120 Klagenfurt /Celovec • P. b. b. • CZ 02Z030863 W Tiskovina > Poštnina plačana pri posti 64290 Tržič Koroška osrednja knjižnica "dr.France Sušnik" Na gradu 1 2390-Ravne na Koroškem - SLO IK Celovec • četrtek • 7. marec 2002 štev. 10 (3159) • letnik 57 • cena 0,73 evra Kompetence glede manšinske zaščite so jasne “:°d'"'ra Zveza slovenskih žena ^ vabilo na proslavo ob dnevu žena v petek, 8. marca 2002, ob 14. uri v Kulturnem domu Pliberk PROGRAM ❖ Pozdravne besede predsednice ZSŽ Milke Kokot ❖ nagovor gospe Štefke Kučan - soproge predsednika R Slovenije Milana Kučana ❖ Bratje Smrtnik ❖ Oktet Suha ❖ Nataša Burger - odlomek iz monokomedije »Gospa Margareta« (Roberto Athayde) Prisrčno vabljene/vabljeni! PONOVEN HAIDERJEV IZPAD: W vprašanju odločitve ustav-V nega sodišča se stališča spreminjajo iz dneva v dan. Medtem ko je izgledalo na en-queti, ki jo je organiziral deželni glavar pred dvema tednoma, da le išče izhod, njegove izjave v zadnjem času spet kažejo, da vztraja na svojih prvotnih stališčih. Pravna stroka zagovarja seveda stališče, da je treba v pravni državi upoštevati norme pravne države, kar pomeni, da je treba odločitev ustavnega sodišča uveljaviti. Kompetence so jasne: za uveljavitev odločitve ustavnega sodišča sta odgovorna zvezni parlament in zvezna vlada. Res pa je tudi, da ima seveda dežela svoj vpliv na zvezno ravan, še posebej, ker je svobodnjaška stranka tudi udeležena v zvezni vladi. Izhod, ki ga namiguje deželni glavar, da bi namreč zakonodajo spremenili v to smer, da bi bile za postavitev dvojezičnih topografskih napisov pristojne izključno občine same, je že zaradi tega nesprejemljiv, ker so nekatere občine že v zadnjih 25 letih dokazale, da niso v stanju ali pa nočejo postaviti tistih tabel, ki bi jih morale postaviti že na podlagi veljavne zakonodaje. V luči teh izkušenj si lahko zamislimo, kaj bi se zgodilo, če bi bile občine načelno pristojne za postavitev dvojezičnih tabel. Seveda bo treba v razpravo vključiti tudi občine. To je že jasno. To so storili tudi na Gradiščanskem, kjer so vse tri deželnozborske stranke povabile na razgovore župane in občinske odbornike in jih prepričale o potrebi postavitve dvojezičnih tabel na podlagi M M K & K center v Šentjanžu vabi na filmski popoldan z otroškimi filmi v soboto, 9. marca 2002, ob 15. uri (traja do 18. ure) Prisrčno vabljeni! zvezne zakonodaje. Vsi so to sprejeli in postavitev dvojezičnih tabel je potekla brez težav. Drugo, kar govori o spremembi kompetenc, je seveda zakonodaja. Člen 7 ADP izhaja iz mednarodnega prava, mednarodnopravne obveznosti pa sprejema država in je zanje tudi pristojna. Zvezni parlament je sprejel leta 2000 ustavno določilo, v katerem se »zveza, dežele in občine« priznavajo k zaščiti narodnih skupnosti. Torej tudi zaradi tega ni mogoča in potrebna sprememba kompetenc glede zaščite narodnih skupnosti. sta sovražnika Koroške IX oroški deželni glavar Hai-l\der, ki je tudi pristojen za kulturo v deželi, nadaljuje s svojimi napadi in izpadi na slovenske oz. dvojezične medije v deželi. Že v prejšnji številki SV smo pisali, da napovedu- Kljub deževnemu in vetrovnemu vremenu so se mnogi ljubitelji udeležili tradicionalnega pohoda na Arihovo peč. Najvztrajnejši, ki prihajajo tako rekoč vsako leto, so dobili priznanja. Na sliki nekaj marljivih organizatorjev pohoda. Z leve: podpredsednik SŠZ Danilo Prušnik, Dora in Lino Küpper, Hanzi Millonig, Maja Kupper-Milionig in Ivan Lukan, tajnik SŠZ PREBLISK ■ Tako so recitirali malčki v osnovnih šolah bivše Jugoslavije in izpoved ni bila kaj prida drugačna kakor ob zahodnih materinskih dnevih v maju. V Sloveniji so zadnja leta praznovanja zbledela, verjetno zato, ker je vse, je doma na zahodu, veliko lepše in boljše. In se jih le malo spomni, da tudi ta praz- mo pod njegov privaten resor: po poklicu je moiakar tivi-nozdravnik? V Avstriji je vsako leto manj novorojenčkov. Halo, lenske, pustite kariero ali vsaj slutbo, rojevajte, rojevajte za boga in domovino! Obeta se vam več kot 300 evrov na mesec. Seveda samo, dokler so otroci majhni, M K & K center v Šentjanžu nik priha- ia z zaho- g marec, praznik mamic.. Pa bi bilo dobro, da bi se tega praznika dobro zavedale prav zdaj, ob tej vladni konstelaciji v Avstriji in ob tem »ženskem ministru«, ki ga imamo. Medtem ko je šel ustanovit nekakšne n gretnij za crkljanje zatiranih moi, se o kakšnih njegovih aktivitetah v prid žensk še nič ni slišalo. Morda pa spada- potem boste iz obilice tega denarja, ki vam bo preostal še po dolgih letih, plačevale pristojbino za študij. Sicer pa - zakaj pa naj bi študirali? Potrebujemo neizobražene z nizko kvalifikacijo, da ne bo treba uvažati gastarbajterjev in bomo ostali etnično tako čisti, da bo smrdelo! S. W. vabi na predavanje in diskusijo »Razsodba ustavnega sodišča v majšinskem pravu« Referenta: mag. Rudi Vouk dr. Mirko Boročnik v sredo, 13. marca 2002, ob 19.30 v K & K centru v Šentjanžu v Rožu Prisrčno vabljeni! je zapiranje Radia 2. To napoved je deželni glavar podkrepil minulo soboto na občnem zboru »Kärntner Landsmannschaft«, organizacije, ki je znana po svojem strumnem protislovenskem nastrojenju. Haider je po pisanju »Kleine Zeitung« sprva kritiziral podpore slovenski narodni skupnosti, češ daje treba dobro preveriti, če vse, kar »izdajamo za slovensko narodno skupnost«, res prihaja tja, kamor naj pride, in če res služi kulturnemu obstoju manjšine. Zatem pa je Haider, ki je po ustavi deželni glavar vseh Korošic in Korošcev, ne glede na njihovo narodno, versko ali rasno pripadnost, uporabil besede, ki jih demokratično izvoljeni predstavnik dežele na noben način ne bi smel izustiti. Dejal je namreč, da je treba končati s prakso »da sovražnikom Koroške stalno dajemo denar na razpolago«. To nezaslišano formulacijo je uporabil v direktni zvezi z zahtevo po ukinitvi slovenskih privatnih radijev na Koroškem. Radio dva in Agora torej za Haiderja nista nič drugega kot sovražnika Koroške. In vsakomur je znano, kako je treba s sovražniki ravnati in proti njim nastopiti. Haider te sovražne formulacije vse do danes ni preklical. Očitno v Slovencih res vidi le sovražnike, kajti že pred leti je isto formulacijo »sovražniki Koroške« uporabil za vse partizane, ki so se, kot je znano, borili proti nacizmu in za svobodo. M K & K center v Šentjanžu vabi na informativni večer in diskusijo »Der Sozialstaat ist nicht Eigentum einer Regierung« Govoril bo dr. Werner Vogt sopodbudnik referenduma »Avstrija - socialna država« v torek, 12. marca 2002, ob 19.30 v k & k centru v Šentjanžu v Rožu Prisrčno vabljeni! LJUDSKO POVPRAŠEVANJE Koliko socialna je država Avstrija? JI Jled 3. in 10. aprilom 2002 IVI bo po vsej Avstriji ljudsko povpraševanje oziroma kampanja za obnovo socialne države, ki je utrpela v zadnji vladni periodi precejšnjo škodo. Akcija je sprožena s ciljem, da mobilizira državljane za podporo ustavnih zakonov, s pomočjo katerih bo zagotovljena večja socialna varnost. Zdajšnja vlada namreč propagira osebno iniciativnost pri bolniškem zavarovanju, kar pomeni privilegiranost bogatih in poslabšanje položaja za manj premožne, posebno pa še za priseljence. Tekst ljudskega povpraševanja se glasi: »Avstrija je socialna država« Cilj zakonodaje in izvaja- nja zakonov je upoštevanje socialne varnosti in enake možnosti za vse, ki živijo v Avstriji. Preden se zakon sklene, je treba preveriti, kako deluje na socialni položaj ljudi, na enakopravnost žensk in moških in na družbo (Sozialvertrdglich-keitspriifung). Varnost v primeru bolezni, nezgod, invalidnosti, starosti, brezposelnosti in revščine mora biti zagotovljena s pomočjo solidarnosti ob javnopravnih socialnih varnostnih sistemih. Financiranje državnih stroškov se orientira po principu, da prispevajo v Avstriji živeči ljudje toliko, kolikor odgovarja njihovemu gospodarskemu in socialnemu položaju. O tem ljudskem povpraševanju bo govoril tudi zdravnik dr. Werner Vogt (Zeleni) v k & k centru v Šentjanžu (gl. stran 1). TISKOVNA IZJAVA DEŽELNEGA ŠOLSKEGA SVETA ZA KOROŠKO Neresnične trditve Koroške brambovske zveze JI JI noga koroška gospodinj-IVIstva so te dni dobila list Unsere Heimat / Information des KAB. Tam je napisana trditev: »Prijava otrok k dvojezičnemu pouku v šolo manjšine tolmači šolska oblast kot etnično priznavanje«. Trditev je neresnična in navedba virov nepopolna. V letnih poročilih oddelka VII (manjšinsko šolstvo) pri Deželnem šolskem svetu za Koroško so prispevki, ki ne izražajo vselej tudi mnenja šolskih oblasti. Inšpektor za dvojezično šolstvo Tomaž Ogris zato izrecno poudarja, da je vsakršno etnično razporejanje ali tudi prisvajanje nedopustno. Škof Schwarz v pogovoru s predsednikom ZSI Jožetom Partlom. Desno škof Uran SPOMINSKA MAŠA OB 60 LETNICI PREGONA Škof Schwarz: Pogovori še tečejo 14. aprila 2002 se bomo koroški Slovenci spomnili 60-letnice pregona z domače grude, ki so ga koroški nacisti že dolgo pripravljali in ga slednjič po nalogu iz Berlina tudi začeli izvajati. Zveza slovenskih izseljencev pripravlja v sodelovanuu z obema političnima in kulturnima centralama in Dušnopastirskim uradom spominsko prireditev. Njen sestavni del bo tudi maša v celovški stolnici. Do zdaj še ni jasno, ali bo škof Schwarz osebno opravil to božjo službo. Po nedeljski pevski reviji »Koroška poje« je Slovenkemu vestniku odgo- voril, da »pogovori še tečejo«. Škof je povedal, da ima tisti dan že tri maše, eno celo ob petih zjutraj z mladino, ki so bile dogovorjene že pred prošnjo Zveze slovenskih izseljencev. Zato je treba vse dobro uskladiti, če naj bi bral mašo za izseljence. Škof je v pogovoru naglasil, da spominjanje na pregon koroških Slovencev ne sme biti omejeno le na 14. in 15. april, temveč naj bi ta dogodek bil neločljiv del spominske kulture v tej deželi. »V pogovorih z ljudmi, tudi z neposredno prizadetimi, spoznavam vso bridkost in trpljenje, ki ju je izseljevanje prineslo koroškim Slovencev in tudi redno molim za vse prizadete in da se nekaj takega ne bi več nikoli zgodilo,« je dejal škof Schwarz. F. W. DISKUSIJA O DVOJEZIČNIH KRAJEVNIH NAPISIH Koroška naj se končno ozre v prihodnost v "T goči tematiki »Kako iz pre-L pira okoli oz. zaradi krajevnih napisov« je bil namenjen diskusijski večer, ki so ga v sredo, 27. februarja, v celovški Evropski hiši priredili koroški Zeleni. Za podijsko mizo so sedeli Marjan Sturm, predsednik ZSO, Ferdinand Mayrhofer-Grünbühel, avstrijski ambasador v Sloveniji, Reinhard Kaci-anka, profesor na celovški univerzi, Fritz Zergoi, predsednik koroških Zelenih in Josef Feld-ner, predsednik kahadeja. Torej tudi predstavniki nasprotujočih si političnih opcij in struj. Diskusijo je vodil urednik Jochen Bendele. Najbolj zgovorno politično dejstvo večera pa je vsekakor bilo, da deželnozborske stranke kljub večkratnemu povabilu niso nikogar poslale na diskusijo, čeprav se sicer pri vsaki priložnosti sklicujejo na »Koroško« in na odgovornost za to deželo. Bojo že vedele, zakaj jih ni bilo. Je pa to seveda zamujena prilika, kajti namen diskusije je najti druge, civilizirane oblike prepira in dis-puta. Diskusija je pokazala, da bo moralo še mnogo vode steči dovta po Dravi, predenj bomo v tej deželi prišli na zeleno vejo zgodovinsko in vsebinsko neobremenjene diskusije. To je potrdil prispevek kahadejevske-ga predsednika Feldnerja, ki je na eni strani zaresno trdil, daje zdajšnji prepir o dvojezičnih krajevnih napisih načrtno in od zunaj vnešen v deželo (poprej je seveda vse bilo v najlepšem redu), v isti sapi pa je ponavljal znane, na Koroškem neštetokrat preizkušene, nemškonacio-nalne miselne šablone, kakor na primer to o »prastrahu« in da dvojezični napisi pomenijo zakoličenje slovenskega teritorija in podobno in pospeševanje slovenskih ozemeljskih zahtev v smislu Združene in Velike Slovenije. Da takšnim in podobnim trditvam manjka vsa-kršnja stvarna osnova in da niso nič drugega kot propagandistične bergle, je Feldner potrdil kar sam. Pri tem je pomembno, da se Feldner tem propagandističnim pripomočkom iz ropotarnice hladne vojne in šovinizma sploh noče odreči. Dobesedno je dejal in priznal, da »ni človeka, ki bi se resno bal, da bi Slovenija Koroško vojaško za- SLOVENIJA Nov vodja Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu Magdalena Tovornik, doslej državna sekretarka omenjenega urada, se pripravlja na prevzem drugih pomembnih nalog. Na njenem mestu jo je zamenjal dr. Iztok Simoniti sedla« in »meja med Avstrijo in Slovenijo sploh ni sporna«. Ker pa je vojaški in ideološki sovražnik na jugu očitno izginil, je treba hitro poiskati novega, da slika sovražnika lahko obvisi na steni domovinske bajte. Poglavitna sovražnika sta zdaj EU in gospodarstvo. EU bo namreč Sloveniji (sovražnik z juga je spet tu) omogočila, da bo Koroško zasedla po gospodarski plati. In pri tem, tako Feldner, bi lahko in bojo dvojezični napisi ponovno služili kot sredstvo za prikazovanje (»Darstellung« - beseda, ki priložnosti, ki sta jih zamudila Koroška in njeno gospodarstvo, je ambasador navedel nekaj številk: 2/3 vseh avstrijskih investicij v Sloveniji prihaja iz Štajerske, s Koroške pa le borih 5 %. Jasno, da gre to v škodo prebivalcev: ob upoštevanju pravne države delajo prebivalstvu škodo! je pripomnil Mayr-hofer-Grünbühel. Marjan Sturm je ugotovil, da je treba razsodbo ustavnega sodišča uresničiti brez mešetarjenja. Zadnjo anketo na deželni vladi o realizaciji razsodbe ustavnega sodišča je ocenil kot Za podijsko mizo so se močno kresala mnenja. Z leve: Marjan Sturm, F. Mayrhofer-Grünbühel, Jochen Bendele, Fritz Zergoi, Reinhard Kacianka in Josef Fledner jo je Feldner uporabil) oz. utemeljevanje prostora slovenskih interesov, na primer »Slovenske Koroške«. Jasno, da takšni in pododbni prispevki že sami po sebi kvalificirajo tistega, ki jih trosi po svetu. Fritz Zergoi je hajmat-dinstu odrekal vsakršnjo pravico sodelovanja pri tako imenovani okrogli mizi, ker »nikogar ne zastopa, za realizacijo razsodbe ustavnega sodišča pa je pristojna zvezna vlada«. Koroške deželnozborske vlade in deželna vlada naj ustvarijo ugodne pogoje za uresničitev razsodbe in doprinesejo svoj delež k deeskalaciji vzdušja v deželi. Reinhard Kacianka (univerza) je dejal, da je Koroška tako rekoč talka v rokah haj-matdinsta in Haiderja in da navzven nastaja vtis, kot bi Korošci bili »poslednji nem-škonacionalni idioti«. Kahade skuša igrati podobno mistično vlogo kot Kukuxklan v Združenih državah Amerike. Ambasador Mayrhofer-Grünbühel je ugotovil, da odnose z Avstrijo v Sloveniji v precejšnji meri ocenjujejo na osnovi ravnanja s koroškimi Slovenci. To vprašanje je sicer za vlado manj važno kot za javnost. Kritično je pripomnil, da so po letu 1945 vse stranke na Koroškem manjšinsko vprašanje obravnavale zgolj iz volilno-taktičnih izhodišč, kar je seveda krepilo emo-cionalizacijo. Ambasador je opozoril na priložnosti, ki se avstrijskemu gospodarstvu nudijo v Sloveniji. Kot dokaz za pozitiven korak, ker bistveno odstopa od prvih nekvalificiranih izjav deželnega glavarja (pustna šala). Sturm je prepričan, da se bo konec koncev uveljavila pravna država in bojo razsodbo ureničili. Zavrnil pa je oživljanje sovražnih mitov o narodu sosedu, kajti »tudi Slovenci bi lahko v vsakem Nemcu videli sovražnika«. Ta pot je napačna in jalova. Zdaj je čas krepitve miru in enakopravnih ter strpnih odnosov med narodoma v deželi, EU nudi dobre pogoje za ta plemeniti projekt. Evropa lahko samo preživi in obstane, če bo upoštevala in pospeševala jezikovno in kulturno pestrost. Zdajšnja diskusija o postavitvi dvojezičnih krajevnih napisov da Koroško postavlja nazaj v 19. stoletje. Dokler se bo dežela vrtela samo okoli te točke, bo gospodarsko in tehnološko ostala na repu razvojne lestvice avstrijskih zveznih dežel. Večina diskusijskih prispevkov je bila zelo pozitivna glede uresničitve razsodbe ustavnega sodišča oz. je zavračala oživljanje predsodkov in zgodovinskih laži na račun koroških Slovencev. Nekateri diskutanti iz osenčja hajmatdinsta pa so ponovno skušali iz žrtev storiti zločince in obratno. Torej se iz zgodovine, še manj pa iz diskusije, niso naučili ničesar. Srž diskusije je strnjen v želji, da bi se v deželi izboljšalo vzdušje za postavitev dvojezičnih krajevnih napisov. Franc Wakounig RAVNE NA KOROŠKEM / LETNI ZBOR VETERANOV MEŽIŠKE DOLINE Načrt je večja prepoznavnost društva |L I a letnem zboru Združenja I \l veteranov vojne za Slovenijo iz Mežiške doline, ki je bil 2. marca, udeležilo pa se ga je preko sto članov društva ter njihove spremljevalke, so podelili številna veteranska izpopolnjene evidence reševali tudi stanovanjske težave članov. Tukajšnja borčevska organizacija NOB, kot je povedal njen predsednik Boris Florjančič, bo v prihodnosti svoja izpraznjena stanovanja najprej ponudila veteranom vojne za Slovenijo. Pozval pa je prisotne, naj ostanejo tisto jedro družbe, ki bo varovalo Slovenijo pred morebitnimi težnjami spreminjanja meja, kot so poizkusi ukinitve veljave avnojskih sklepov. Predsednik upravnega odbora Branko Kaker je dejal, Številnim veteranom so podelili značke in priznanja priznanja (spominske medalje, znake in značke) vojne za Slovenijo 1991. leta. Pregledali so aktivnosti preteklega leta, ko so urejali status nekaterim veteranom, sodelovali z ostalimi veteranskimi društvi ter z borčevsko organizacijo in nadaljevali z gradnjo Doma na Obretanovem. Želijo postati bolj prepoznavni, da ne bo zasejan dvom o njihovi vlogi pri obrambi države, kot se to dogaja borcem NOV. Tako bodo vpeljali komisije za or-ganizacijsko-kadrovska vprašanja, za šport in kulturo, za informiranje in za socialno problematiko. Ob tem je bilo povedano, da bodo na osnovi da bodo ob obletnici odhoda JLA iz Slovenije v jesenskem obdobju, ko bi tudi šolsko mladino lahko seznanjali z nedavno zgodovino, pripravili razstave in okrogle mize. Povabil je tudi k dopolnjevanju arhivskega gradiva ter k pisnim prispevkom, da bi lahko urejali status veteranom ter izdali zbornik o zadnjih bojih v koroški pokrajini. Sprejet je bil še sklep o višji članarini, ki pa v celoti ostane območnemu združenju. Velik dogodek bo otvoritev Doma veteranov Mežiške doline na Obretanovem pod Uršljo goro, junija letos, ko bo tam veteransko srečanje. S. Š. Priprave za prikrito posiljevanje slovenske manjšine na Koroškem, po možnosti z njenim pristankom! »Šaljivci« med nami trdijo, da koroški deželni glavar Haider podaljšuje pustni čas za pol leta. Lahko bi bili bratje in sestre, a nočejo, da bi to spoznali 1 fsakodnevne »pustne šale« V niso prav nič vzpodbudne. Hujskanje proti Slovencem se nadaljuje dan za dnem. Nekateri politiki in »domovinska združenja« se obnašajo tako, da moraš reči: Lahko bi bili bratje in sestre, a nočejo, da bi to spoznali! Zakaj in v čigavem imenu se danes hujska in obrača zgodovinske resnice? Zgodovina je raziskana. Za preteklost poznamo vzroke ponemčevanja -nemške nacionalistične in imperialistične težnje. Hitler je vse le še »izpopolnil« z rasistično teorijo o nadčloveku in ničvrednih ljudeh. Nacistična dogma je zastrupila mnogo ljudi. Mnogo src še ni očiščenih. Saj ni čudno, ko pa se v javnosti še vedno vrstijo laži o koroških Slovencih. Hočejo nekatera društva in stranke namenoma obdržati gotov nacional (social)istični potencial v deželi; za vsak slučaj? Zato toliko nerazumevanja za potrebe Slovencev, toliko neresnic in laži? Je vse, kar se trenutno dogaja proti nam, posledica tistih par let tretjega rajha? Če je tako, je potem stranka FPÖ in njen nenavadni prominentni član ne le postnacističnega duha? Kdor prečrtava (pred leti odstranjuje) tisoč let stara, v deželi zrasla slovenska krajevna imena kot Borovlje, Škocjan, Žitara vas, ta zapostavlja ali sovraži vsakega slovenskega človeka, ki se na Koroškem še ni dal ponemčiti. Kdor taka in podobna dejanja vključuje v dnevno politično delo stranke ni miroljuben človek, ker se ravna po reku: Laži je treba toliko časa ponavljati, da (za neinformirane) postanejo resnica. Krivica ima mnogo obrazov. Vsi diktatorji so oziroma tako delajo. Demokracija mnogo prenese, a konec pravne države bi pomenil tudi konec demokracije. Mnoga dogajanja preteklih mesecev kažejo na to, da je pravna država Avstrija ogrožena. Ena od političnih strank, FPÖ, želi npr. zamenjati odločanje ustavnega sodišča s političnimi strankarskimi odločitvami sebi v prid. Namerno zaničevanje človekovih pravic? Ne spominjam se, da bi gospod Haider kdaj preklical svojo približno 20 let staro izjavo v Šentjakobu v Rožu: Ne smemo se zadovoljiti s tem, da Koroška ostane svobodna in nedeljena. Ta dežela bo svobodna le, če bo postala nemška dežela. Služi njegovo trenutno obnašanje in delovanje stranke FPÖ takrat izpovedanemu cilju? Marsikatero dogajanje, npr. v zadevi dvojezičnih krajevnih napisov, tako se meni zdi, kaže v to smer. Pravni strokovnjak, univerzitetni profesor Dieter Kolono-vits, je opozoril, da o razsodbah sodišča ljudsko povpraševanje ni dopustno. Haider to tudi ve, a vseeno je njegova stranka izvedla masivno propagandno akcijo. Smatram jo za v demokraciji nedopustno akcijo, ker pomeni hujskanje soseda proti sosedu s pomočjo obračanja zgodovinskih dejstev, prikazo- vanja koroških Slovencev kot drugorazrednih državljanov, razvrednotenje slovenskega jezika in podobno. Noben državni tožilec ali minister za pravosodje temu ne upa ali noče napraviti konec. Včasih se sprašujem, ali obstaja na svetu nekaj, kar bi lahko poimenovali dejansko zlo. Haider sam je, potem ko je s svojimi izjavami in dejanji očitno zadovoljil povzročitelje in nosilce protislovenskega ozračja na Koroškem, na nedavnem posvetu v Celovcu povedal, da ljudskega povpraševanja ne bo. Verjetno bi se naj razumelo kot pripravljenost na predlagan (njegov) kompromis. Je njegovo zadržanje uvidevnost nepravilnega ravnanja ali novo politično izsiljevanje državnih in političnih inštitucij ter strank? Vsekakor je spretna igra za pridobivanje oblasti ob koriščenju ponekod še zakoreninjene rasistične miselnosti. V takšnih, na Koroškem namenoma ustvarjenih okoliščinah nobeno sestajanje političnih gremijev zaradi iskanja kompromisov v povezavi z razsodbo ustavnega sodišča o namestitvi dvojezičnih krajevnih napisov ne more obroditi zdravih sadov, ker je le poskus iskanja možnosti za poslabšanje naše situacije. Razsodba ustavnega sodišča je dokaj jasna in ne dopušča mnogo interpretacij, na noben način takšnih, kot jih predlaga deželni glavar Haider - npr. zadevo prepustiti občinam. Predstavniki slovenskih osrednjih organizacij kot pogovorni partnerji koroških politikov so v situaciji, ko se nanje izvaja mnogovrsten pritisk, da bi klonili in se vdali v usodo. Popuščanja oziroma odstopanja od razsodbe ustavnega sodišča in pristanka na spreminjanje točno določenih kompetenc z naše strani ne sme biti. Franc Kukoviča DVOJZEIČNA TRGOVSKA AKADEMIJA Projekt v znamenju prihodnosti Dijaki Dvojezične trgovske akademije pri predstavitvi projekta rkvojezična trgovska akademi-L/ja v Celovcu vsako leto predstavlja projekte, ki sojih izdelali maturantje te ustanve. Tudi letos so spet vabili na predstavitev teh projektov v avlo šole. Ob začetku je goste in častne goste pozdravila ravnateljica TAK mag. Maja Amrusch-Hoja in pohvalila kompetenco in kreativnost maturantov. Nato pa so posamezne delovne skupine predstavile svoje projekte. Prva skupina je prevzela oblikovanje nove spletne strani TAK, saj je bila bivša stran nekoliko zastarela in ne več aktualna, kar so dijaki in profesorji potrdili. Sedanja spletna stran ima popolnoma nov layout, vse je bolj pregledno in pestro. Z nje lahko razberete zgodovino šole in najdete informacije o posameznih profesorjih (med drugim tudi govorilne ure) in razredih, seveda pa je tudi mogoče, da si ogledati slike v galeriji. Obstaja tudi možnost, da si iztisnete formular za prijavo in tega nato po pošti pošljete v šolo. Prijave preko interneta dijaki zavedno niso upoštevali z utemeljitvijo, da gre za prihodnost šolarjev in naj bi se o tej pozanimali osebno in ne le po računalniku. Ena od novosti je tudi film o TAK, ki si ga lahko presnamete (downloaden), kar pa traja razmeroma dolgo. Naslednja delovna skupina je s svojim projetkom predstavila različne tehnologije prenosa podatkov, kot npr. modem, ISDN, ADSL, GPRS, GPS in WAP. Dijaki so poslušalcem razložili, katere opcije so najbolj praktične in najbolj poceni in povedali, kaj je primerno za privatnika in kaj za večja podjetja. S svojim tehničnim znanjem so marsiko- ga pozitivno presenetili, marsikdo pa zaradi zelo tehničnega jezika mogoče ni čisto natančno vedel, kaj je kaj - a navsezadnje so maturantje vse skupaj zelo informativno predstavili. Zelo zanimiv projekt sta predstavila Stefan Reichmann in Sven Wuttej. Govorila sta o digitalnem videorezu na računalniku s programom Adobe Premiere 6.0 in predstavila različne možnosti, ki se jih pri videorezu lahko upošteva, kot npr. povezovanje dveh scen s trdim ali mehkim rezom, audio-vizualne efekte ali animiranje clipov. Ob koncu pa je sledil kratek in zelo zabaven reklamni spot o trgovski akademiji. Tudi pri tako imenovanem webshopu so se maturantje zelo potrudili. Pokazali so, kako lahko brez težav preko interneta kupite blago, npr. mobilni telefon ipd. Seveda ima tako naku- povanje svoje dobre kakor tudi slabe strani. Ugodno je, da lahko nakupujete od doma in to ob vsakem času, cene so nekolike nižje kakor v trgovinah in tudi servis je hiter, trgovec pa se preko interneta lahko udeleži globalnega trga in si prihrani stroške. Težave e-commerca (elektronskega trga) pa so še vedno slaba varnost pri plačevanju in pri osebnih podatkih, a na srečo je teh problemov vedno manj. Statistika pa kaže, da ljudje preko interneta najraje kupujejo knjige in računalniške opreme, za hrano ipd. pa gredo raje čisto »klasično« v trgovino. Tudi ostale delovne skupine so zelo zanimivo predstavile svoje projekte, tako npr. bodočnost informacijske tehnologije, medij internet ipd. Skratka: letošnji maturantje TAK so se res zelo potrudili in so lahko ponosni na svoje delo. Osebno pa jim želim veliko uspeha pri maturi in prepričana sem, da jo bodo, če bodo zanjo tako pridno delali kot za predstavitev, uspešno opravili! Marjeta Wakounig Qohod na Arihovo peč v spo-I min osmim partizankam in partizanom, ki so tukaj padli 10. februarja 1945 v boju z nemškimi enotami, šteje med najbolj obiskane partizanske pohode na celotnem slovenskem etničnem območju. Letošnjega - že 24. pohoda - se je zaradi izredno slabega vremena, saj je lilo kot iz škafa, udeležilo v nedeljo, 3. marca 2002, sicer bistveno manj ljudi kot prejšnja leta, kljub temu pa je bila udeležba zelo zadovoljiva. Prvi pohod pred 24 leti je organizirala Slovenska športna zveza, nato sta se ji pridružila Slovensko planinsko društvo »Celovec« in Slovensko prosvetno društvo »Rož« v Šentjakobu. Prva leta je bil pohod povezan še s tekom na smučeh, a zaradi pomanjkanja snega je moral odpasti. Če je kdo menil, da bojo prireditelji zaradi dežja odpovedali letošnji pohod, se je motil. Kajti skoraj četrtstotletne izkušnje so pokazale, da izkušenih in navdušenih pohodnikov ne prestraši nič, čim so se odločili za pot. Bi pa že morale preklje padati z neba, da ne bi šli. »Teh nekaj kapelj nas pa res ne bo užugalo,« je menil Idrijčan Silvo Kovač in jo z ženo in znanci korajžno mahnil od Poljanca do bunkerja in potem na Bleščečo. Štart je bil pri Poljancu. Pri mizi za prijave je občasno bila precejšnja gneča, kajti pohodniki so kot v valovih prihajali peš, z avtobusi in zasebnimi avtomobili na Čememico, kjer je tradicionalen začetek pohoda. Maja, Dora in Hanzi so kot izkušena ekipa hitro in profesionalno zmogli prijavni postopek, za vsakogar so imeli pijazno in spodbudno besedo. Predsednik Slovenske športne zveze Marjan Velik je vse pohodnike prisrčno pozdravil in jim v imenu prirediteljev zaželel uspešen pohod. Spomin na dramo Tu na štartu so se srečavali znanci in prijatelji s prejšnih pohodov in mnogi so kar skupno odšli cilju naproti. Pot je pohodnike najprej pripeljala do bunkerja pod Arihovo pečjo, na mesto drame, ki je vse do danes živa v spominu naroda. 10. februarja 1945 so nacisti ubili 8 partizank in partizanov, ki so tu imeli svojo postojanko. Hajko na partizanski bunker pod Arihovo pečjo, kjer je bil tedaj Tajnik Slovenske športne zveze Ivan Lukan pozdravlja Arčija Pavliča, vodjo celjskih pohodnikov WM KflBHSSr J» Mm 24. POHOD NA ARIHOVO PEČ Dež in veter sta pela spremno pesem tudi sedež krajevnega odbora Osvobodilne fronte (OF) za Beljak, so izvedli domači, šentjakobski in bistriški nacistični in policijski veljaki. Njihova imena so znana. Kot piše Janko Malle v reportaži »Hajka pod Arihovo pečjo« svojčas v Kladivu, so nacisti napad načrtovali že 5. februarja, a so ga preložili. V soboto, 10. februarja 1945, so v zgodnjih jutranjih urah napadli bunker. V napadu so sodelovali tudi pripadniki »Landwache« in »folkssturma«, dveh nemških vojaških formacijih, sestavljenih iz domačinov. V neenakem boju so na »Ravenci« pod Arihovo pečjo obležali zdravnica Mira Kmet-Andreja, Franja Marktl-Breda, Cirila Kržišnik-Tona, Marija Živalič-Mira, Ivan Kordež-Ivan, Ivan Bohinc-John in Franc Bogataj-Rok. Osma žrtev je bil kurir Rok, ki je nacistom živ padel v roke. Odvedli so ga v Šentjakob, kjer ga je v nedeljo zjutraj, 11. februarja 1945, po zasliševanju in mučenju ustrelil na Frankovem dvorišču policijski polkovnik Schmittger. Napad na bunker so preživeli partizani Drago Druškovič, Bogo Mohor-Ston in Ludvik Primožič-Milan, ki so bili na patrulji in se tako rešili zanesljive smrti. Mrtve partizanke in partizane izpod Arihove peči so na vprežnih saneh prepeljali v dolino, kjer so jih pod šentpetr-skim kloštrom nage pometali na rob ceste, da so tam ležali več dni. Ponoči so jih zaklenili v leseno cestarsko uto. S tem sramotnim razstavljanjem mrtvih so nacisti hoteli doseči še nekaj: usrahovati prebivalstvo, da ne bi sodelovalo s partizani. Po nekaj dneh so mrtve partizane zagrebli v produ pri Dravi. Po vojni so jih na ukaz OF bivši domači nacistični funkcionarji Scherwitzl, Gabrutsch in Fanturji morali odkopati. Padle partizane so potem svečano položili v skupno grobišče na šentjakobskem pokopališču. Danes na boj pod Arihovo pečjo spominjata kovinasta plošča ter lesen križ na kraju bunkerja. Tu se pohodniki ustavijo, se v mislih in molitvi, kakor pač vsakdo hoče in zna, spomnijo žrtve padlih, nekateri celo zrecitirajo kakšno pesem. Potem gre pot naprej. Zdaj morajo premagati samo še strm vzpon ob skali, pa so zgoraj na Bleščeči. Letos, po vzponu v dežju in vetru, sta se vroč čaj in šilček domačega pohodnikom še posebej prilegla. Z njima so jim namreč postregli v koči SPD »Celovec«. Domačini so zares poskrbeli za brezhibno oskrbo udeležencev pohoda. V koči je bila tudi kontrolna točka z žigom. Naslednja kontrolna točka je bila pri Resma-novi koči. Pohod je, če odmislimo nekaj žuljev, potekal brez vseh pripetljajev in zapetljajev. Seveda so prireditelji poskrbeli za potrebno zdravniško oskrbo. To so menili Kot vsa leta, so tudi letos bili Celjani močno zastopani. Člane planinskega društva Celje je vodil »Arči« Paulič. »Že šestič se udeležujem tega pohoda, ki je za nas priložnost, da se poklonimo padlim partizanom, hkrati pa srečamo znance in prijatelje ter poživimo stara poznanstva. Predvsem pa izražamo našo solidarnost s SPD Celovec. Silvo Kovač, šahist, sicer pa Idrijčan: »Letos sem že petnajstič na tem pohodu. S Koroško sem zelo povezan kot šahist Slovenske športne zveze in kot urednik šahovskega oreha v Slovenskem vestniku, pa tudi še od časa Trnovskega maratona na Črnem vrhu nad Idrijo, ko so se spletle prijateljske vezi med našimi in koroškimi planinci, ki so včlanjeni v SPD Celovec. Stane Lesjak, planinska sekcija Avto-Celje »Petnajstič se že vzpenjam v ta hrib mimo bunkerja pod Arihovo pečjo nad Bleščečo planino. Veselim se tega pohoda, ki je za nas Celjane rdeče zaznamovan termin v koledarju. Brez tega pohoda ni planinskega leta. S koroškimi planinci nas vežejo dolgoletne prijateljske vezi in čudoviti spomini na skupna potovanja. Naj omenim le na Maglič v Bosni ali pa na Sicilijo in Severni kap. Danes nas je prišlo trideset, če bi pa bilo vreme lepše, bi nas pa bilo še več. Seveda pa smo tudi letos pripeljali s seboj sodček rujnega«. Herman Ribežel iz Celja je slavil majhen jubilej, saj se je dvajsetič udeležil pohoda na Arihovo peč. »Dobro so še spominjam časov, ko smo do kolen gazili sneg in je kar škripalo pod podplati. Danes so pa le tu in tam še kje kakšne krpice in zaplate snega. A navdušenje za ta pohod ostaja živo in bo to tudi ostalo«. Pripravil Franc Wakounig 9.-24. marca 2002 27. Rožanska kulturna vigred sobota, 9. 3,, Bilčovs, obrezovanje sadja, inž. agr. Tatjana Župan - SPD Bilka in Dom v Tinjah ponedeljek, 11. 3., 19.30 Šentjakob v R„ Regionalni center, Postiti se z dušo in telesom - Regionalni center torek, 12. 3., 19.00 Radiše, Kulturni dom, Zdravstveno predavanje »Vse o ženskih bolezih današnjega časa« predava dr. Silvija Velik - SPD Radiše sreda, 13. 3., 19.00 Šentjakob v. R., Regionalni center, Ure poglobitve »Poklicali so me po imenu« - Regionalni center sreda, 13. 3., 19.30 Šentjanž,'k & k, Razsodba ustavnega sodišča v manjšinskem pravu, Rudi Vouk in Mirko Borotschnik - SPD Šentjanž četrtek, 14. 3., 19.30 Šentjakob v. R., Regionalni center, Podijska diskusija »Selig die Religionslosen...« Lehre aus dem 11. Sep. 2001 - Regionalni center petek, 15. 3., 20.00 Bilčovs pri Korenu, predstavitev knjige »Ujeti trenutki življenja« - Bilčovs o fotografijah 1900-1970, Polona Sketelj - SPD Bilka, Krščanska kulturna zveza in Slovenski narodopisni inštitut Urban Jarnik petek, 15. 3., 20.15 Ljudska šola Rožek. DDr. Wilhelm Baum, »Bauernbefreiung und Revolution 1848 in Kärnten« - KD »Peter Markovič« nedelja, 17. 3., 14.30 Ledince, Kulturni dom, Otroška revija »Pokaži, kaj znaš!« - SKD »Jepa Baško jezero« nedelja, 17. 3., (10.30 po maši) Sveče, pri Adamu, Nerodna Avguština, predstava za male in velike - SPD »Kočna« ponedeljek, 18. 3., 19.30 Sveče, farni dom . Predavanje dr. Jožeta Tilla »Hemmas Welt« - SPD »Kočna« torek, 19. 3., 19.30 Sele, Predavanje »Rak na splošno - rakasta obolenja na črevesju« predava prim. dr. Dušan Schlapper - KPD »Planina« sreda, 20. 3., 19.0Ö, farni dom Sveče, Predavanje »Rak na splošno - rakasta obolenja na črevesju« - predava prim. dr. Dušan Schlapper četrtek, 21. 3., 19.30 Šentjakob v. R., Regionalni center, Predavanje mag. Elvire Sematon »Mobbing« (v nemščini) Regionalni center sobota, 23. 3., 19.00 Pri Cingelcu na Trati, Pričevanja o izseljeništvu - SPD Borovlje nedelja, 24. 3. Trata, gostilna Pe-tritsch-Antonič, Dan domačih jedil v Glinjah 2. MLADINSKA DELAVNICA »IMPROVIZACIJA« GLEDALIŠKI ABONMA 2002 Zdrav ventil za mlade Sezono pričeli s »Predsednicami« Klajnovejše raziskave na IM Koroškem in tudi v drugih državah so pokazale, da nekateri mladi že pri 12 letih redno pijejo alkohol, uživajo nikotin, razna mamila in da predolgo sedijo nekontrolirano pred računalnikom in televizorjem. Posledica tega so socialna izolacija, agresivnost in konflikti s starši in družbenimi inštitucijami. Da pa gre tudi drugače, je nakazala glasbena delavnica pod mentorstvom glasbenika Lada Jakše iz Ljubljane. V tem projektu so namreč kanalizirali energijo mladostnikov v glasbeno izražanje in socialno učenje. Pri glasbeni delavnici je sodelovalo osem mladih med desetim in osemnajstim letom, začeli pa so spomladi lani. Skupina se je srečavala mesečno po nekaj ur v kulturnem domu v Dobrli vasi. Projekt so finančno podprli KKZ in SPD »Srce« v Dobrli vasi. Pobudnica tega zanimivega in koristnega projekta je bila učiteljica in psihoterapevtka v izobraževanju Anica Rutar-Zeichen. »Važno je, da imajo mladi tudi alternative in možnosti, da s pomočjo strokovnjaka sami aktivno oblikujejo prosti čas v skupini. Ob tem se mladi ne samo spoznavajo med seboj, ampak tudi doživljajo meje z glasbeno improvizacijo in zvočnim izaražanjem. Socialno učenje, komuniciranje v skupini in utrjevanje samozavesti v dobi pubertete je za razvoj mladega človeka zelo pomembno«. Muziciranje in socialno učenje Glasbenik in fotograf Lado Jakša je mlade popeljal v svet literature, v liriko, ki je bila osnova za glasbene komunikacije in improvizacije. Mladi so na ta način spoznali možnosti ritmičnega izražanja besednih iger. Mladi, ki obiskujejo tudi razne oddelke glasbene šole, so tako spoznavali nov in drug dostop do glasbe. Iz glasbenih elementov ter besed, ki sojih mladi po svoje interpretirali, so nastale nove pesmi. Učili so se poslušati drug drugega, kako najti glasbene kompromise in reagirati na druge. Pojem improvizacija pa ne pomeni, da je vsak igral brez sistema. Zmenili so se za okvir in tonaliteto, znotraj katere so se potem sprehajali. Več storiti za mlade Irina je za to delavnico izvedela od svojega prijatelja in je bila od vsega začetka navdušena. »Meni je ugajalo to spontano igranje in petje.« Simon: »Mi smo zamenjali >mamila< z instrumenti in skupno ustvarjali v prostem času. Pridobil sem muzikalično in se učil komuniciranja«. Nataša: |/ultumemu in komunikacij-IVskemu centru (k & k) v Šentjanžu je tudi za letošnje koledarsko kulturno leto uspelo pridobiti sredstva Evropske unije in ministrstva za kulturo R Slovenije in zagotoviti gostovanja komornih skupin poklicnih gledališč iz Slovenije in Trsta. Po zelo dobrih izkušnjah in odmevih iz prvega »Meni je ugajal nov pristop do glasbe, sami smo imeli možnosti oblikovanja in vsak je nekaj prispeval k skupnosti.« Tudi Dominik vidi v tem projektu alternativo k pasivnemu doživljanju prostega časa. »Super bi bilo, če bi bilo še več takih delavnic, kjer imajo mladi možnosti, da sodelujejo in da tudi sami oblikujejo programe«. V soboto, 9. marca, bodo mladi predstavili rezultate glasbene delavnice pod geslom »Improvizacija«. Prireditev bo v KD v Šentprimožu ob 19.30. Mirko Štukelj abonmajskega leta preteklo leto ni bilo težko prodati vseh sto razpoložljivih abomajskih kart. Abonentov bi bilo lahko tudi več, če bi bila dvorana večja. Potrdilo, da si Slovenci na Koroškem želimo kvalitetnih gledaliških predstav, je torej na dlani. k & k center je v lanskem letu abomna »Pogled dlje« imenoval pilotni ali poskusni projekt. Letos to ni več in poslo-vodkinja centra Trude Wieser meni, da ga moramo obdržati in razvijati tudi v prihodnje, in to ne glede na to, ali nam bo EU še namenjala pomoč. Obžaluje pa tudi, da so abonmajske predstave prvenstveno vezane na Šentjanž, ki ni ravno geografsko središče gledališkega občinstva. Predvsem za Podjuno bi bila kaka večja gledališka dvorana v Celovcu bolj primerna. A, kar je, je . Ta čas smo lahko zelo zadovoljni. Ljubitelji gledališča prihajajo na predstave, so zadovoljni, nekateri navdušeni, od lanskoletnih abone-tov pa se jih je ponovno aboniralo okrog 70 odstotkov. Ostali so novi. Saj tako je tudi prav. V letošnjem abonmaju, ki poteka ob sredah, bomo videli še predstave Mestnega gledališča ljubljanskega, Slovenskega ljudskega gledališča Celje, Gledališča Ptuj in Slovenskega stalnega gledališča Trst. Tudi gledališki žanr je raznolik in bo zagotovo ustrezal vsem okusom. Prvo letošnjo predstavo »Predsednice« so preteklo sredo, 27. februarja, izvedle odlične igralke SNG Drama iz Ljubljane Polona Vetrih, Marijana Brecelj in Nataša Barbara Grač- ner. Oblikovale so tri ženske figure, karakterno tako različne, da so preko svojega roba pokrile ves doživljajski svet. »Die Presidentinen« v nemškem originalu avstrijskega dramatika Wemerja Schwaba so zaživele v slovenski krstni izvedbi v prevodu Mojce Kranjc sicer nekoliko drugače tudi po zaslugi režiserja Bojana Jablanovca, a so bile še vseeno dovolj srhljive, polne črnega humorja, groteske in tudi zabavlji-vosti. Ta, tako imenovana fekalna dramatika, se je vrtela okrog iztrebkov, nujnega človekovega življenjskega izločka, o katerem se sicer ne govori, ali pa zgolj v nekakšni odvratni banalnosti. Avtor Schwab iz fekalij, čiščenja stranišč brez rokavic, trdote in gostote stolice in v njej najdenih predmetih zamašitve razvije celo filozofijo. Ta pa nedvomno razkriva tudi njegovo psihično stanje, saj, kot vemo, si je pri svojih 36-tih letih vzel življenje. Pa v drami ni samo »drek«, tudi močna družbena kritika jo preveva, licemerstvo, lahko življenje, tercialstvo, malomeščanstvo, dvojna morala. Karel Wottila je podvojen v vlogah papeža (urbi et (o)erbi!) in mesarja, tercialka Ema ima sina pijanca, ki očitno ni heterospoln, koketi Greti je hčer pobegnila v Avstralijo, sama pa se oprijema zadnjih bilk, Marička, sicer nekoliko umsko zastrta, pa odmašuje stranišča z golimi rokami, obe preseže in se povzpne nadnju. Nujno sledi kazen, smrt... Kdor uživa v filozofiji analno-sti, mu je bil tekst po godu, nedvomno pa smo vsi uživali ob odlični interpretaciji. Jože Rovšek Improvizatorji: Simon Rutar, Irina Lopinsky, Nataša Sienčnik, Dominik Srienc in Gregor Rutar (z leve) Foto: Štukelj PRIZNANJA Velik uspeh učenk glasbene šole Q lovenska glasbena šola na 3 Koroškem, ena največjih in najuspešnejših oblik samopomoči koroških Slovencev, je ponovno potrdila in dokazala svojo visoko pedagoško kvalifikacijo in strokovno usposobljenost. Na letošnji »prima la mušica«, deželnem tekmovanju glasbenih šol, ki je bilo 21. in 22. februarja 2002 v prostorih deželnega konzervatorija v Celovcu, je sodelovalo tudi 12 učenk glasbene šole. Prvo mesto oz. nagrado so dosegle: Ana Filipič in Anja Oraže, violončelo (učit.: Pavel Rakar), Sara Gregorič, kitara (učit.: mag. Janez Gregorič), Ana in Nina Popotnig, violina, (učit.: prof. Nikola Krstič). Nina Popotnig bo meseca maja šla na zvezno tekmovanje v Salzburg, kjer bo zastopala Koroško. 2. mesto oz. nagrado so dosegle: Mira Gregorič, violina (učit.: prof. Nikola Krstič), Ali- na Logar, kitara (učit.: mag. Janez Gregorič), Anja Maurer, klavir (učit.: Monika Thurner) in Katarina Schellander, klavir (učit.: mag. Ana Filipič). 3. mesto oz. nagrado pa so zasedle: Vera Hartman, klavir (učit.: Vlasta Šmon), Nina Kompein, klavir (učit.: Dominik Hudi) in Rebeka Mesner, kitara (učit.: mag. Janez Gregorič). Vsem dobitnicam oz. zmagovalkam prisrčno čestitamo za dosežen uspeh, ki seveda ni padel z neba, ampak je sad trdega in vestnega dela, učenja ter tudi odrekanja. Uspeh učenk je pa seveda najboljše in največje priznanje učiteljicam in učiteljem glasbene šole in s tem tudi njenemu vodstvu z ravnateljem mag. Romanom Verdelom in s predsednikom društva »Glasbena šola« mag. Božom Hartmanom na čelu. Glasbena šola ima v 22 krajevnih odelkih trenutno 607 učenk in učencev, na šoli poučuje 47 strokovno kvalificiranih pedagoginj in pedagogov. Pokrajinsko sega delovni lok glasbene šole od Suhe do Ziljske Bistrice. V soboto, 2. marca 2002, je deželni kulturni referent Haider dobitnicam odličnih mest na tek- movanju izročil priznanja. Uspeh glasbene šole je nekatere sicer presenetil, poznavalci koroške glasbenoizobraževalne scene pa so ta uspeh kar pričakovali. Ta uspeh je tudi signal za deželno politiko, naj delovanje glasbene šole podpre v isti meri kot Deželni Musikschulwerk, in da drobtinice, ki jih odmerja glasbeni šoli, ne prodaja kot »velikodušno podporo«. Konec koncev je to delo v prid vsej deželi in s z njim lahko postavi vsa dežela. Glasbena šola je zmeraj imela dobre stike z glasbenimi šolami v Sloveniji in zamejstvu, prav tako pa tudi z deželnim Musikschulwerkom. Včasih so uspevali bolj, potem spet manj, nikdar pa se niso resno pretrgali. Prva skupna prireditev glasbene šole in enim oddelkom Musilschulwerka bo v četrtek. 21. marca 2002. Glasbena šola in velikovški oddelek Musik-schulwerka namreč tega dne vabita na koncert v Kulturnem domu v Pliberku. In ta večer bojo mladi glasbeniki igrali na klavirju, ki gaje glasbena šola nabavila s sredstvi iz zapuščine Milke Hartmanove in s pomočjo obeh kulturnih central ter ga predala pliberškemu oddelku. Franc Wakounig S0NGC0NTEST Transvestiti bodo zastopali Slovenijo na Eurosongu /** eprav je bil izbor sloven-w skega predstavnika za letošnji Eurosong že 16. februarja, pa dogodek še vedno buri duhove in je v Sloveniji tema vsakodnevnih pogovorov. Na Emi 2002 je zmagala tra(ns)vestitska skupina Sestre, ki je s skladbo Samo ljubezen le za točko premagala favoritinjo Karmen Stavec in njeno pesem Še in še. Prvi zaplet je bilo že samo glasovanje, kjer je tretjino glasov pomenil televoting, dve tretjini pa glasovi strokovne žirije in žirije RTV Slovenija. Zapletlo se je pri televotingu, ko naj bi nekdo kar tri minute pred uradnim začetkom sprožil glasovanje. Sledil je pretep v garderobah, kjer naj bi se avtor zmagovalne skladbe Robert Pešut fizično lotil Patrika Grebla, avtorja drugih treh skladb, ki so sodelovale na letošnji Emi. Ko se je že mislilo, da se bo vse poleglo, pa so se začeli resni protesti številnih (konzervativnih) Slovencev, ki so na vse možne načine »pljuvali« po zmagovalcih. Oglasili so se tudi predstavniki gejevske scene in začeli obsojati, daje Slovenija zelo homofobična država. Generalni direktor RTV Slovenija Aleks Štakul pa je začel celo razmišljati, da bi razveljavil glasovanje, a si je kasneje premislil. Zmaga Sester je vzbudila veliko medijskega pompa tudi v tujini -o dogajanju sta obveščala celo CNN in Reuters, nizozemska poslanka pa je v evropskem parlamentu celo izpostavila problem nestrpnosti do istospolno usmerjenih v Sloveniji. Kakorkoli že, letošnji »slovenski« Eurosong je dvignil veliko prahu, tudi v Evropi, in če bi se slovenskim »sestram« nasmehnila vsaj podobna uvrstitev kot pred štirimi leti izraelski transeksualki Dani International, ki je zmagala, bi se najbrž javno mnenje o njih, tudi v Sloveniji korenito spremenilo. Damijan Toplak PRIREDITVE ČETRTEK, 7. 3._______________ ŠENTJANŽ, k & k - k & k 20.00 Koncert z Iztokom Mlakarjem (razprodano) PETEK, 8. 3._________________ PLIBERK, v Kulturnem domu -Zveza slov. žena 14.30 Praznovanje Dneva žena CELOVEC, na dvorišču Deželne hiše - Deželni referat za ženske 18.00 Praznovanje Dneva žena SOBOTA, 9. 3.________________ RADIŠE, kulturni dom 14.00 Tečaj za obrezovanje sadnega drevja. Prijave sprejema Andrej Lampichler (tel.: 740957) ŠENTJANŽ, k & k 15.00 Filmski popoldan z otroškimi filmi (do 18. ure) ŠENTPRIMOŽ, kulturni dom -SPD Danica 19.30 »Improvizacija«. Koncert mladih glasbenikov iz Dobrle vasi in okolice. GLOBASNICA, farna dvorana -SKD Globasnica, SPD Edinost Šteben 19.30 Globaški kulturni praznik. Gledališka predstava »Podstrešje«. Gostuje SPD Radiše PLIBERK, kulturni dom 20.00 35. Pevsko srečanje »Od Pliberka do Traberka« NEDELJA, 10. 3.______________ ŠMIHEL, farna dvorana - KPD Šmihel 11.00 Otroška igra »Zgodba iz nekdanjih dni«. Nastopa otroška gledališka skupina KPD Šmihel TRBIŽ, kulturni center 15.00 Koroška in Primorska pojeta 2002. Nastopajo: MePZ Bilka, Komorna skupina Inke Tolmin, MoPZ Foltej Hartman, Kvintet Foltej Hartman, skupina Beneške korenine, MePZ Peca, Komorni moški zbor Izola TOREK, 12. 3.________________ DUNAJ, 1. okraj, Slov. znanstveni inštitut, Seilerstr. 2 17.00 Predstavitev instituta »Jožef Stefan« RADIŠE, kulturni dom - SPD Radiše 19.00 Zdravstveno predavanje »Vse o ženskih boleznih današnjega časa«. Predava dr. Silvija Velik ŠENTJANŽ, k & k 19.30 Informacija in diskusija z dr. Wernetjem Vogtom (sopo-budnik referenduma Avstrija socialna država) »Der Sozialstaat nicht Eigentum einer Regierung«. SREDA, 13. 3.________________ ŠENTJANŽ, k & k - SPD Šentjanž 19.30 Predavanje in diskusija »Razsodba ustavnega sodišča v manjšinskem pravu«. Referenta: mag. Rudi Vouk in dr. Mirko Borotschnik ŠMIHEL, farna dvorana - KPD Šmihel 19.30 Predavanje »Inkontinenz« (Blasenschwäche); predava dr. Gerald Mori ČETRTEK, 14. 3.______________ GLOBASNICA, gostilnqa Štekl -SKD Globasnica, SPD Edinost Šteben 19.30 Globaški kulturni praznik. Literarni večer s Kati Marketz, Johnom Winchestrom in Andrejem Kokotom; glasbeni okvir: Kvartet Foltej Hartman BELJAK, v mestni hiši, Pracelsusova dvorana -Avstr, liga za člov. pravice 20.00 »Mehrsprachiges Europa - einsilbiges Kärnten?« - diskusija o dvojezičnih tablah; sod.: mag. Terezija Stoisits,. mag. Melitta Trunk, mag. Rudi Vouk, dr. Christof Zernatto; moderacija dr. Peter Gstettner PETEK, 15. 3.________________ RADIŠE, kulturni dom - SPD Radiše 19.30 Premiera gledališke predstave »Tuja hiša«. Režija: Matjan Bevk CELOVEC, mladinski center Point, Benediktiner Str. 10 -oddaja »kakkoi« (radio Agora) 20.00 Večer anime filmov (risanih japonskih filmov) na temo vampirji SOBOTA, 16. 3.________________ GLOBASNICA, gostilna Šoštar -SKD Globasnica, SPD Edinost Šteben 15.00 Globaški kulturni praznik: Otroški popoldan »Igrajmo se s klovni« RADIŠE, kulturni dom -SPD Radiše 19.30 Gledališka predstava »Tuja hiša«. Režija: Marjan Bevk PLEŠERKA, pri Habnerju -SPD Zvezda 19.30 Koncert »Pesem združuje«. Sodelujejo: MePZ Fran Venturini (Trst), Coro misto Haliaetum (Izola), Männerquintett Ponfeld, MoPZ Trta, Chor Cantamus (Nižja Avstrija), Ansambel Unikat (Gorica pri Slivnici), Styrian Classic-Duo, Seentalstimmen Keutschach/Hodiše NEDELJA, 17. 3._______________ PLIBERK, kulturni dom - SPZ, SPD Edinost, MPZ Podjuna, MoPZ Kralj Matjaž 11.00 »Živalski mjuuuzikal - Ko-kome-dija«. Gostuje plesna skupina »Mojca Horvat« iz Ljubljane. Predstava za otroke in odrsle. ŠENTPRIMOŽ, kulturni dom -SPD Danica, SPZ 14.00 »Živalski mjuuuzikal - Ko-kome-dija«. LEDINCE, v kulturnem domu -SPD Jepa-Baško jezero 14.30 »Pokaži, kaj znaš« - otr. skupina Jepca, vrtec Ringa raja, vrtec Loče, učenci glasbene šole, ljudske šole Ledince, Loče in Bekštajn GLOBASNICA, Posojilnica-Bank - SKD Globasnica, SPD Edinost Šteben 15.00 Globaški kulturni praznik. Otvoritev razstave mag. Richarda Bošiča; glasbeni okvir: mag. Janez Gregorič PONEDELJEK, 18. 3.____________ CELOBEC, v Mladinskem domu 18.00 Občni zbor Slov. atletskega kluba TOREK, 19. 3._________________ SELE, farni dom - KPD Planina 19.00 Predavanje: dr. Dušan Schlapper »Rak na splošno (rakasta obolenja na črevesju)« SREDA, 20. 3._________________ ŠENTJANŽ, k & k - Slov. planinsko društvo 19.00 Občni zbor. Po občnem zboru bo predaval slovenski vrhunski plezalec Marko Prezelj iz Kamnika SVEČE, farni dom - SPD Sveče 19.00 Predavanje: dr. Dušan Schlapper »Rak na splošno« Slovenski vestnik - usmerjenost lista seštevek mnenj izdajatelja in urednikov s posebnim poudarkom na narodnopolitičnem interesu. SV prejema podpore iz sredstev za pospeševanje narodnih manjšin. tel. 0463/514300-0 » faks -71 UREDNICA Sonja VVakounig...............................("50) Tajništvo........................Urška Brumnik (-14) Naročniška služba ...............Milka Kokot (-40) Prireditve .................Andrea Metschina (-22) IZDAJATELJ IN ZALOŽNIK Zveza slovenskih organizacij na Koroškem TISK Založniška in tiskarska družba z 0. j. DRAVA tel. 0463/50566 -----------------------VSI------------------------- Tarviser Straße 16, A-9020 Klagenfurt/Celovec SLOVENSKI VESTNIK PRAZNUJEJO! Sabina (ireiner iz Globasnice - 60. rojstni dan; Rozalija Omelko iz Apač - 80. rojstni dan; člani društva upokojencev Šentjakob: Folti Muelle, Žalika Antonič, Oto Hauptmann, Trezi Falle, Danica Miki, Ivan Živkovič, Nanči in Lojze Baumgartner; Lenči Olip iz Sel - rojstni dan; Jože Pasterk iz Kokij - rojstni dan; Jožefina Planegger iz Belovč - rojstni dan; Jožef Hobel iz Pogrč - rojstni dan; Marko Marko s Horc - rojstni dan; Matilda Lientsche iz Vijasc - rojstni dan; Jožef Karizel s Polene - rojstni dan; Danica Letschert-Koschat iz Pod-gorij - rojstni dan; Marija Piskernik iz Sel - rojstni dan; Martin Peteršinek iz Dobrle vasi - 50. rojstni dan; Ana Su-mej iz Vogrč - 44. rojstni dan; Joži Kaiser iz Sentkandolfa - rojstni dan; Leni Augustin iz Šentlipša - 60. rojstni dan; Pepca Možina z Doba - 54. rojstni dan; Matilda Kukež iz Železne Kaple - rojstni dan; Roman Stöfelz z Bistrice pod Peco - 40. rojstni dan; Marija Petek iz Dobrle vasi - dvojni praznik; Franc in Doroteja Rulitz iz Kotmare vasi - 40. obletnico poroke; Urši Korei-mann z Bistrice pri Šentjakobu - 75. rojstni dan; Pašaga Fazlič iz Celovca -40. rojstni dan; Milan Blažej iz Podkan-je vasi - rojstni dan;; mag. Jaki Sitter iz Šentpetra pri Šentjakobu - rojstni dan; dr. Dušan Schlapper iz Celovca -rojstni dan; Dl Feliks Wieser iz Celovca - rojstni dan; dr. Maja Haderlap iz Celovca - rojstni dan; mag. Rozvita Novak iz Celovca - rojstni dan; Gabi Hobel iz Bilčovsa - rojstni dan; Karli Jenšac iz Gradca - rojstni dan; dr. Helena Verdel z Dunaja - rojstni dan; Daniela Cuderinan-Dovjak z Obirske-ga - rojstni dan, mag. Irena Destovnik iz Ljubljane - rojstni dan, Matej VVakounig iz Borovelj - rojstni dan, Sanje Fenkert iz Celovca - rojstni dan. Za posredovanje imen slavljenk in slavljencev se zahvaljujemo predvsem slovenskemu oddelku ORF v Celovcu! RADIO KOROŠKA SLOVENSKE ODDAJE - teletekst 299 ČE 7. 3.1 18.10 Rož - Podjuna - Zilja PE 8. 3.1 18.10 Utrip kulture___________ SO 9. 3.1 18.10 Od pesmi do pesmi - ... NE 10. 3.1 6.08 Dobro jutro, Koroška / Guten Morgen, Kärnten! 18.00 Glasbena mavrica PO 11. 3.1 18.10 Kratki stik____________ TO 12. 3. | 18.10 Otroški spored________ SR 13. 3. I 18.10 Glasbena mavrica 21.04 Večerni spored____________________ DOBER DAN, KOROŠKA NE 10.3.113.30 ORF 2 • Občutek za skupnost in odgovorno ravnanje: Dijaki slovenske gimnazije uresničujejo projekt: »Socialno učenje in mirovna vzgoja« za spoznavanje kreativnih poti do pozitivnega ravnanja s konflikti • Ob mednarodnem dnevu žena: Še dolga se zdi pot do enakopravnosti • Zimski pohod Arihova peč v spomin na padle borce • 30. obletnica Koroška poje v znamenju 60-letnice izseljenstva koroških Slovencev ter 100-letni-ce rojstva Milke Hartman in Joška Tischleija. PO 11. 3.14.15 ORF 2 15.55 TV SL01 (Pon.) RADIO KOROTAN na frekvencah 105.5, 106.8 in 100.9 PO-PE | 6.00 Dobro jutro, sonce 8.00 Viža 8.30 Živa 14.00 Viža 14.30 Korota-nov zimzelen 15.00 Kratek stik 16.30 KoroDan (KORO-žurnal 17.15-17.30) SO | 7.00 Domača budilka 8.30 Korotanov mozaik 14.00 Južni veter 16.00 Smrklja NE I 6.30 Sedem pred sedmo 7.00 Domača budilka 8.00 Otroški vrtiljak 8.30 Zajtrk s profilom (Gost: dr. Franc Wutti) 14.00 Iz zlate dvorane 15.00 Zborovska 15.30 Čestitamo in pozdravljamo 17.30 Šport in kratke vesti__________________ RADIO AGORA 105,5 Tel. 0463/418 666 Faks: 418 666 99 e-mail: agora@magnet.at PE 08.03. I 18.00 Zvečer ni mir 18.45 Poročila 19.00 Zrcalo kulture: Internationaler Frauentag 20.00 BBC News 20.06 Proud To Be Loud 21.00 Global Loops 23.00 Rdeči Boogie/ glasbeni magazin 24.00 Soundtrack tedna: The Glass House 01.00 Zrcalo kulture (pon.) 02.00 Glasba - jazz/world 05.45 Na današnji dan SO 09.03. I 18.00 Svet je vas 18.45 Poročila 19.00 Glasba 20.00 BBC News 20.06 Yugo-Rock 23.00 Siesta 01.00 Glasba - jazz/world 05.45 Na današnji dan NE 10.03. I 18.00 Glasba 18.45 Poročila 19.00 Musič For The Masses / glasbeni magazin 21.00 Nedelja drugače: Belgrade Open School 22.00 For Those About To Rock 24.00 Izven zakona (pon.) 01.00 Nedelja drugače (pon.) 02.00 Glasba -jazz/world 05.45 Na današnji dan________ PO 11.03. I 18.00 Zdrava ura: Dr. Inzko 18.45 Poročila 19.00 Ta mera/ ženski magazin 20.00 BBC News 20.06 Oklahomo 21.00 Take The Jazz Train 23.00 Context XXI 24.00 Forum: Ortstafeln - Raus aus dem Streit 01.00 Ta mera (pon.) 02.00 Glasba - jazz/world 05.45 Na današnji dan TO 2.03. I 18.00 Zvečer ni mir 18.45 Poročila 19.00 V pogovoru: Sandor Lopi-cic 20.00 BBC News 20.06 Glasba 21.00 Noche Latina 22.00 Svet je vas (pon.) 23.00 Vešča 0.30 Glasba 01.00 V pogovoru (pon.) 01.45-Glasba - jazz/world 05.45 Na današnji dan__________________ SR 13.03. I 18.00 Zvečer ni mir 18.45 Poročila 19.00 Literarna kavarna: Literarna delavnice: Simone Schönett 20.00 BBC News 20.06 Voz Latina 21.00 Ruff Radio/ Hip Hop 22.30 Mad Force/ Hip Hop 24.00 Glasba 01.00 Literarna kavarna (pon.) 02.00 Glasba - jazz/world 05.45 Na današnji dan__________________ ČE 14.03. I 18.00 Zvečer ni mir 18.45 Poročila 19.00 Po Koroškem: Kulturni praznik v Globasnici 20.00 BBC News 20.06 Yesterday & Today 21.00 Freak Show 22.00 Izven zakona 23.00 Leidest Du? 24.00 Glasba - jazz/world 01.00 Po Koroškem (pon.) 02.00 Glasba -jazz/world 05.45 Na današnji dan________ Radiški mešani pevski zbor PEVSKA REVIJA »KOROŠKA POJE 2002« V znamenju pregona, Milke Hartmanove in Joška Tischlerja (I n inulo nedeljo, 3. marca 2002, I Vije Krščanska kulturna zveza v celovškem Domu glasbe priredila že 30. pevsko revijo »Koroška poje«. Letošnji osrednji koncert zveze je bil v celoti posvečen spominu na 60-letnico pregona koroških Slovencev in na 100-letnico rojstva Milke Hartmanove ter kulturnika, narodnega politika in šolnika dr. Joška Tischlerja. Zakaj se KKZ ni spomnila tudi 60-letnice začetka upora koroških Slovencev proti nacizmu, kar je bilo logična posledica tudi pregonskega nasilja, pa ostaja odprto vprašanje? Škoda. Prireditev so oblikovali zbori iz Primorske (»Lojze Bratuž« iz Gorice), Podjune ter Gur in Celovca in ansambel »Drava« iz Borovelj. Nastopajoči so peli in izvajali pesmi Milke Hartmanove, ki sojih uglasbili številni slovenski skladatelji. Janko Zerzer, predsednik KKZ, je dejal, da je prireditev namenjena usodnim dogodkom v zgodovini koroških Slovencev in osebam, ki so oblikovale »naš kulturni obraz«. Prireditve se je udeležila dolga vrsta častnih gostov, med njimi celovški škof Alojzij Schwarz, ljubljanski škof Alojzij Uran, predsednik Zveze slovenskih izseljencev Jože Partl, zastopniki slovenskih političnih, kulturnih, gospodarskih in cerkvenih ustanov. Občinstvo je dvorano napolnilo do zadnjega kotička. Posrečena in smiselna je bila povezava med posameznimi deli koncerta. Marica Stern-Kušej je prevzela besedni del, dokumentarni filmski posnetki, na primer Hitlerjevega govora na dunajskem Heldenplatzu, pa so vsaj virtualno približali grozote časa, v katerem so domači koroški nacisti začeli uresničevati svoj zločinski načrt etničnega čiščenja dežele, pregona koroških Slovencev. Franc Wakounig Tabla s samo nemškimi nazivi za kraje v Karavankah NA GORI Karavanke samo nemško približno sto metrov nad ljubih ko vasico Na gori/Ruperti-berg na južnem robu Turja je znamenita razgledna točka Racava. Pred leti so jo odkrili bilčovski turistični dejavniki in jo opremili z mizo in dvema klopema, proti padcu v globino pa zavarovali še z žično ograjo. Podobno s klopjo in žično ograjo so opremili tudi sosednjo zahodno razgledno točko Sedlaž/Saligensitze in obe povezali z markirano »Potjo moči/Wege der Kraft«. Lansko leto poleti pa so na Racavi postavili še panoramsko tablo z razgledom na Karavanke in Rož ter namestili skrinjico z vpisno knjigo. Pod sliko je napis ,prisrčno vabljeni' v treh jezikih in dvojezično ime občine Bilčovs. Kakor je to razveseljivo pa se po drugi stani čudimo, da so imena gorskih karavanških vrhov napisana samo nemško, kar daje vsej zadevi grenak priokus. IZZIV V BANČNIŠTVU Poslovodja/kinja slovensko/nemško/angleško prodajno usmerjen/a - dobra bančno-trgovska izobrazba Smo regionalna avstrijska banka na južnem Koroškem z močno poslovno povezavo v Sloveniji in na Hrvaškem. Zavedamo se, da je na trgu vedno več konkurence. Naš namen je izboljšati uspešnost poslovanju na teh trgih. Obračamo se na osebnost z zmožnostjo uveljavljanja, z vizijami in bančno prakso. Poseben pomen ima za nas vodstvo, ki je usmerjeno v doseganje zastavljenih ciljev in je odprto strankam (postavitev in izgraditev prodajnih struktur; aktivna prodaja bančnih produktov; odgovornost za front Office). Pričakuje vas dobro izobražen in angažiran team, dobra plača ter široka podpora pri uresničitvi osebnega uspeha. Veselimo se vaše kanditature. Priložite, prosimo, kopije dokumentov, ki izpričujejo vašo kvalifikacijo. Naš naslov: ZVEZA BANK, Paulitschgasse 5-7, 9020 Klagenfurt/Celovec v. r.: predsednik dr. L. Druml, tel.: 0463/512365 e-mail:office@ zvezabank.com m m i i in deželni ravni. Tvorno je sodeloval tudi v Avstrijsko-slo-venskem društvu, saj se je kot izkušen in ugleden komunalni politik še kako dobro zavedal pomena in potrebe odprtih in prijateljskih odnosov in stikov preko meje. V občinskem uradu je bil v koaliciji z Enotno listo, redno se je udeleževal slovenskih osrednjih kulturnih prireditev, kot član Koroške občinske zveze je podprl predlog, da je EL zastopana v njenem predsedstvu, predvsem pa je brez večjih komplikacij dal postaviti dvojezične krajevne napise v svoji občini. Bil je tudi član Delovne skupnosti slovenskih socialdemokratov. Albert Sadjak je zapustil trajne in pozitivne sledove svojega županovanja v Globasnici. Naj omenim le novo sodobno šolo, ureditev komunalne strukture in pa pospešeno izkopavanje antičnih sledov pri Hemi ter ustanovitev zgodovinskega društva in pa tudi dvojezične krajevne napise. Pogreb je pokazal, kako spoštovan in priljubljen je bil rajni globaški župan Albert Sadjak. Naj počiva v miru. Ženi in svojcem pa izrekamo iskreno sožalje. F. W. 11 soboto, 23. februarja 2002, V je nepričakovano umrl bivši globaški župan Albert Sadjak. V 71. letu starosti mu je odpovedalo srce. Pokojnega so 28. februarja položili k zadnjemu počitku na šentruperškem pokopališču pri Celovcu. Albert Sadjak je bil markantna osebnost, pogovori in diskusije z njim so bili vsakokrat osebno doživetje in odkrivanje neznanih globin in plitvin povojne slovenskokoroške politične in kulturne stvarnosti. Zrasel je v zavedni Smodl-novi družini v Štebnu pri Globasnici in se je že kot mladenič vključil v krajevno kulturno delo. Na brihtnega in podjetnega »Štebjona« so kaj kmalu postali pozorni tudi v Celovcu in leta 1953 je postal tajnik takrat še mlade KKZ ter urednik Našega tednika. Obe funkciji je opravljal pod težkimi pogoji, saj je na vseh koncih primanjkovalo najosnovnejše infrastrukture. Ker v tej službi ni videl poklicnih perspektiv, se je zaposlil na deželni vladi, kjer je ostal vse do upokojitve leta 1997, in sicer na občinskem oddelku. Svojčas prepričan zagovornik politično samostojne poti koroških Slovencev se je vključil NEPRIČAKOVAN ODHOD ALBERTA SADJAKA Zapustil je trajne in plemenite sledove v socialdemokratsko stranko in bil več kot 40 let njen član in funkcionar. Leta 1970 je bil strankin kandidat za globaške-ga župana. To je bil celih 17 let. Albert Sadjak nikdar ni skrival svojega slovenskega porekla. Kot Slovencu mu v stranki ni bilo postlano z rožicami in po svojih močeh je skupno s številnimi drugimi rojaki skušal prebijati led predsodkov ter tudi sovražnosti do slovenske narodne skupnosti. Premnogokrat je frustriran potožil, da se stvari le težko dajo premakniti na boljše. Dostikrat pa je imel občutek, da so ga lastni ljudje, ki niso bili njegovega nazora, pustili na cedilu. Kljub temu je seveda bil v stalnem in plodnem dialogu s slovenskimi političnimi, kulturnimi in gospodarskimi strukturami na občinski LOČE PRI BAŠKEM JEZERU Slovo od llčeve Hane II /linuli petek, L marca 2002, IVIso na loškem pokopališču položili k zadnjemu počitku Jo-hanno Gailer, Ilčevo Hano iz Zgornjih Borovelj. Rajni je daljnega leta 1916 tekla zibel pri Ilču, trdni in narodno zavedni ter ponosni kmečki družini na obronkih Jepe. Po ljudski šoli, ki jo je obiskovala v Ločah, je bila zaposlena doma, kajti kmetija je potrebovala marljive roke. Vihra druge svetovne vojne je seveda zajela tudi Ilčevo družino. Rajna Hanca je med drugim skrbela za Knapičevega Tomija, ki je dezertiral iz nemške vojske in se skrival doma. Na oboje je bila razpisana smrtna kazen. Nemške oblasti so res ujele Tomija, ki gaje preki sod v Berlinu obsodil na smrt. Hanca je z begom med partizane ušla nacističnim biričem in smrtni kazni. Po drugi svetovni vojni si je v Mlinarjah postavila dom, s prodajanjem gramoza je sebi in sinu zagotavljala vsakdanji kruh. Pogrebne obrede za pokojno Ilčevo Hano je opravil domači župnik Stanko Olip, v slovo pa ji zbor vaške skupnosti iz Ledine zapel pesem »NTnav čriez jizaro«. CELOVEC - PRIMERJALNO BOKSARSKO SREČANJE Suverena Dejan Miličevič in Franci Wieser Veliki talent Dejan Miličevič (levo) je boksal zelo sproščeno in z velikim navdušenjem Foto: Štukelj (2) pa so se pomerili prvič. Dolžina bojev je trajala trikrat oziroma štirikrat po dve minuti. Prepričljivo so zmagali: večkratni avstrijski prvak in izredno rutinirani 33-letni Franci Wieser je imel v petek že stoti nastop in slavil 76. zmago proti šele 20-letnemu Dragu Greru, Sven Canori je premagal Roka Čiča, zmagala sta tudi Michael Ropatitz ter Renato Miličevič. V glavnem boju je že v prvi rundi premagal nadarjeni 20-letni Dejan Miličevič Petra So-toška (RSC). Zgubila pa sta Martin Ebem-dorfer proti Juretu Mehleju ter Roland Mauthner proti Jaku Kovačiču. Končni rezultat pa je bil 5:2 za BK »E & S«. 5. aprila bo celovški klub gostil boksarje iz Madžarske, pričetek srečanja bo spet ob 19. uri. M. Š Q oksarski šport doživlja v D Celovcu spet krepko renesanso. Novoustanovljeni klub »E & S« s predsednikom Petrom Miillerjem na čelu in s športnim vodjem in trenerjem, bivšim evropskim prvakom Joem »Tigrom« Pachlerjem je pretekli petek v nabito polnem atriju hotela »Trigon« izvedel napeto primerjalno srečanje z BK »Dolomiti« iz Ljubljane. Štirinajst boksarjev različnih kategorij je stopilo v ring in dalo v napetih dvobojih s pestmi in trdimi udarci vse od sebe. S primerjalnimi boksarskimi srečanji hočejo organizatorji dati tej športni panogi nove impulze in zbuditi pozornost v širši javnosti. To je prirediteljem s prvima dvema srečanjema vsakakor uspelo, arhitektonsko privlačen atrij je bil nabito poln in publika je z velikim navdušenjem spremljala dogajanje v ringu. Boksarska štafeta iz Ljubljane s simpatičnim trenerjem Romanom Hirschem sestavljajo predvsem mladi in deloma še neizkušeni boksarji med 17. in 24. letom. Nekateri atleti obeh klubov Franci Wieser (levo) je slavil 76. zmago (od sto bojev), trener BK »Dolomiti« Roman Hirsch pa 61. rojstni dan ŠAH Zmagal je SSK »Obir«, SŠZ pa je remizirala V 9. krogu koroškega šahovskega prvenstva v podligi je ekipa SŠŽ v gosteh iztržila zaslužen remi (4:4) proti vodečemu moštvu WAC Wolfsberg I, SŠK »Obir« Železna Kapla pa je prepričljivo premagal šahiste iz Weitensfekda s 5:3 in z zmago utrdil 6. mesto in ima realne možnosti za uvrstitev na 5. mesto na zaključni lestvici. Na sporedu pa sta še dva kroga. Za SSŽ/Zveza-Bank so točkovali: MK Blaž Kosmač in Arnold Hattenberger (po eno točko), MK Dunja Lukan, KOLESARJENJE »Paco« pred prvimi preizkušnjami Letošnja kolesarska sezona bo za Ločana Petra »Paca« Wro-licha gotovo ena najzanimivejših. Pripravljal se je v Južni Afriki kjer je tudi vozil razne pripravne tekme. V Belgiji pa so na vrsti klasična spomladanska tekmovanja. »Paco« bo nekaj časa ostal tam in se vestno pripravljal na dirko Milan-San Remo. Aleksander Lukan, Rupert Reichmann in Ivan Lukan. Izgubila pa sta MK Žiga Zvan in Joži Amrusch. Za SŠK »Obir« so točkovali: Dušan Jokovič, Hans Chr. Wolte, Karl H. Waysocher, Johannes Joschtl (po eno točko), Rudolf Meier in Wolfgang Moser pa sta remizirala. Izgubila sta Justin Polanšek in Johann Wolte. Ostali rezultati 9. kroga: Šahmaty Velikovec/Ruda I 4,5:3;5, Gospa Sveta II - ASKÖ Bekštanj II 5:3, WAC Wolfsberg II- IBS celovec 6:2. Na lestvici vodi WAC Wolfsberg I (54), druga je Gospa Sveta II (46,5), 3. Sahmaty (46), 4. SŠZ (41), 5. Wolfsberg II (39,5), 6. »Obir« (37), 7. SK FPW I (34), 8. Trg (30,5), 9. Bekštanj II (32), 10. IBS Celovec (26), 11. Weitens- ŠPORTNI TERMINI 9. marec: Vienna Hot voll-eys-Dob, Budo center, Dunaj, ob 19. uri 10. marec: »14. pokal prijateljstva treh dežel«, Poden, ob 10. uri 13. marec: KOŠ juniorji-W. Piraten, Mladinski dom, ob 18.30 18. marec: Občni zbor SAK, Mladinski dom, ob 18. uri Hans Wolte je tokrat ostal brez točke Foto: Štukelj feld (25), 12. Nußdorf-Debant (12,5). Prvenstvo se nadaljuje spet 13. aprila. AL NOGOMET Cilj je regionalna liga Priprave članskega moštva SAK na spomladanski krog v deželni ligi so v polnem teku. Razen poškodovanega Chr. Hajnžiča so vsi igralci zdravi in optimistični, da zastavljen cilj tudi dosežejo. Pretekli teden so v prijateljski tekmi s standardno postavo premagali WAC s 4:0, na sporedu pa sta še dve pripravljalni tekmi. PODEN V nedeljo bo 14. pokal prijateljstva Q mučišče v Podnu bo v ne-J deljo, 10. marca, spet prizorišče srečanja zimskih športnikov treh dežel. Na tej tradicionalni športni prireditvi bo tekmovalo okrog 300 smučarjev in smučark zamejskih smučarskih klubov iz Slove- nije, Julijske krajine in Koroške. Tekmovalci in tekmovalke se bodo pomerili/e v 12 starostnih kategorijah, od super baby pa do super veterani. Tekmovanje se bo pričelo ob 10. uri. Razglasitev rezultatov s podelitvijo pokalov in nagrad bo takoj po končanem tekmovanju v Podnu. Organizatorja prireditve sta ŠD Šentjanž in Slovenska športna zveza, soorganizatorja pa sta smučarska kluba Snežnik in Devin. ODBOJKA Dobljani dobili en niz 1 / prvem polfinalnem srečanju V proti avstrijskemu serijskemu prvaku Hot volleys Dunaj so Dobljani v hrabri in borbeni tekmi dobili drugi niz s 25:23, končni rezultat pa se je glasil 3:1 za Dunajčane. Odlično partijo je spet enkrat odigral najboljši scorer v 1. zvezni ligi Robert Chocholak, ki je prispe- val kar 25 točk. Zelo dobro pa sta bila tudi razpoložena Wolfgang Schmerlaib (10 točk) in Matjaž Hafner (9 točk). Na sporedu sta še dve srečanji in možnosti za napredovanje v finale so le minimalne. Včeraj, v sredo, pa je bilo v Pliberku 2. srečanje (po uredniškem zaključku) z Dunajčani. Po dosedanjem razpletu finalnih tekmovanj vse kaže, da se bodo Dobljani pomerili za tretje mesto s Salzburgom, katerega so letos že premagali. M. S. ŠPORTNE NOVICE IZ SLOVENIJE Čeplakova zasenčila Staphanie Graf Petindvajsetletna velenjska atletinja Jolanda Čeplak je na evropskem atletskem prvenstvu v dvorani na Dunaju v finalu teka na 800 metrov premagala Stephanie Graf, visoko favorizirano domačo atletinjo. Velenjčanka je z zmago s časom 1:55,82 za 58 stotink popravila tudi 14 let star svetovni rekord Nemke Christine Wachtel. Slovenski atleti so na Dunaju dosegli še eno osmo (Saša Prokofjev na 60 m) in tri deveta mesta: Gregor Cankar v skoku v daljino, Helena Javornik na 3000 in Rok Predanič na 60 m. Srebotnikovi drugi WTA turnir Enaindvajsetletna velenjska teniška igralka Katarina Srebotnik je zmagovalka WTA turnirja v mehiškem Acapulcu z nagradnim skladom 200.000 ameriških dolarjev. V finalu je s 6:7, 6:4 in 6:2 premagala Ar-gentinko Paolo Suarez in po Estorilu leta 1999 osvojila svoj drugi profesionalni turnir. Slovenski »orliči« še vedno letijo visoko Slovenski skakalci (Robert Kranjec, Igor Medved, Primož Peterka in Peter Žonta) so na sobotni tekmi svetovnega pokala v finskem Lahtiju na moštveni tekmi osvojili drugo mesto. Pred njimi so se uvrstili le Finci. Robert Kranjec je dobro formo potrdil že dan prej na posamični tekmi, ko je za Martinom Schmittom in Adamom Malyszem osvojil tretje mesto. D. T. ŠAHOVSKI OREH Št. 189 Silvo Kovač Agrest - Bacrot (Leon-prv. EU 2001) Po velikih zapletih je ostal črni s figuro prednosti, toda s popolnoma nezaščitenim kraljevim krilom. Z zadnjo potezo De5 je črni zavaroval kralja pred vdorom bele trdnjave na osmo vrsto, vendar pa je beli, abcdef g h X ■ ■ lini ill ■ i A m" lun s 1 I' * m m mi mm bSI ki je na potezi, z enkratno in učinkovito kombinacijo izpeljal zelo eleganten finale. Zagotovo se ni odločil za menjavo dam in prehod v trdnjavsko končnico, temveč za ... ! Rešitev štev. 188 Že prva poteza belega 1. Ld7:+! razkrije vse slabosti črnega. Po izsiljenem l...Sd7: / seveda ne l...Kd7:? 2.Tb7:+ ali 2.Sc5:+ / sledi prav tako izredno lep udar s potezo 2.Tb7:! in beli je osvojil figuro. Na 2...Db7: 3.Sd6+ in črni izgubi damo. Črni je zato upravičeno podpisal predajo!