162
Ocene in poročite op'^'ikacijah iti razstavah
ARHIVI XVII 1994
tij in slovenske-neir.šku jezikovna vprašanja Dodatna zanimivost prispevka pa je dejstvo, da je bil tedanr, župan Ivan Hribar prav tako predsednik mestnega šolskega sveta in nas avtor seznani tu li z njegovim mnenjem o omenjenih temah Olgn Pu-k pa ns podlagi arhivskih virov predstavlja razvoj Šolstva v Rovtah, torej od ugotovitve o potrebnost šole, do njene i;:granitvc šotek« zgradbe in začel kom organi;:irincga poMka v njej.
Prispevkom in gradi /n sledi sklop eolski zapisi, ki prinašajo ¿tdvsetn prispevke o različnih Šolah ter zammiva m predvsem drugačna pogleda na Šolanje na Kranjski 'jndski Soli med drugo svetovno vojno. O tem v svojih spominih pišeta tedanja nemška učiteljica Ehsabet Sargant Mojc izkušnje k: it nemška učitelji en v Sloveniji v letih o\i 194! ¡to ¡944 in njena učenka Berta Golob ■ Drobci spon min.
Za šolskimi zapisi si sledita še sklopa z muzejskega dela ter poročila in ocene- ki tudi zaključujeta zbornik
Žigu Železni k
Zgodovina za vse, Vse za /gjdovinc, leto J, St. 2, 1994, Zgodovinsko društvo Celje, Celje 1994
Pred nami jc draga številka strokovne revije, ki jo izdaja Zgodovinske društvo v Celju. Ideja, približati zgodovine povprečnemu bralcu in bralca zgodovini, jc uredniškemu odboru pričujoče revije popolnoma uspete. Prispevki so pisani v publicističnem stilu. Teme, ki se jih lotcv.ijo avtorji, so vzete iz vsak danjega življenja in se ukvarjajo z "navadnim" člc-vskom in njegovimi dejanji • tako v dobrem kot v slabem smislu. Vse jc daleč stran od velikih političnih dogodkov ali pa jc z njimi le posredne povezano.
Tematsko jc revija razdeljena na tri sk'opc
1. Zgodbe, k jjn piše življenje,
2	Teorija,
3	S knjižne police.
V	p-~vcm sklopu so prispevki, ki zajemajo življenje v ".red ni cm veku, v devetnajstem >n v začetku dvajsetega stoletja.
V	14, stoletje posega dr. Dušan KOS v članku /.ivljcnje k'iI fcn jc pisala ilutu (str. 58-69). Avtor nas na osnovi srednjeveških lis'in seznan z materialnimi prejemki plemsha na Kranjskem in (sedanjem slovenskem) delu Štajerske- Gre za prejcmkcr ki sla jih dobila mož ali žena oh poroki - dota, jutrna, zaženilo, izboljšava. Na osnov> teli prejemkov ,c avtor tudi poskusil ptetusnq rangirati plemstvo, kar jc prikazano v labehh na koncu poglavja.
V	19. stol sta pc stavljena dva prispevka. Dr. Peter VODCPIVEC »e jc lotil za slovenske zgodovinske -izmcre dokaj sveže in neraziskane lemn.t kc o zgo-do^>ni žensk v slovenskem prostoru. V razpravi Kako so Ženske na Slovenskem v 19, stoletju stopale v
javno življenje (str 30 44) nas popelje od :"cnske. ki naj bi imeli predvsem vlogo matere in gospodinje, do ženske, ki se jc postopoma uveljavljala najprej na kulturnem in nato tudi na političnem področju. Oh tem jc obdelal tudi vprašanje ; zob ra zevanj a in zaposlovanja žensk. Poscbci zanimivo je, kako jc takiatni tisk gledal na uveljavljanje žensk in odpiranje ženskega vprašanja.
Dr. Marjan DRNOViniK jc na osnovi misijonarskih in . rscljcnskih piscin opisal poti, ki so slovenske izseljence vodile v nov, svet. Prispevku jc dal naslov S cugom do Biciiimi iu z barko du novica .lorka (str. 45-57).
V	začetek 70. siol. posegata nvp rrzpravi, ki sc ukvarjata, kot bi lahko rekli, z malo bolj lemno stranjo človeškega značaja. V pri:;pcvkn Vse^a je liil kriv liuffal« Hill fsir. 1 10) nas dr. Janez CV1RN popelje v Ljnhljuno, k. je v lLtih inajskiiii dneh 1906. leta pričakovala prihod Codyjcvcga cirkui»: Vendar pa bislvo razprave ni v lem dogodku, ampak posega globlje v človeško dušo. Slovenski umetniki, slikarja Hiikc Smrckar in lrr:m Tratnik ter pisatelj Vladimir I.cvstik, so se skupaj z absolventom pnr'o Vladi-mirjjm Svetkom odpravili na izlet, ki so ga zaključili boomskemu žiSjcnju primemo Ke jc zaraoi ekscesa posegla vmes policija iri so *iili obsojeni na petdnevni zaper, so v pritožbi krivdo za s «oje pijanost in eksces zvalili na vzdušje, ki jc vladale v Ljubljani oh prihodu cirkusa, obenem pa so se Se ponorčcvali iz mestnih oblasti.
Na podlagi policijskih poročil üejan CVELFaF v prispevki: No, /daj pa če imaš denar, ilaj ga sem, potem se pa hiti o z mumij spulsku združi (str 1129) o'iravnava problem prortitucijc v Ljubljani v začetku 20. stol. Leta 1905 so mestne oblasti prevzele zdravstveni in policijski nadzor nad kasamirano in in div'dualno prostitiicijo. Poleg te legalizirane prosti-tueiie pa je cvetela Mi ilegalna prostitucija, ki jc ubirala svoja po'a ir j mestne oblasti nieo rnoglc dc živega.
V	dm^erp sJi]£p" ie priobčen odlomek iz knjige angleškega zgodovinarja Peira Burkca, k. ga jc pri redil za predavanje na SAZU 18. marca 1994 in ob ravnava problematiko pisanja zgodovine. Za prevod prispevka ped naslovom Zgodovina dogodkov in povratek k pripovedništvu (str. 70-78)jc poskrbela Katarina Kobilica.
Dr. Igor GRDINA v prispevku liriiinski spomeniki kut dialoiki tekst (str. 79 87) odpira razpravo k raziskovanju Hrižinskilt spomenikov kot dialoškcga besedila.
V	Irci jem sklopu predstavljena naslednja dela:
Velika vojna; Mario Isncnghi, La granric gucrra.
Collejia XX Secole Giiinti Gruppe L'ditoriale, Firenzc 199?, 157 strani (Petra Svoljšaki
Abortus od antike do dunes; Geschichte der Abtreibung: von der Antike bis zur Gegenwart. Hrsg vor Robert Jiitte. München 19?3, 270 strani (Tone Krega r)
V	kraljestvu ükusüv; Wolfgang Sehivclbisch, Das Paradies, der Gcschmaek und die Vernunft. Eine Geschichte der Genussmittel, Fischer laschenbuch
ARHIVI XVII 1904
Occnc in poročila o publikacijah m razstavah
169
Verlag, Frankfurt am Main 1990, 247 slrani (Alcksandcr Zizck)
MeScanstvo v hahstiur.ski mnu.'irhiji, II. ilcl; IJanncs Stekl, Peter Urbanilscli, lernst liiucknu'illcr, Lans lleiss (llg), liiirgcrtum in der llabs-Nirgermonarchic, 11. knjiga, Durch Arbeit, Besitz, Wissen und Gcrccht igkcil, Boll hu Verlag Wien -Köln - Weimar, 1992, 3«3 slrani (Akksandci 2iick)
Knc/i Wir.iliscli-Grjictz v 19, in 20. sKik-lju; ilannes Slekl. Marija Wakounig, Windinch-Graelz. I*in Fürstenhaus irn 19. nnd 20. Jahrhundert, liöjihl Verlag, Wicn/KiihiAVcimar 1992, ^84 r,tr,ini (Pranc Ro/.iriiin)
hvnka '/.njc■ Ctzclj
Ormož.skozi stoletja IV, Skupščina občine Onnož, Ormož 1094
Skupščina obiinc Onnoz jc 23 junija 1994 predstav la žc čclrlo številko zbornika Ormož skozi siolclia. Prvi zbornik so Ormoža ne i izdali ob "'OO-leimu prve omemhc Ormoža v pisnih virih Icla 1973, njegov urednik jc bil Jože Curk Uredništvo naslednjih Ircii zbornikov, izdanih v letih 1985, 1988 n 1994, pa jc bilo zaupano dr. Petru Pavlu Klr.sineu.
Prcdstaviicv so vodili župan občine dr. Jože Bcšvir, urednik zbornika dr. Pclcr Pavel Klasinc ,n člani uredniškega odbore Za tehnično izdelavo zbornika so poskrbeli v Pokra l.rski-m arl.dvti Maribor.
Zbornik, posvečen 50n-lctuici ustanovitve samostana franC-ikanov observanlov v Ormožu, prihaja med nas z enoletno zamudo (1493). Izhaja pa take ob 490-1 otniei, odksr sta bila ccrkcv in samostan predana svojemu namenu (1^04).
Ob predstavitvi zbornika jc pater Marjan Vogrin pripravil predavanje o zgodovinskem razvoju frančiškanskega E.nnostana v Onnozai.
Kljub ¡tcvdni.n težavam jc zbornik iišel kot plod trdega dela tako uredniškega odbora kot dela različnih avtorjev,
Gvardijan minoritskega samostana na Ptuju pater Maijan Vogrin je predstavil samostan manjših bratov observantov v Ormožu vse od njegove ustanovitve do ukuiilvc (1493-178fi), Umcinostiu zgodovinar dr En.Hij.in Ccvc iz Ljubljane je podrobno obdelal stenske slikarije 17. stoletja v ormoški župnijski cerkvi, omenil pa tudi tisie, ki so n.istalc pn:d 17. stoletjem. Kustos arheolog iz Pokrajinskega muzcia na Ptuju Biane Lr mul piše o arheoloških raziskavah v Omoisii. Omejuje sc na izkopavanja iz leta 1990, najdene piazgodovmskc hiše in zbiralnike za vodo 'Z polnega "rednjega in novega veka. Marija Mi 'kovic1 umetnostna zgodovinarka iz Zagreba, jc predstavila sliko Sočutne, delo ptujskega slikarja F A. P»clur«yerjij Višja kitsledinja za kulturno zgodovine v Pokrr jinskem muzeju Ptuj M." rje I a CigleneČkije na podlagi inventarja iz leta 1771 prikazala opremo ormoškega
gradu v preteklosti. Marija Ilcmja Maslen, arhivisika Zgodovinskega arhiva Ptiii, st jc lotila temeljitega tlela Pečali in grbi Ormoža m okolice. Predstavila jc nekaj pečatov od srednjega veka do 18, stoletja. Karakteristik a znhoJnili I. jiUomersko-ormoSkih goric jc klečaja, ki jo jc predstavila konscrvalorxa iz Zav oda za varstvo naravne ,n kuiturnc dcuiičine Maribor Jelka Skahcky. Upokojena knjižničarki» Ncžkr Vau-polid jc pripravila članek Trije nvejniki ž; Ijcnja, Predstavljeni so običaji kulturnega in duhovnega življenja ob rojstvu, poroki in smrti. Slanje obrti k Ormožu v letu IR34 je pregledala firhivistki Zgodovinskega arhiva Ptuj Nada Jurkovič, Gradbenim n?črtom lastnikom zgradb in gradbenim posegom posveča pozomosl v članku Gradbena dejavnost v Ormožu med letom 1869 in 1990 dr. Pclcr Pavel Klasinc, arhivist v Pokrajinskem arln-'ii Maribor, 'lancx Dijaki iz Ormoža in njene sirŠc okolice na varaždinski gimnaziji v času od leta 1851 do 1914 pripra 'la arhi"istka Zgodovinskega arhiva v Varaždinu Branka Lepen. Sodni protokol ormoškega mestnega sodnika, I721-1762: izpis za leto 1721-1730, > v slovenščini povzela Marija llcmia Masten. Transkn-.irani članek pa je pripravil viiji upra"ni rvelnik v Štajerskem držr. /nem arhivu v Gradcu Gemot Foumier. Arhivistka Pokrajinskega arhiva Maribor Slavicu To vsak jc prcdsiavda članek Ivan GcrŠak - življenje, delo in predstavitev fonda v Pokrajinskem arhivu Maribor Po arhivskem gradivu jc prinravljen članek Irene Lačen Bjncdičič, arhivistke v Zgodovinskem arh'vu Piuj, sjdaj v Arhivu Republike Slovcnn'c, Vojaštvo v Ormožu na prelomu stoletja Od klelarskcga društva do vinarske zadruge Ormož fl?98-P60) nas jc popeljal dipl, pravnik Tone Luskovic iz Ormoža. Z zadružno elektrarno v Ormožu nas ;e scznan'1 arhiv,st v Zgodovinskem arhivu Pluj Btane Oblak. Višji arhivist Arhiva Republike Slovenije Ivan Nemanič jc predstavil utrinke iz zgodovine mesta Ormož ob doku-merlarncm filmu iz leta 1935 Prispevek k novejši gospodarski zgodovin. Jeruzalemskih gone jc na podlagi arhivskega gradiva pripravit Miroslav Novak, arhivisi v Pnkiajinskcm arhivu Maribor. Janez Za-dravcc, dipl. ekonomist s Koga, jc predstavil razvoj ormoške občjne po letu 1983. Mag Borut Zcm'jiČ, arhivist Poki aji nnfccga arhiva Maribor je na podlagi arhivskega gradiva pripravil članek Izseljenci iz i )nno*a in njegove oko iec leta 1941, Mesto Ormo": v arhivski zapuščin dr, Štefke Cobclj pa je članek Suzane Čeli, arhivistke v Pokrajinskem arlu«u Mnribor.
Zbornik jc predstavljan Želimo si lahko, da bodo izšle Sc na? I cd nje Številke in da bo Ormož skozi sto-lelja zapisoval zgodovino zanamcem n? "saj trenutnem široko vnem nivoju Seveda publikacija ni sama seb' radostna, čaka na bralce, ki bodo segli po njej in v ii'cj odkril j kuj zanimivega.
Iren 'j iMrn '-Bon edičtč