvo na Štajerskem zaposluje okoli 10% aktivnega prebivalstva in prinaša 4 milijarde evrov letnega prihodka. Štajerski lesni grozd sta ustanovila Zvezna dežela Štajerska in ProHolz ter predstavlja vez med gospodarstvom, znanostjo in politiko, trenutno pa povezuje okoli 130 partnerjev iz gozdno-lesne-papirniške procesne verige, medtem ko je pri izgradnji HIZ- a sodelovalo deset občin, Štajerska deželna banka Raiffeisen, regijska podjetja, Gozdnogospodarska zveza Judenburg in Zvezna dežela Štajerska. Na podlagi skupnih aktivnosti na področju inovacijskih dejavnosti sta Štajerski lesni grozd in HIZ v zadnjem letu ustvarila na Štajerskem 200 novih delovnih mest. Dejavnosti ProHolza so usmerjene v lobiranje, njihovo financiranje pa temelji na promociji lesa štajerskega gozdarstva, pri čemer največji delež financiranja dobi od posekanega in razžaganega lesa, in sicer okoli 900.000 evrov na letnem nivoju. ProHolz, HIZ in Holzcluster Steiermark delujejo v sožitju pod skupno upravo, pri čemer prostor zagotavlja HIZ, za promocijo skrbi ProHolz, medtem ko Štajerski lesni grozd deluje kot prenosnik idej v produkte. Nove publikacije Državnega sveta Zbornik Sistemske spremembe na področju institucionalnega varstva starejših v Sloveniji. Z referati so sodelovali Boris Šuštaršič, Boris Koprivnikar, Davor Dominkuš, dr. Martin Toth, dr. Miroslav Kranjc, mag. Bojana Cvahte, dr. Mateja Kožuh Novak in mag. Milan Krajnc, Državni svet pa je na to aktualno temo sprejel posebne sklepe, ki so prav tako objavljeni v zborniku. Zbornik O argumentaciji in retoriki v političnem in javnem prostoru. Z referati so sodelovali dr. Božidar Flajšman (urednik), dr. Igor Ž. Žagar, dr. Danilo Šuster, dr. Boris Vezjak, dr. Andrej Ule, mag. Smiljana Gartner, dr. Janja Žmavc in Primož Kraševec. Zbornik O slovensko italijanskih odnosih in odnosu države Slovenije do svojih rojakov v sosednjih državah. Z referati so sodelovali mag. Bogo Šest (urednik) dr. Saša Vuga, Marjan Bevk, dr. Savin Jogan, Dušan Puh, Aleksander Čeferin, dr. Ljubo Bavcon, dr. Maca Jogan, dr. Spomenka Hribar in dr. Jože Pirjevec. Civilna družba Prostovoljci- brezmejni človeški kapital Ob mednarodnem dnevu prostovoljstva, ki ga po odločitvi Združenih narodov iz leta 1985 praznujemo 5. decembra, so bile v Državnem svetu podeljene plakete najzaslužnejšim prostovoljcem. Družbeni pomen prostovoljstva je brezmejen človeški kapital, ki ni merljiv s številkami, saj je njegova vrednost neprecenljiva. Plaketo za najzaslužnejšega prostovoljca Državni svet vsako leto podeljuje posameznim prostovljcem za njihovo delo z vidika vzgoje, vpliva na okolico in razvoja dejavnosti ter napredka organizacije, humanosti, medčloveških odnosov ter pripravljenosti nuditi pomoč pomoči potrebnim, njihovo delo za razvojcivilne družbe v Sloveniji ter za širši razvoj Slovenije. V skladu z noveliranim Pravilnikom o priznanjih in plaketah Državnega sveta se je število podeljenih plaket letos povečalo z 10 na 14 predvsem zaradi čedalje večjega pomena, ki ga ima prostovoljno delo v družbi in s tem povezanega števila prostovoljcev, ki si zaslužijo takšno priznanje. Priznanja lahko poleg društev predlagajo tudi državni svetniki ali interesna skupina. Pravilnik tudi natančneje opredeljuje postopek objave javnega poziva, vsebino poziva in kriterije za izbiro prejemnikov plaket. Pred podelitvijo plaket je Zveza društvenih organizacijSlovenije predstavila prostovoljno delo v nevladnih organizacijah. Po zbranih podatkih in ocenah le navedene organizacije v enem letu opravijo za več kot 25 milijonov ur prostovoljnega dela v korist širše javnosti, vrednost katerega ob upoštevanju najnižjih urnih postavk presega 250 milijonov evrov. Tesno sodelovanje vladnega in nevladnega sektorja poraja sinergične učinke, ki presegajo seštevek enega in drugega delovanja. Delo na področju prostovoljstva in uspehe so predstavile Avto-moto zveza Slovenije, Gasilska zveza Slovenije, Olimpijski komite Slovenije, Planinska zveza Slovenije, Ribiška zveza Slovenije, Turistična zveza Slovenije, Zveza društev upokojencev Slovenije, Zveza za tehnično kulturo Slovenije, Zveza prijateljev mladine Slovenije, Zveza združenj šoferjev in avtomehanikov Slovenije in Zveza kulturnih društev Slovenije. Navedene organizacije opravljajo prostovoljno delo na številnih področjih, kot so: skrb za otroke in starejše, okoljevarstvo, prometna varnost, zaščita in reševanje, izobraževanje in usposabljanje, kultura, šport in turizem. Kot je poudaril predsednik Državnega sveta je nujen sprejem ustreznega zakonodajnega okvira, že zaradi samega prepoznavanja pomena prostovoljskega dela, pa tudi zaradi njegovega nadaljnjega negovanja in ustreznega vrednotenja. Ob koncu dogodka so v ZDOS predstavili tri pobude: Vlada naj zagotovi statistično spremljanje in vrednotenje prostovoljnega dela, ki ga nevladne organizacije opravljajo v korist širše javnosti, opravljeno prostovoljno delo naj se šteje kot prispevek k BDP ter tudi k razvoju in blaginji države; vrednost opravljenega prostovoljnega dela naj se šteje kot lastni delež organizacij v primerih prijav na javne razpise, kjer je zahtevan tudi lastni delež. Plakete Državnega sveta za najzaslužnejše prostovoljke in prostovoljce leta 2009 so prejeli Tjaša Andree Prosenc, Jože Berlec, Franc Bivic, Anton De Costa, dr. Miha Janc, prof. dr. Pavle Kornhauser, Janko Kušar, Marija Lamut, Biserka Marolt Meden, Jože Melanšek, Marjan Pintarič, Aleksander Stančič, Anica Svetina in Franc Špegel. Praznik evropskih narodnih skupnosti v Libučah Mag. Blaž Kavčič se je 23. avgusta kot častni pokroviteljudeležil Praznika evropskih narodnih skupnosti v Libučah na avstrijskem Koroškem. Srečanje narodnih manjšin je potekalo v znamenju »živete združene Evrope«. S kulturnim programom so se predstavili Slovenci v Italiji in Avstriji, Ladinci in nemška narodna skupnost iz Južne Tirolske ter Kočevarji, Madžari, gradiščanski Hrvati, Danci in Romi. Mag. Kavčič je izrazil željo, da bi združevanje Evrope, ne le v simboličnem smislu temveč tudi dejansko, izničilo vse negativne pretekle izkušnje sobivanja narodov. PREGLED DOGODKOV VI. konferenca znanstvenikov in gospodarstvenikov Svetovni slovenski kongres je pripravil VI. konferenco slovenskih znanstvenikov in gospodarstvenikov iz sveta in Slovenije. Udeleženci so prisluhnili predavanjem na temo dobrih praks v gospodarstvu, človeških virov v slovenski znanosti in njihovi emigraciji ter predstavitvi raziskovalnih del, govorili pa so še o etiki v znanosti in gospodarstvu, znanosti, tehnologiji in okolju. Kot je poudaril predsednik Državnega sveta bi se morali Slovenci v domovini veliko bolj zavedati, da v času globalizacije ni najpomembnejše sredstvo za razvoj kapital, ampak so to človeški viri. Prav naši rojaki lahko s svojimi izkušnjami iz tujine veliko pripomorejo k odpravljanju težav Slovenije pri prilagajanju na nove globalne razmere. Slovenci ob Jadranu od 1797 - 2009 V dvorani Državnega sveta je bila na ogled razstava dokumentov o Slovencih ob Jadranu od leta 1797 do leta 2009. Ob tej priložnosti je potekala še predstavitev knjige z istoimenskm naslovom avtorice dr. Duše Krnel Umek. Mag. Kavčič je poudaril, da smo Slovenci bili in smo pomorski narod, zato moramo vztrajati, da ob določanju meje s Hrvaško ohranimo teritorialni stik Slovenije z mednarodnimi vodami. Dr. Krnel Umekova je izpostavila, da arhivsko gradivo dokazuje upravičenost slovenskega vztrajanja na ohranitvi statusa pomorske države. Zavzela se je, da Slovenija ne sme pristajati na navidez kompromisne rešitve, kakršen je arbitražni sporazum za urejanje meje s Hrvaško. 24.12.2009 Predsednik Državnega sveta sprejel veleposlanika Ruske federacije v Republiki Sloveniji 23.12.2009 14. izredna seja Državnega sveta 15.12.2009 Posvet na temo Geocogen- četrta generacija izrabe geotermalne energije 10.12.2009 Posvet na temo Človekove pravice in duševno zdravje 09.12.2009 21. redna seja Državnega sveta 09.12.2009 Predsednik Državnega sveta slavnostni govornik ob 50-letnici Inštituta za novejšo zgodovino 08.12.2009 Posvet na temo vloge civilne družbe za inovativno družbo 07.12.2009 Pisatelj Pahor v Državnem svetu o pomenu slovenske državnosti 04.12.2009 Predsednik Državnega sveta podelil priznanja najzaslužnejšim prostovoljcem 02.12.2009 Posvet na temo Kaj lahko pričakujemo od centrov odličnosti? 01.12.2009 Dr. Jože Mencinger o Sloveniji v ekonomsko-socialni in institucionalni krizi 27.11.2009 13. izredna seja Državnega sveta 26.11.2009 Posvet ob 20. obletnici akcije Sever 26.11.2009 Nove smeri družbenega razvoja med pravičnostjo in učinkovitostjo v Državnem svetu 24.11.2009 Posvet na temo Ženske in zdravje 23.11.2009 Predsednik Državnega sveta govornik na posvetu Kmetijsko-gozdarske zbornice 20.11.2009 Predsednik Državnega sveta slavnostni govornik ob dnevu Rudolfa Maistra 19.11.2009 Posvet o vprašanjih uveljavljanja otrokovih koristi 17.11.2009 Posvet o gospodarskem in družbenem pomenu zadrug 11.11.2009 20. redna seja Državnega sveta 04.11.2009 Predsednik Državnega sveta sprejel francosko veleposlanico 03.11.2009 Posvet »Kupujem slovensko v Državnem svetu« 27.10.2009 Posvet na temo Čas po krizi - priložnost ali nuja za trajnostni razvoj 23.10.2009 Srečanje Združenja evropskih senatov v Gdansku 21.10.2009 19. redna seja Državnega sveta 19.10.2009 Razstava dokumentov o Slovencih ob Jadranu od leta 1797 do leta 2009 16.-17. 10.2009 Srečanje Regionalnega partnerstva 2009 16.10.2009 10. mednarodna konferenca SLOBIOM 2009 15.10.2009 Predsednik Državnega sveta sprejel veleposlanika Češke republike 14.10.2009 VI. konferenca slovenskih znanstvenikov in gospodarstvenikov iz sveta in Slovenije 14.10.2009 Predsednik Državnega sveta sprejel drugega predsednika avstrijskega spodnjega doma 08.10.2009 Predsednik Državnega sveta sprejel veleposlanika Zvezne republike Nemčije 05.10.2009 Vincenc Otoničar in Alojz Kovšca na XLII. zasedanju COSAC-a 02.10.2009 Posvet o predlogu Nacionalnega programa duševnega zdravja 30.09.2009 Predsednik Državnega sveta govornik na odprtju 9. festivala za tretje življenjsko obdobje 29.09.2009 12. izredna seja Državnega sveta 24.09.2009 Okrogla miza z naslovom Izbrisana podjetnost kot posledica slovenske finančne zakonodaje 24.09.2009 Predsednik Državnega sveta nagovoril udeležence ob obletnici Rastoče knjige 23.09.2009 Predsednik Državnega sveta sprejel veleposlanika Republike Avstrije 21.09.2009 Posvet na temo razvojnih usmeritev slovenskega turizma 16.09.2009 18. redna seja Državnega sveta 16.09.2009 Predsednik Državnega sveta slavnostni govornik na 12. redni skupščini Zbornice za razvoj slovenskega zasebnega varovanja 15.09.2009 Predsednik Državnega sveta na slovesnosti ob vrnitvi Primorske k matični domovini 11.09.2009 Posvet na temo ustanov v Sloveniji 07.09.2009 Konferenca predsednikov odborov za zunanje zadeve na Švedskem 04.09.2009 Srečanje predsednikov drugih domov Slovenije in Avstrije v Tešanovcih 02.09.2009 Predsednik Državnega sveta govorec ob Dnevu slovenskih zadružnikov 01.09.2009 Predsednik Državnega sveta sprejel veleposlanico Republike Češke 01.09.2009 Predsednik Državnega sveta govorec na sejmu AGRA 26.08.2009 Predsednik Državnega sveta na obisku v mariborski kadetnici 24.08.2009 Predsednik Državnega sveta častni pokrovitelj Praznika evropskih narodnih skupnosti 10.08.2009 Predsednik Državnega sveta ob 68-letnici Cankarjevega bataljona 31.07.2009 Podpredsednica Državnega sveta na sklepni prireditvi 3. Evropskega mladinskega kongresa 27.07.2009 Predsednik Državnega sveta na slovesnosti ob Ruski kapelici 11.07.2009 Predsednik Državnega sveta na sklepni prireditvi 24. spominskega pohoda na Triglav 11.07.2009 Predsednik Državnega sveta otvoril 47. Čipkarske dneve v Železnikih 10.07.2009 Predsednik Državnega sveta sprejel podpredsednika Kitajske ljudske politične posvetovalne konference Več o Državnem svetu Republike Slovenije na spletni strani www.ds-rs.si Izdajatelj: Državni svet Republike Slovenije Uredila: Mag. Marjeta Tratnik Volasko Telefon: 01 478 98 17, faks: 01 478 98 51, www.ds-rs.si Foto: Arhiv Državnega sveta Oblikovanje in tisk: Špes, grafični studio, Novo mesto Naklada: 1.000 izvodov