123. štev. Pavšalni Iranko v državi SHS. W LiubUanl, v petek 3. funlla 1521. mr Posamezna K 1, IMt® V. l*ha|E rasen nedelj Ju »raassilkov »*® h, “8K ob 16. ur S eSopotene. Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 6/1., Učiteljska tiskarna. Dopise fraukirati in podpisati, sicer se jih ne priobči. Rokopise se ne vrača. Oglasi: Prostor 1 mm X 55 mm po K T50. Uradni razglasi, poslano ter notice isti prostor K 2'—. Pri večjem naročilu popust. Glasilo iugestov. sesllalno • (Simoliratiln« strank«. TeSetonsfea št. 312, Naročnina; Po pošti ali z dostavljanjem na dom za celo leto K 288, za pot ieta K 144, za četrt leto K 72, za mesec K 24 Za inozemstvo K 480. Reklamacije za list so poštnine proste. Upravni šiv o ie v Ljubljani, Frančiškanska ulica ŠL8''L, Učiteljska tiskarna. Iz konstituante. Beograd. 1. junija. Popoldne se je seia ustavotvorne skupščine nadaljevala ob 16.30. Prvi .ie govoril komunist Laza Stefanovič, ki ie kritikoval politiko vlade katera se ozira samo na banke in'kapitaliste v škodo delovnega ljudstva. Pravi, da ie izrablianie po bankah doseglo že skraine meje. Nato je govoril o podpiranju kmetskega prebivalstva ter ie iziavil. da določbe v 3, oddelku ustave ne bodo izlečile potreb kmetov in delavcev. Kritikoval je nadalie državni Proračun, češ da je 73 odstotkov določenih za vojno ministrstvo in samo 27 odstotkov za ostale državne potrebe, radi česar ni ničesar ostalo za zboljšanje kmetskega položaja. o čemer se toliko govori. (Ugovori) Zatem je govoril minister za socialno politiko dr. Vekoslav Kukovec. ki se je bavil v svojem govoru i invalidskim vprašanjem, zaščito dece in delavskim vprašaniem. Glede invalidskega vprašanja .ie iziavil. da ne temelji samo na določevanju invalidskih pokojnin in podpor, temveč v prvi vrsti na zaščiti invalidov in dolžnosti države, zdraviti invalide. — o delavskem vprašanju sodi. da daie ustavni načrt delavcem vse. kar se more dati v moderni državi. Z ozirom na govore o 10 urnem in 8urnem delavnem času. izjavlja, da je lanska stavka na železnicah dovedla v nevarnost uredbo o tej zadevi. Glede na ugovore proti uredbi o 8 urnem delavnem času točka 4. ki pravi, da ni izključeno, da se 8 umi delavni čas. ki je normalen. more podaljšati, ako je to potrebno, ugotavlja, da je 70 odstotkov delavcev, ki so zaposleni v manjših obratih, zahtevalo, da se dovoli ta izjema, po kateri sinejo obrtniki delali tudi 10 ur na dan. Vprašuje, kako se more reči. da ni to demokratično postopanje do parlamentarnih načelih, ako se vlada na tak način odzove volii naroda in ustreže željam posameznih skupin delavstva. Zatem ie govoril oosl. dr. Svelo-mit Mija to vrč (demokrati o zasebni lastnini, ki ie podlaga družabnemu reda.. Glede agrarnega vprašanja je iziavil. da ni samo gospodarsko, temveč tudi socialno in nacionalno. Nato je govoril o prednostih male posesti pred veliko. Vojvodinske posesti se ne obdelujejo racionclao in zato bi ne bilo nobene škode, ako se veleposesti razdele na male. Nato je govoril posl Miliajlo Stojič (zemlioradnik), ki je nasriašal. da ie srbski kmet pretrpel mnogo škode v pripravah za voiuo. kakor tudi v vojni sami. ko ie uoat na bDiiše življenje. Spoznal pa je. da ni dobil ničesar od drugih gospodarskih strank in da nima od vseh drugih strank ničesar pričakovati. Svoj govor ie končal s pozivom vladi naj tretji oddelek vrne ustavnemu odseku. ki naj ga izprerneni oa podlagi določb ustavnega načrta zemliorad-niškega kluba. Za njim ie govoril Vladimir Milič (komunist) o invalidskem vprašanju ter pobijal izvaiaula ministra za socialno politiko, češ da ie vlada izdala celo vrsto odredb v korist invalidom. Trdi. da so napačni principi. po katerih se rešuje invalidsko vprašanje, ker stoti vlada na staii-čšii da se uai daie Invalidska podpora onim. ki so v boljšem položaju, namesto onim. ki so naiveč potrebni. Končno ie govoril zemlioradnik Mile Balabaa, ki je kritikova! politiko radikalcev, katerim ie očital, da delajo na eni strani v prilog muslimanom. na drugi strani oa jim nasprotujejo. Govoril je proti begom ter se bavil s posameznimi členi J. oddelka, glede katerega ie zahteval, naj se izpopolni po načrtu zeniljo-radniškega kluba. Gospod minister Kukovec je iznašel 70 odstotkov delavcev v Jugoslaviji. ki zali! e vato i0 urni delavnik. On že vidi. ko haa dobre oči. Mogoče pa smatra ruske parazite ali obrtnike izkoriščevalce za teh 70 odstotkov. Kdo ve? Kriza vbelgrajski vladi. Beograd. 2. junija. Na današnji se.il ministrskega sveta sta ministra dr. Spario m dr. Karamehmedovič naznanila svojim tovarišem, kakšno razpoloženje vlada v muslimanskem klubu. Muslimani so, kakor trdijo, posebno nezadovoljni vsled nelojalnost? bosanskih radikalcev. Vlada je izjavila, da bo zvesto izvrševala obveznosti sporazuma in da bo delala na to. da bo takih sporadičnih ekscesov konec. Nato se ie seja prekinila. ker se ie vršila seia radikalnega kluba. Oba muslimanska minl-f [a . sla svojemu Mubu Doročala o ekmv, i/n a;ikar se je v musliman-eni klubu razvila živahna debata, se is tikala SDora z vlado. VLADNI KLUBi REŠUJEJO... ,. ,^a(les d?poldne so politični klubi imeli svoje sme. V demokratskem klubu se je z veliko večino sklenilo, da bo klub glasoval za tretji oddelek ustave. Samo nekateri člani Wuba. ki zastopajo Vojvodino, se še J® odločili. Radikalni klub je raz-nnctoial 0 Političnem Doložaiu. ki je sciplinirai,b0li zamotan vsled nedi’ i zadržanja bosanskih S 11 nista ničesar skle- nila. ali nadaljevala bosta s™;«, sp je popoldne. V musiimai..,. 0^, sbe se ie soglasno Sklenilo, da morata muslimanska ministra vztrajali mu ostavki, če bi vlada ne izpolnila ob-Veznnsti sporazuma. Popoldne bo klub izročil ministrskemu svetu zahteve. naj se sporazum natančno iz-yede; P° seli sta ministra dr. Spaho m di. Karamehmedovič posedla milo™ 7 hre£teednika Pašiča. kateremu sta izročila pismene zahteve kluba, ki so bile sklenjene na dopoldanski seii NAMESTNIK DR. JANKOVIČA, Zagreb. 2. junija. »Riieč« dozna-va iz Beograda, da je bila ostavka dr. Velizarja Jankoviča vzeta na znanje in da bo posle prometnega ministrstva vodil minister za javna lela Joca Jovanovič. * Iz krize v krizo nrihaia belgraj-bep-™iska vlada, tako da niliče ne ve. kdaj bo nastopila generalna kriza. ki ie vsak hip prav lahko mogoča. V sistemu političnih kuncu, ki prevladuje namesto liberalnega popuščanja v ustavnih vprašanjih, se nam zdi. da je pravi vzrok teh večnih zmed v večini, ki je tako negotova k;ikor aprilsko vreme. Pred vojaško konvencijo z Romunijo. Beograd, 2. junija. V političnih krogih se govori, da bo Jugoslavija v kratkem sklenila z Romunijo vojaško konvencijo, ki bo podobna onf. ki je sklenjena s Češkoslovaško. Pogajanj z Romunijo se udeleži tudi češkoslovaški zunanti minister dr. Beneš. S sklepanjem te vojaške konvencije je tudi prihod rornun-sKega ministra za zuuanie posle lake Jouesca. Pariz, 1. junija. Kakor poroča »Journal ues Debats«, oride romun-ski minister zunanjih ooslov Take Jonescu koncem tega tedna v Beograd. kjer se bo razgovarial z jugo-slovenskimi državniki. Priključitveuo glasovanje v Avstriji. n 1L*uaila* Kakor doznava »Pohtiscfae KorresjJottdenze. }e poselil danes jugoslovanski opravnik Rasič zveznega kancelarja dr. Mayerja in mu podal v imenu svoje vlade izjavo, da se Jugoslavija povsem priključuje protestu zaveznikov glede priključitveneara vprašanja, Dunaj. L junija. »Politische Kor- j respondenz« javlja: Nemški državni j kancelar dr. Wirth se ie potem av- ; sirijskega poslaništva v Berlinu obrnil na avstrijsko zvezno vlado z mii-ao zahtevo, naj z ozirom na sočasni mednarodni položaj Nemčiie in na vprašanja, ki se še poravnavajo, stori vse, kar ii ie možno, da izostanejo nadaljnja glasoavnia za prl-ključenje k Nemčiji po posameznih deželah. Delavska solidarnost. Dočiin se kapitalizem Dreklja. kje in kod naj teko državne meie, doSim ansdeški kapitalizem nemškemu narodu diktira globo, ki naj io Dlača za volno odškodnino, je pa v Nemčiji radarska organizacija, ki šteje danes 467.000 članov, votirala za angleške štrajkujoče preinotrarie en milijon mark, Razentega bo še vsak organiziran rudar v Nemčiii prispeval 3 marke za podporo angleškim rudarjem, ki bijejo s kapitalisti naj-večii boj. kar jih do sedaj zgodovina pozna. To so zavedni delavci, to je delavska solidarnost! Ljubljanski pekovski pomočniki protestirajo. Demonstracijski shod pekovskih pomočnikov se je vršil včerai popoldne v Ljubljani v gostilni Bole. Shod je bil sklican v znak protesta glede na spomenico, ki io ie vložila pekovska zadruga na celokupno deželno vlado, v kateri zahteva, da se uvede nočno delo ter da se naredba o prepovedi nočnega dela razveljavi. V spomenici zahtevajo tudi odpravo osemurnega delavnika. Na shodu je poročal s. Leskovšek iz Celia. Isti je kot strokovnjak orisal žalostno zgodovino pekovskih pomočnikov ter poudarjal, da so naj-UuteišI socijalni boj vodili že od nekdaj pekovski pomočniki. Živeli so brezpravni. Nekdanji počitni zakon iz leta 1895 je bil brezpomemben, ker ga mojstri niso spoštovali. Govornik ie v ostrih besedah bičal oblasti v bivši Avstriji, ravnotako je bičal nasprotnike zakonskih načrtov. ki sta jih stavila v dunajskem parlamentu s. Mischitsch in Silbe-rer v varstvo pekovskega delavstva. Takrat so nasprotniki trdili, da ie nemogoče odpraviti nočno delo. Pri tem boju proti temu socialnemu zakonu se ie najbolj nesramno obnašal krščanski sociialist dr. Junder. Svetovna vojna nam je pokazala, da ie kruh užiten, čeprav se podu e-vu peče ter končno nam ie svetovna revolucija 1. 1918 prinesla dnevno delo in osemurni delavnik. (Viharno odobravanje.) Naša naloga je da se za ohranitev naredbe z vso solidarnostjo zavzamemo. Nato prečita govornik vlogo pekovskih mojstrov, ki jo ostro obsoja. S. Meznarič ie obsoial reakcijo-narni akt mojstrske zadruge ter po-vlarjal, da so mojstri solidarni samo takrat kadar hočejo kratiti pravice pomočnikom. Kritiziral je postopanje mlinskih podjetij in pivovarne v Laškem ter predlagal resolucijo, ki je bila z navdušenim protestom sprejeta. S. Bartulovič je orisal splošni položaj proletarijata v Jugoslaviji. Zborovalci so vsem govornikom odobravali ter se zavezali, da v tem boju ne odnehajo. Pred konstituiranjem občinskega sveta. Maribor, 1. junija. Kot duše starih očakov, kd so čakale prod peklom odrešenja, kakor nam pripo-ved ujejo stare knjige, tako čaka naše pr e- j bivalstvo — prej na volitve — sedaj pa na konstituiranje novoizvoljenega občinskega sveta. Več kot dve leti in pol smo čakali na volitve, a sedaj sabotirajo »dr-žavotvornii konstituiranje občinske uprave. Ne mislite pa, da se med tem časom, ko nismo imeli od ljudstva izvoljene bbč. uprave, ni nič delalo. O pač, delalo se ;c mnogo. Predvsem se je nastanilo cel tucat novih bank, tucat novih advokatov, kakih dvajset tueatov novih trgovcev in takih obrtnikov, ki sami ae proizvajajo, marveč le trgujejo. Trgovskih agentur tudi ni malo. Mnogo je teh ljudi, ki hočejo živeti od tujih žuljey. Tudi razne stanovanjske, komisije so prav pridno trgovale. Mestna občina Je fanda m še ima ae-kaic »gospodarski urad*, ki je tudi pridno trgoval. Od trgovanja tega gospodarskega urada sicer ljudstvo nima drugega kot okolo tri milijone kron ptinunJkUaja, ki ga bo moralo plačati Vendar pa imajo — vsaj nekateri ljudje od tega korist in ti se imenujejo »državotvorni« element. Toda ta element noče nič slišati o tem, da ie do-gospodarii, da mu ljudstvo 2S. ranila el dalo zaupnice, marveč si Je izbralo H svoje sr ode UudH, ki Imajo več rrmtsla za ljudske potrebe in man) za kankokracSo. Toda teh »baje« vlada ae bi mogla potrditi! In tisti »državotvorni* elementi, kt so so trs leta greli pri gospodarskem uradu, govore po kavarnah, da bi rajši imeti še dalje vladnega komisarja kakor socialista za župana. Ali v to kislo jabolko t» treba kljub temu vgrienltil če so pa gospodje trki umetniki, da znajo iz manjšine napravit! večino, tedaj pa naj tudi iz deficita, id so ga napraviti pri mestni občini, napravijo preMtek! Menimo pa, da to ne gre. Občinski Svetnik. Stanovanjska beda. Euo najbolj perečih vprašanj po voini ie trotovo pomanjkanje stanovanj. Poleg farane in obleke ie stanovanje. brez katerega noben kulturen človek biti ne mot e. Toda vse. kar človek potrebuje za življenje, uai si bo to hrana, obleka ali stanovanje. vse. vse je »kšeft« vse je v rokah špekulacije. Cim večie je pomanjkanje ueobhodnih potrebščin, tem boljša je konjunktura za prote-žirane ter orivilegovane eksploata-torie ljudstva. Naši kapitalistični listi in lističa se tudi pečajo od časa do časa z vprašanjem pomanjkanja stanovanj. Demokratski »Tabor« kakor tudi njegova nemška sestrica. »Mar-bmger ZeituuK«. prinašata mnenja, nasvete ter pritožbe, enkrat proti stanovanjski komisih, češ da meče reveže na cesto, bogate bankirje, advokate ter verižnike. Da naslanja. Tudi se dajejo nasveti, kako bi sc nai prišlo do zidanja tako. da bi bil volk sit in ovca cela! Lek za to jim je le: Naj se dovoli tisočkratno povišanje stanarin, _ da bodo hišni asrrarci dobili »iušt« do zidanja. V »Taboru« od 31. maia piše pod gorenjim naslovom mariborski advokat dr. Pipuš ter pretaka krokodilove solie radi slabega gmotnega stanja »ubogih« hišnih posestnikov. Pravi, da se očila hišnim posestni- kom. da so voini dobičkarji! Pipuš trdi da je ravno nasprotno res. Na-ietaniki so voini dobičkarji, ki pijejo ter žreio, da ie groza, v tem ko ubogi hišni posestniki še slin nimajo. Da so tudi ubogi hišni posestniki ne borno tajili, ki nimajo razen hišice malo ali ničesar. Toda kdo bo 2. dr. Pipušu verjel, da niso gg. hišni posestniki nai veča voini dobičkarji?, Tudi gospod doktor sam ni menda boirve kako navezan na dohodke svojih hiš! Ako se stanarine povišalo ali se ne pomaga s tem zopet Scfaerbaumu. Francu- Derovšeku in ranoeim drugim podobuhn »revežem«? Njih hiše so že davno preplačane. Gospod dr. piše; »Ako bi vlada dovolila, da bi se smelo povišati stanarino v skladu z druehui potrebščinami bi prišla vlada do otrroinnih novih davkov. Iz teh bt lahko stavila nova posloma za sta« novama ali pa sicer podpirala svoje uradnike in upokojence ter druse res potrebne sloje prebivalstva s stanovanjskimi dokladami ter bi 11 Še ostal lep dobiček«!! Ako ne bi bil nad tem člankom doktor, bi lahko rekli, da nima svoie možcanske omarice v redu. Tako pa mora biti že prav. Hišni posestnik milijonar, tv>? ima pravico vzeti uradniku kar 50 odstotkov zaslužka, delavcu, k! ima še v mnogih slučajih 30—50 K dnevno, pa kar vse, da bo vlada, ne hišni posestnik, imela »ozromne* dohodke, da bo lahko dajala miloščino in še S lahko ranoiro ostane. To le višek konfuznosti. Ml imamo čisto drugačne načne za rešitev stanovanjske krize. Smo prepričani da naša buržoaziia ne bo teira važneea vprašanja tako rešila. da bi bilo ljudstvu v prid. Delavstvo in delo po svetu. »ArLailerjviUe« priobčuje naslednje z*-airaiye podstke; Pod pritiskera antantni, groženj je v Nemčiji opaža« splošno mrtvilo v poslovanju s številnimi dcloynr.nl omejit vami. Število ne zaposlencev sam* radi tega ni naraslo, ker vlad« poljedelstvo to slavtiiaslvu velAo povpraševanje po delavnik moče).. V teksitoi industriji na Francoskem delaje s skrajšanim delovnim časom, IS do 36 ar na teden. Na Španskem brezposelnost narašča. Podjetniki so te prilike izrabili ca znižanje plač v rudarstvo, tovarnah to poljedelski industriji. Nezaposlenost na Angleškem še vodna narašča. V Severni Ameriki je število delavcev brez dela tako veliko kakor še nikdar »rej. Delavske organizacije cenijo to število na 5 milijonov! Le v avtomobilski indastrijl ie opažati preobrat na bolje. Ameriški izvoz ]e v zadnjih petih mesecih pade! zs 509». — Mornarjem so znižali plače z S n%. Na Japonskem je krog 360 ladij s približno 220.090 tonami neporabljenih. Spi oh Je rudarska stavka na Angleškem povzročila, da ves svetovni pomorski promet nekam šepa. Pojdimo z razvojem in ne proti njemu f Iz ciklusa govorov sodruaa EL Kristana v ustavnem odboru v Beogradu.* (Konec.) Kapitalizem ie nastal in moral bo tudi posliniti. Pa da n! na svetu nobenega socijalista in nobenesra komunista. kapitalizem mora propasti! (Medklic; Kaj bo pa potem prišlo?) — To je vprašanje posebej. — Kapitalizem mora propasti zaradi teea, ker mora nujno ustvariti tisti armado. ki se mora proti njemu boriti. To je euo. Je pa še nekaj drueesra! Kapitalistična evolucija pomeni čim dalie večjo koncentracijo kapitalizma. pomeni tudi čimdalje večjo koncentracijo oblasti in čimdalje manjše število rok. (Čuje se elas: To je teorija!) To ni teorija. To morete vendar opaziti, kako male tovarne izpodrivajo malo obrt. kako so male tovarne Morale podleči velikim to- varnam. kako ie uato iz mnosjih majih tovarn morala .nastati korporacija in trust in vsi^ zakoni niso mogli tega zabraniti. (Cuje se; To ie res!) Ta koncentracija — ako ne bi bilo orotivnih strni, ki ta kapitalizem izzivajo. — bi morala dovesti tako daleč. da bi bila skoncentrirana celo« k vv.n produkcija v tako maloštevilnih rokah, da bi se to enostavno ne moglo več vzdržati in da bi se voz končno moral prekucniti O tem torei ne more biti njka-kega spora. Vprašanje je na v tem. kaj da more priti za kapitalizmom. Tudi tisti, gospoda, ki ie proučeval ekonomski razvoj in prejšnje forme do kapiaflizma, ter razvoi v kapitalizmu samem, tudi ta. ako hoče biti Stran 4. NAPREJ. Stev. 123. objektiven, mora priznati, da je edina možnost. — ako se razvoj hote ne zavede za nekaj časa na stranpot. — nekaka socijalna organizacija. ki bo moda prevzeti kapitalistično gospodarstvo v svoie roke in ga adaptirati v korist vseh članov človeške družbe. (Olas: To je komunizem!) Da, gospodje. če že hočete. da govorimo o zadniih ciljih, potem sc o tem s komunisti pač ne bomo dosti prepirali. Toda erre tu za metode! Ker žc govorimo o tem. bi želel, da razumete tudi to. da delavski razred ne more zmagati, ako ne bo velik, ako ne bo imel večine, ter da bo imel to večino le takrat, ako bo sam v sebi znal biti toleranten. Hočem reči: imeti moram nek cilj, ki ga ie znanost konstatirala. (Olas: Komunizem!) Imenujte vi to komunizem. jaz ga imenujem kolektivizem. — o tem se ne bomo pričkali. Da bodo skupna ona načela, ki so v tesni vezi s tem ciljem, ali da ne bo anateme, izključitev, blatenja itd. zaradi tega. ker ima nekdo o metodi svoje mnenje, dočim ima nekdo drugi drugačno: čim več nas bo, tem več bo glav, tem več bo misli. )n tista armada, ki mora zrušiti kapitalistični sistem, se more sestaviti samo tedaj velika in močna, če se bo toleriralo, ako bo mogla vsaka glava misliti na svoj način o vseh onih stvareh, katerim ni treba, da so brezpogojno enotne. (2. Milojkovič: Ce ne gre za vstop v buržoazne vlade!) Jaz se ne potegujem za tem. da bi postal minister. (Ž. Milojkovič: Toda vaši prijatelji.) Mislim, da to v gotovih slučajih tudi ni tako strahovit greh. iz katerega bi mogel nastati kak pekel. (Dr. L. Markovič: Pa tudi vi .gospodje komunisti, bi radi postali ministri: to se razume. da ne z nami. Vi bi hoteli biti celo diktatorji! — Pavle Pavlovič: In kaj bi vas stalo, če bi mi bili diktatorji! — Dr. L. Markovič: To je i:a moja stvar!) Nisem prišel sem. da se prepiram. posebno pa ne. da se prepiram z gospodi komunisti: kajti četudi imamo precej različnih mnenj; vendar mislim, da pride čas. ko se bomo po raznih potih vendarle našli v skupnem cilju. Posebno, ker se moramo boriti proti reakciii. ki je nevarna vsakemu sociialnemu na-nredktu Mislim, da ni na mestu, da se proži slika takih medsebojnih napadov v tem času. (Minister M. Trifkovič: Treba je biti toleranten! — Dr. S. Markovič: Mi nismo napadali socijalistov. — Olas iz cen-truma: Vi ste jih celo tolkli! -—'Dr. S. Markovič: Sedaj imamo v vas skunnega nepriiatelia.) Rekel sem. gospoda, da tudi za Jugoslavijo, kakor za ves svet velja to. da se bo morala prej ali slej izvleči iz kapitalizma in oriti na boljšo in višjo stopnjo sociialnega živ-ljenia. In četudi danes nismo še tako daleč, da bi mogli napraviti odločen korak iz kapitalistične v soci no družbo, vendar bi bila oo mojem prepričanju naloga vseh tistih skupin. ki razumevajo nuinost ekonomskega razvoja, da pomoreio. da se ta razvoj izvrši kolikor mogoče gladko in brez prevelikega trenja: kajti gospodje, ako levičarski elementi na eni strani teže za silo. ekscesom ali kar hočete, ne pozabite tega, da boste, ako ne odprete ventila. sami krivi, če nastane eksplozija. Jaz ne želim eksplozije (Olas: Tudi mi ne!), ker vem natančno, da ne more. ako se bodo vse metode, ki se morejo izvesti, izvaiale s silo. imeti od tega korist niti buržoazija, niti ne delavski razred. Gospodje! Naloga delavstva ne more biti v tem. da uničuje tovarne, katere naj organizirano v veliko družbo dobi v svoje roke in v njih producira. Toda. gospodje, ako ne masa. ki ima svoie cilje in katero žene položaj, razvoi. beda in vera v boljšo bodočnost na pot do njenih ciljev, pa se tei masi pot zastavlja, potem glave ne mislijo več tako pravilno, temveč tolčejo, razbijajo, pa čeprav bi jim bilo pozneje še težie. Psihologija. mas, vedite gospoda, to ie ne- ka posebna stvar in odgovornosti za ekscese navadno nima masa, temveč tisti, ki to maso ovirajo, da ne more ravnim potom tia. kamor iti mora! Z vsem tem, gospoda, ie računal naš načrt in zato smo predlagali koncept, kakršnega ne bi predlagali, čc bi imeli tu svojo večino, če bi bili že tako daleč, da bi modi organizirati to državo, po čistih socialističnih načelih.. (Onjc se: Torei buržoazni načrt.) Načrt, gospoda ki. ako je tu v resnici kaj dobre volie. omogoča. da se iz te buržoazne družbe polagoma preide v sociialistično. (Milajkovič^ To bi bil interes bur-zoazije.) I'o bi bil interes buržo-aziie in mi jim to priliko nudimo; ako ie nočejo sprejeti, mi ne bomo kriv. Ne gre nam pri tem za našo popularnost. PoiiflfnevesSI. + Kaj hočejo radikalci, h belgrajskih »Socialističkih radničiih novin« ponatUlcii-jemo naslednje vrstice, ki zelo dobro ka-rakterizirajo politične cilje radikalcev. Evo jih: »Slara tradicija radikalne stranke je nedelitev vlade z nikomur, ne s kakšno stranko, torej homogena vladavina. Ona ni nikdar hotela deliti vlade niti z militarističnimi krogi. Zato vlada med radikalci veliko nezadovoljstvo s sedanjo heterogeno vla tičetn« stoji v tem zmislu ne samo radikalni klub, nego tudi Nik. Pašič, ki Ee pripravlja teren za »povečanje sedanje vladne večine«. Ni izključeno, da to »povečanje sedanje vladne večine« zavzame tak karakter, da zapuste demokrati s klerikalci in drugimi strankami »razširjeno« vlado. Ta vlada gotovo ne bi imela večine, toda morala bi iti na volitve, kar je mogoče tudi načrt radikalcev: da s strankami, ki so jim manj nevarne, izvrše volitve brez in proti demokratom. Za ta položaj je Stojan Protič kot naročen.« .+ Za jugoslovenskega poslanika v Parizu bo najbrže imenovan bivši poslanik v Sofiji in Petrogradu, dr. Alirosl. Spalajko-vlč. Ako ne bi hotel sprejeti tega mesta, potem pride v poštev g. Mate Boškovič, ki je že opravljal diplomatske funkcije. Kandidatura dr. Velizarja Jankoviča ne pride v poštev. + Temu pravijo na Madžarskem amnestija! V ponedeljek so v Budimpešti zaključili proces proti članom treh bivših ogrskih sovjetskih direktorjev in so vse osebe (15) obsodili skupno na 58 let 8 mesecev težke ječe za — politične prestopke! + Anglija In razorožitev Bavarske. Da se razprše pomisleki, ki so se pojavili glede Bavarske, je angleška vlada svojega zastopnika v Miinchnu pooblastila, naj bavarski vladi kategorično izjavi, da Bavarski glede razorožitve ne bo dovoljenih nobenih drugih ugodnosti, kakor ostali Nemčiji. Popolna Izvedba pogojev ententneja ultimata je edina pot, s katero se Bavarska in vsa Nemčija izogne neprijetnostim. + Lloyd George preti. Listi poročajo, da je Lloyd George poslal lastnikom in stavkajočim rudarjem neke vrste ultimat, ki kategorično zahteva, da se oboji med sabo sporazumejo, če ne, predloži parlamentu zakon o prisilni ureditvi razmerja med rudarji in delodajalci. V tem slučaju bi se najprej ustvaril začasni sporazum, ki bi trajal 2 meseca, in tekom katerega bi se rudarjem dajale plače v višini (bolje rečeno nižini), ki odgovarja (?) današnjim razmeram. Delodajalcem pa bi v tem časa odvzeli dobiček (kar je seveda prazna marnja). Po začasni dobi bi sledil končni režim. — Ne delodajalci ne rudarji še niso odgovorili na Georgeov ultimat. Delodajalci — ker pričakujejo uspeh od akcije, za katero se jim je radevoljno ponudil angleški premier. + Nesramnost, ki je že ob rojstvu zaznamovana z neuspehom. V Srednji Nemčiji so podjetniki odpustili vse stavbinske delavce, ker ti niso hoteli pristati na znižanje plače za 9 mark dnevno, na uvedbo Purnega delovnika in nedeljskega deia. Posredovalni odbor in državno ministrstvo za dela je odobrilo stališče odpuščenih delavcev. — Nemčija stoji na početku hudih bojev rned proletariatom in kapitalizmom, ki kaže svoj prosluli patriotski čut s tem, da hoče zvrniti vsa težka bremena, ki jih nalaga nemški državi antantni diktat, na hrbet delavskemu ljudstvu. Toda nemško delavstvo se ne bo dalo izrabljati: njegove organizacije so močne in sijajno urejene, da bi ne mogle krepko parirati kapitalističnih mahljajev. + Splošna stavka na Norveškem se nadaljuje. Izmed listov izhajata samo dva: »Socialdcmokraten« in »Tidenstagen«. V Kristianiji je prišlo do nemirov, pri katerih so aretiral; kakih 50 oseb. + V šleski poljski socialistični stranki delavski je nastal razkol. Na seji strank), nega načelstva so z 8 proti 5 glasovom sklenili sprejeti načela III. internacionale. Stranka (v Šleziji se je ločila na levico in desnico; strankino glasilo je vzela v svoje roke lcvica in ga premestila iz Frystata v Mor. Ostravo. Glasilo te poljske socialistične stranke v Šleziji je »Robotnik Šlouski«. + Komunisti so hoteli onečastiti pepel Marxove hčerke. »Vonvarts« poroča: Pri preiskavi osrednje pisarne londonskih komunistov je zaplenila policija urno s pepelom Eleonore Marxove, tretje Marxove hčerke. Komunisti so nameravali urno odposlati v Moskvo. Proti tej nesramnosti britanskili komunistov protestira Marxcv vnuk, Jean Longuet v ogorčenem članku v pariškem »Populairu«. Longuet končuje svoj članek z besedami: »Torej ni že dovoli, da so v Rusiji popačili tako doktrino kot tudi celotno življeusko sliko ustanovitelja Internacionale, sedaj sl pa hočejo še prilastiti pravico uporabiti ga za svoie malikovalsko nazore, proti katerim se vos njegov nauk kar najodločneje bori. + V Moskvi je menda nova vstaja. To je londonski »Times« še gorko narejeno dobil iz Helsingforsa. Od tam pa tudi vedno poročajo, da v Moskvi le vstajajo, vstajajo... Ne razumemo, čemu potem buržujska trobila tako veselo poskočne trobijo. Če bi iz »Helsinffforsa« vsaj poročali, da padajo, padajo... Dnevne vesti. O valitvi ljubljanskega župana danaS- njl »Narod« ni vedel nič novega povedat!, menda zdaj samo še potrpežljivo čaka na uspehe, ki jih njegovim prinese usoda, če jih prinese, ko bo bila tista ura. Mariborski župan mu dela pa sive lase, četudi ga še ni in je v zelo neprijetno neslgurnem položaju, oziroma sklep v vodstvu NSS je tako nesiguren, da se bo za »Narod« izvolitev narodnega župana prav težko rešMa in bo najbrže treba, da »v slučaju neuspeha ostane še nadalje v veljavi vladni komisariat«, ki bi bil seveda popolnoma naroden, če ne pa vsaj po »Narodovem« »narodnem« okusu. To »pričajo razne oflcol-nosti« — hm, da da »Narod« toliko na take olcolnosti! V Ptuju so n. pr. tudi razne okolnosti pričevale, »Narod« je takrat celo prav glasno strojil kožo anti-antinacional-nega bobna, pa mu vseeno niso hoteli prav verjeti. Kaj, da je še vedno ne misli na miru pustiti tiste nesrečne kože? Lahko bi enkrat počila in potem ne vemo, če bi kaj lepega videli — v bobnu! Zamenjava avstroogrskih novčanie. Finančna delegacija v Ljubljani objavlja uradno: Po reSenlu ministrstva za finance J br. 6616 z dne 31. maja 1921 se podaljša rok za zameno eno-, dve- In desetkronskih bankovcev avstro-ogrske banke do vštev-ši 11. junija 1921, Od tega dne naprej se ti bankovci ne bodo več prejemali v ta- rneno. Če komisije ne bodo mogle do tega dne izvršiti zamene, bodo izdale strankam za položene bankovce potrdila ln jim izročile obračune naknadno. Občinstvo se opozarja na tozadevni razglas v Ur. listu. Sprejemanje železnega drobiža. (Pres-biro.) Da bi zadostil potrebam denarne cirkulacije, je finančni minister ukazal drž. blagajnicarn, naj v bodoče sprejemajo tuli kovani železni drobiž, ki je ostal v prometu še iz časov bivše avstro-ogrske monarhije. Državne blagajnice bodo sprejemale; ta drobiž po njegovi nominalni vrednosti,' t. j. 20 vinarjev — 5 par. Vrnitev ruskih beguncev v domovluo. Namestnik ljudskega komisarja za zunanje zadeve Korlov je nasloviti na vse vlade, v čijih območju se še nahajajo ruski podaniki, ki se mislijo vrniti v Rusijo, noto, naj se dotičnim ruskim državljanom sporoči, da se smejo samo tedaj vrniti v Rusijo, čc je predhodno država, v kateri se nahlT-jajo začasno, zaprosila za to in če je ruska vlada prošnji ugodila. Sovjetska vlada je zato izdala to naredbo, ker z onimi, ki pridejo iz tujih držav v Rusijo nazaj, včasih pridejo tudi protirevoluclonarci v državo. Sprejemni dnevi Dri predsed-niStvu deželne vlade. Predsednik deželne vlade sprejema odslei stranke vsako sredo in soboto od 10. do 13.. podpredsednik deželne vlade pa vsako sredo in petek istotako od 10. do 13. Obrtne šole. V ministrstvu za trgovino se vrše pripravljalna dela za osnovanje obrtnih šol za ženske v raznih mestih Banata, tako v Vršcu, Beli cerkvi, Velik! Kikindi in Velikem Bečkereku. Darujte za dečji dani S skromno prireditvijo nastopi Ljubljana ob priliki deč-jega dneva v nedeljo 5. junija samo s cvetličnim dnevom in prodajo znakov in od-kupnic. Zato pa pričakujemo, da bo občinstvo v polni meri pokazalo razumevanje za to prireditev in pokupilo vse cvetke in znake brez vsakega prigovarjanja in brez velike reklame. Tako olaiša tudi gospem In gospodičnam, ki bodo na poziv Kola jugoslovanskih sester požrtvovalno sodelovale pri prodaji, njihovo delo. Znaki in odkup-nice so lepo izdelani in se bodo prodajali po po! dinarja, en dinar in dva dinarja in odkupnice po pet dinarjev. Naj ne bo v nedeljo nikogar, ki ne bi imel znaka »dečje-ga dneva«. Napeljava vzpenjače. Gg. Kekič in Mi-linor, lastnika rudnika v Zrečah, sta od rova ob vznožju Brinjeve gore za prevažanje premoga napeljala vzpenjačo do železnice. Novo napravo so 28. maja otvorill. Ta zračna železnica ]e znamenit prispevek k napredovanju občine Zreče. V prid spomenikov Borštnika in Vo-revška, ki se imata odkriti o priliki kongresa udruženih jugosl. gled. igralcev v Ljubljani, priredi ljubljanski pododbor v nedeljo, 5. junija 1921 ob 11. uri promenadni koncert v »Tivoli«, popoldne pa ljudsko veselico v hotelu »Tivoli«. Vstop prost. Kulturni vestnik. Iz gledališke pisarne. V petek dne 3. t. m. nastopi prvič na našem odru v ulogl Cavaradosija (Tosca) novo angažirani tenorist gospod Marcel Sovilski, odličen pevec, ki je doslej deloval lia raznih večjih poljskih in nemških odrih. Gostovanje ge. Irme Polakove v hrv, opernem gledališču. V torek, dne 7. t. m, gostuje ga. Irma Polakova v kr. operi v »Mam zelle Nitouche«. Predstava se vrši v prid ubogim članom »Podpornega društva jugoslov. akademikov v Ljubljani«. Zrnje. 22. štev. vsebuje: Wilde-Ben-kovič: Sphinx; Nučič: Irma Polakova; A. Ivanovič-Mecger: Sophus Michaelis; St, Druzovič: Zgodovina muzikalnih instru- mentov; dr. Lah: Vprašanje malih odrov?; Razno; Repertoir. is stranke. Opozarjamo na diskusijski večer, ki se bo vršil danes ob 20. (8.) uri v mali dvorani Mestnega doma. Sodrugi, bodite č-int številnejši. is ©FgiafitšHacšJeB Osrednje društvo živilskih delavcev priredi spričo v pivovarni Laški trg še vedno nesnažnih razmer za 5. t. m. d op, ob 9. uri strokovni shod v Loškem trgu« Poročata sedr. Leskošek in Meznarič. Sodrugi, vsi na shod, ker je zelo važen. Pokažimo proletarsko moč. — Centrala. Osrednje društvo živilskih delavcev: podružnica Celje ima svojo redno sejo dne 5. t. m. ob 9. uri dopoldne v gostilni »Baa Jelačič«, Prešernova ulica 6. Dolžnost 'odbornikov je, da se seje točno udeleže, dru* gače jih zadene kazen. Podbtagajniki naj se tudi udeleže seie in naj podajo obračun. — Sklicuje predsednik. Osrednje društvo živilskih delavcev, priredi dne 4. t. m. strokovni shod mlinarjev in pekovskih pomočnikov v Celju V gostilni pri Zelenem travniku ob 6. uri popoldan. Poroča sodr. Meznarič o krizi mlinske industrije ter nje posledicah. Sodrugi, polnoštevilna udeležba je dolžnost* — Centrala. ¥esttsSk §¥Obc^€ie. Podružnica splošne delavske zveze »Svoboda« v Zidanem mostu priredi v nedeljo dne 5. t. m. koncert in plesni venček v gostilni Fr. Juvančiča. Na koncertu sodeluje godba podružnice »Svobode« Iz Celja. Tamošnis delavstvo opozarjamo na to prireditev in naj se je udeleži v čim večjem številu. FRIDITE VSlIt DELAVSKA IZOBRAŽEVALNA ZVEZA »SVOBODA« MOSTE PRI LJUBLJANI vabi na veliko vrtno veselico, ki se bo vršila V nedeljo, dne 5. junija 1921 v Litiji v vseh prostorih gostilne Oblak (Štraus)' s sledečim sporedom: Tekma lepotic, srečolov, šaljiva pošta^ amerikanska ženitev, ples in prosta za* bava. — Pri prireditvi sodeluje tamburaškl zbor z izbranim sporedom. Začetek ob 16. uri (4. uri pop.). Vstopnina 10 K.— Zatorej prijatelji, kdor hoče preživeti par veselih uric, naj pride v nedeljo v Litijo. — Čisti dobiček je namenjen v iz* obraževalne namene. — Odbor. Odhod vlaka iz Ljubljane ob 14.20, prihod v Litijo ob 15.30. Odhod iz Litije ob 1.20, prihod v Ljub« ljano ob 2.50. „Raznašalca“ © m • mi 5 o t* cc IS 6 •l«l >33 o 0* •N. zanesljivega za Ljubljano išče uprava „NAPREJ-A“. CUNARD-UNE Veliki poštni psreferod CALABRIA M z* o odpfove iz Trsta v New-Y@r Odhod is Ljubljane dne 6., 7. in 8. junija. Potnik! se Imajo prijaviti v pisarni v Ljubljani, Kolodvorska -a.'., ulica It. 36 najkasneje do 8 Junija 1.1> "l*~inc7icjngnoo □ 1 Jadranska banka sprejema vloge na hranilne knjižice, žiro in druge vloge pod ■■■■ - najugodnejšimi pogoji. z zz ■— Prevzema vse bančne posle pod najugodnejšimi pogoji. BBiOD Beograd, Celje, Dubrovnik, Kotor, Kranj, LJUBLJANA, Maribor, Metkovič, Opatija, Sarajevo, Split, Šibenik, Zadar, Zagreb, ..........v- - Trst, Wien. ................... Poslovne zveze z vsemi večjimi kraji v tu-============= in inozemstvu. a m a ID m Izdajatelj: Ivan Mlinar. Tisk »Učiteljske tiskarne v Ljubljani. .Odgovorni urednik: Jak. Vehovec*