O O O iPOHffifiiLLfiSA. u o y rorasaesna štariflaM rfi^M 1 krona. jvfeCi/ * ton, Jai&Sem *U O. t, S ® SmSfe.1*4-" *»• S » rPEAVA m v SrCTTint * ! »«MP» i S Ih aac9* "(Rt 4«na«j* m «■ S k Mte. — IbAontf M «* w»)l. i Leto: I!. Maribor, četrtek 6. oktobra 1921. Številka: 225. 4'nolass Problemi današnjega Slovanstva. (Dalja) Vendar pa je slovanska misel imela &Jub svoji negativni strani, ki se je r&zvi-»a baš vsled organizatoričnc nesposobnosti naše rase, /.udi pozitivni vpliv na ruz-y°j posameznih slovanskih 'narodov. Predvsem je osvežila in poglobila narav-n'> is davnine ohranjeni čut slovanskega bratstva. Ta čut. na katerem temelji >s'!ovanski nacijonalizem, srečujemo v različnih oblikah daleč v zgodovini slovanskih narodov. Spomnimo sc samo na apostolsko delo' solunskih bratov Cirila in Metoda; ne pozabimo na izjave raznih slovanskih vladarjev, ki zvene v siovan-6kem duhu (tako je n. T»r. poljski prirnas Stanislav Karnkowski na varšavskem sa' b°ru l. 1593. opozarjal kralja Sigismunda, da vlada slovanskemu narodu, t. 3. Poljakom ali Sarmatom, Bolgarom, Bosancem, Srbom, Hrvatom, narodom slovanskega jezika, ki so raztreseni po 'Vsem svetu); ne pozabimo, da se je gojita Platonično Slovanstvo v, slovinskih A-ienah, starem Dubrovniku. V Rusijo je fcafiest'1 slovansko idejo Hrvat Križanič, M. je okrog J. 1660. dospel v, Mpskvo in fcačel propagirati slovansko narodno za-in slovansko jedinstvo. V svojem 'delu »Politika«, ki ga je spisal v sibirskem 1>I-egrianstvu, je razdelil Slovane na šest Metnem Ruse, Poljake, Čehe, Bolgare, in Hrvate ter tožil, kako se jim go-pod nadvlado tujih plemen. — Mnogo ‘Večji ugled in vpliv si je pridobila ideja slovanskega je din st va y, dobi splošnega kulturnega in političnega preporoda v pr-^ polovic? 19. stoletja. Pr? nas na Slovaškem jugu je nastalo močuo gibanje, 1 Sa nazivamo ilirizem in ki je kljub svo-?em« negativnemu značaju dvigni! nacionalno zavest Jn započe? živahnejšo do-TQ/kulturnega razvoja m Hrvatih in Slo-Pnčih. . Vse to ie bilo zgolj ralilo, komaj zave*. I'110 tipanje okoli sebe. Ki se je nekoliko "^'razmahnilo saimo ua slovstvenem r°^u. Slovanstvo je bilo pregloboko po *°Plieno; le tu in tam je molel iz .vode lT|aihen otočie. Potrebno je bilo, da se iz-^rsi m razvitejših delili Evrope proces kulturnega in političnega osvobojerija. Ta l^oces je vodila romanska iu german ^'a rasa. Slovanstvo je med tem, kakor Kirok zid od Severnega, do Sredozemske Ra morja ščitilo ostaloEvropo pred tujimi ’a^diralc? In dajalo srečnejšim narodom y materijal za vse njihove težnje. Nesposobno, da združi svoje dele in jih /'Ve2e v celoto tam, kjer so to dopuščale geografske razmere; razkrajajoče svojo ^jensko i.noč pod tujimi vplivi, je izgu-)!ialo izpred realnih’ oči svoje jedinstvo Pred albansko ofenzivo proti Jugoslaviji. LDU Budimpešta, r4. oktobra, ua ružni fronti javlja, da postajajo alban-(Radio ~ Grič.) Po vesteh iz Skoplia je ski napadi vedno hujši in da dobivajo Al-albanska mobilizacija dokončana in je že batiči vedno večja ojačenja. Albanci 11,00-f v nekoliko dneh pričakovati splošne o- rabljajo močno topništvo* t" tenzivc. Poveljnik jugoslovenske vojske Aretacija jugoslov. komunistov na Dunaju. LDU Dunaj, 4. oktobra. (DKU.) Ka- fa kongresa tretje mteroacijonaJe. Pri kor javlja »Polizcikorrespondenz« je po- Miikiču so našli 100 milijonov kron tujega licija danes prejela dva jugoslovenska denarja, pri Markoviču pa približno za en državljana, Tlijo Milkiča in Simo Marko- milijon kron. Milkič je bil tudi član izvr-viča, ki sta po lastni izpovedi pred krat- sevalnega komiteia tretje internaciionale kiru dospela iz Rusije, kjer sta sc udeleži- v Moskvi. ■; Nočni brzovlaki Dunaj-Trst-Zagreb. LDU Ljubljana, 5. oktobra. Obra- Ljubljano, gl." kol. 0.05. Odhod z Ljubljane tno ravnateljstvo Južne železnice objav- gl. kol. 0.40, odhod iz Zagreba juž. kol. Ija glede upeljave nočnih brzovlnkov na'0.22, prihod v Maribor gl. kol. 3.50, odhod Drogi Dunaj—Trst—Zagreb juž. kol.: Od iz Maribora gl. kol. 4.21. Odhod iz Graza 10. oktobra t. J. bodo vozili dnevno na 5.45, prihod na Dunaj 10.55. Prvikrat vozi progi Dunaj—Trst v zvezi iz Zidanega imenovani brzovlak V. smeri Dunaj—Trst mosta v Zagreb juž. kol. D-brzovIaki po --Zagreb juž. kol. v ponedeljek, 10. okto-sledečem voznem redu: Odhod z Dunaja bra. V obratni smeri vozi prvikrat z Trsta ob.19.20, z Graza 0.21, prihod v Maribor Vi torek, 11. oktobra in prvikrat iz Zagre-'gl. kol. 1.35; Odhod iz Maribora 'gl. kol. ba juž. 'kol. v sredo, 12. oktobra. Vlak ob 2.00, prihod v Zagreb juž. kol. 5.39, ima I., 11. in 111. razred in en spalni voz na prihod v Ljubljano 5.03. Odhod iz Ljubija- progi Dunaj-Trst in en spalni voz na pro-ne ob 5.27, prihod v Trst'9.35. V obratni «i Dunaj—'Zagreb juž. kol. smeri: Odhod iz Trsta 19.45, prihod m Madžarsko slepomišenje na Burškem. LDU D u n a j, oktobra. Dunajski sodbi vseh kulturnih narodov,. Pozabiti korespondenčni urad poroča: .Politischc se pa ne sme, da vidi prebivalstvo iri-Korrespondens* javlja: V polemiki proti dustrijskega ozemlja, ki me}i na Zapadno opazki nekega dui^is^^Ma, da hoče Ogrsko, vsled neprestanega ogrožanja madžarska vlada javnost samo pretariti, avstrijskega ozemlja po tolpah ogroženo ako trdi, _ da je izpolnila mirovno po- svojo eksistenco in da avstrijsko prebt* godbo, pripominja uradni madžarski ko- valstvo končno ne bo moglo več mirno respondenčni urad, da Avstrijci niso trpeti zavlačevanja vzpostavitve reda v kompetentni za to, da bi presojali te Zapadni Madžarski, ako se ponovni po-dogodke. Avstrijska viada pa je dobila ziv na čut pravičnosti Evrope ne usliši, nastopno brzojavko: „Fels6 Oer, 4. ok- DKU Dunaj, 4, oktobra. Madžar-tobra. Prebivalstvo, zapadne. Madžarske ski brzojavni dopisni urad objavlja razje dne i. oktobra 1921 opoldne pro- Iage madžarske vlade, v kateri pravi, klamiralo na ozemlju, izpraznjenem v da so zadnje dogoditi na Zapadnem smislu trianonske mirovne pogodbe, člen Ogrskem zakrivili politično neizkušeni 27, točka 1, neodvisnost, samostojnost in neodgovorni elementi ter skuša isto-in nevtralnost tega ozemlja in njegovega časno obdolžiti avstrijsko vlado sokrivde prebivalstva ter je poverilo vrhovnemu pri teh dogodkih. Nadalje izraža upanje, poveljniku nalogo, naj izdela načrt ustave, da se bo pri pogajanjih s posredovan-Dalje se je proklamaciji neodvisnosti jem dosegel sporazum. K tej razlagi pridružilo prebivalstvo okrajev Nazsider- madžarske vlade se poroča dopisnemu Kismarton, Lakompak, Felsy-Pulja in uradu s pristojnega mesta, da bi bilo Nemet-Ujvar. Protokol o tem se je po- danes odveč, ponovno omenjati obče znani slal vrhovnemu poveljniku v Felso Or. razvoj in delovanje madžarskih tolp, to Podpisan Prane pl. Lev3y, vodja ustavo- tembolj, ker se še danes rekrutirajo vse te tvorne skupščine.* Vsa stvar ie satira in Inlnf* ir nnfranincC Mo/-l5«reir« c-u. Slovanstva. Državo, kateri bi morda, ca bi ji zgodovina naklonila daljše življenje iu količkaj ugodne razmere, že davno realizirala program slovanskega nacijonali-zma, ker bi mu vedela dati realno podlago: narodno kulturo, demokratično idejo, inicijativo za politično ujedinjenjo ir« osvobojenje. To se ni zgodilo. Fiktivni! slovanski nacijonalicem je moral čakati, da jc razvoj evropske kulture, prinesel i-deje bratstva, enakosti in svobode, ideje nacijonalizma in liberalizma. Te ideje so' bile zelo blizu značaju slovanske rase; kateri pa je manjkalo, s Čimer je bila ob* žarjena germanska iu romanska fasai odločna volja, organizatorična sposobnost. SJovani smo .vedno imeli veliko i-' dej; zmeraj smo se prepirali in cepili zaradi te naše prebojne v sprejemljivosti za razne ideje: nismo pa imeli moči, ki ie bila potrebna za izvedbo najnujnejše 5«! najbližje ideje: osvobojenje in u.iedinjenje. To slabost smo kazali M vsej zgodovini in jo kažemo še danes. • ■ ■ (Dalje .prihodnjič.) 111 moglo dati svetu nobene pozitivne in ^°vanske iclej^. „Samo pri Čehih se je po-JAvila močna reakcija na tedanje cvrop-^v0 kulturno in politično gibanje ter da-a svetle zublje v Husu, čeških bratih, Ko-^cnskem; zublje, ki so ugasnili, ko je urova fizična premoč uničila ono drža-najbrž postala matica reajfttega tvorne skupščine.* Vsa stvar je satira in tolpe iz notranjosti Madžarske. Kar se bi postala groteska, ako avstrijska vlada tiče predbacivanja, da je Avstrija ne bi upoštevala^ resnost položaja, ki ga s tem, da a okt. ni podpisala protokola v je ustvarila zločinska igra s svečano ra- Sopronju sama povspešila proklamaeijo tificirano pogodbo. Ali se morejo spričo sestavljajoče se narodne skupščine v takega položaja voditi pogajanja glede Felso-firju, je to predbacivanje s; ozirom jamstva, ki bi jih Avstrija dala Madžar- na mirovno pogodbo in sklepe konfe-ski 19 kasnejše koncesije? Ali ni pr«d- renče veleposlanikov ničevo* ker ima vsem potrebno, da se dajo, Avstriji jam- Avstrija neoporeceno zagotovilo, da bodo stva, da doseže svoje svečane pravice, Bursko pred predajo izpraznile tudi vse se more mirno prepustiti sodbi ne Samo madžarske tolpe, in ji je nemotena po-garantov mirovne pogodbe, temveč tudi sest taga ozemlja zajamčena. Jubilej arheologa Buliča. ' Kredit za Rusijo. LDU Split, ’4. oktobra. Včeraj jc ' ‘ DKU London, 4, oktobra. Kakor slavil msgr. Fran Bulič 75 letnico svoje- poroča »Dai!y Telegraph« je dovoljenje ga rojstva. Ves dan je sprejemal mnogo- kredita Rusiji odvisiio od postopanja sov-brojne obiske svojih prijateljev in znan- jetske vlade pri priznanju ruskih dolgov, cev. Med darovi, katere so mu izročili, Spopadi med MohamecUuici in poljševiki. se nahaja tudi lepa plaketa. .Sprejel je DKU Pariz, 4. oktobra; »Reuter« mnpgo pismenih in brzojavnih čestitk, poroča iz, Bakuma, o krvavih’ spopadih med njuni tudi čestitke društva nrvatskih med Mohamedanci in boljševiškirni četa-leposlovcev^ in .-od..arheološkega društva mi. Mohamedanci nosijo pred seboj turna Dunaju.? ske zastave z napisom: »Samostalnost ali smrti« V pristanišču ležeče ruske ladje so začele obstreljevati mesto. Končno so dobili boljševiki nadmoč ter obvladali Mobilizacija ua Španskem. DKU London, 4. oktobra' .(Brez- situacijo, Nadejati se jeTdaVbodo^iiia poroča: S kraljevim de- med .bffeikj in Mo.l,amedaucLjiogyiu- žfčno.) »Madrid« {retom sc ie poklicalo 6.200 moif po'd za- njuJ stave,/ • • . • Iz odrešenega mesta! Trst, 3. okto^r*. I Včeraj sem se vrnil iz Milana* odko-, der sem vam poslal pozdrave nazaj domov v Trst Morda bi bil ostal v, Milan«’ W mlihTčasa, toda vest, da je izbruhnila/ vi Trstu generalna stavka in da bodo položili delo najbrže tudi železničarji, je prisilila, da sem odpotoval prej, boje$' se, da mi potem ,vsled starke splob rte bilo mogoče. Naš Trst ima' zopet stavko! S to mislih o sem radoveden izstopil na postaji Sau Andrea iz vlaka ter se napotil ven, Ker sem imel s seboj več prtljage, sem IioteT Vstopiti ,vj električno — toda električni ne vozi, iz solidarnosti stavkajo tudi nje-'; ni uslužbenci. Tolažil sem sc še s tem, dal dobim izvoščeka, toda — tud? ti stavkajo; nekaj, kar se v, Trstu že dolgo ni zgodilo, Tako'sem moral končno peš s kovgekom na rami mimo pristanišča iu sredine ine*‘ šta ria svoj dom pod Bosciieifbni. Že.ta*' koj pri tem prvem »sprehodu« po mestu' sem dobil vtis, kakor da se nahajam Ifti kaki oblegani trdnjavi: v pristanišču vlada'»sveti mir«, nobena ladja, noben čolnič se ne gane, vse počiva; gostilne, kavarne, kini, .vse je zaprto, a po ulicah pa-trufirajo cele kompanije policije in vojaštva. i'Jriše'dši iiomov sem se hotel umitih toda — ,vodovod je zaprt, vode «f. Ves Trst je že par dni brez yode. Gospodinja mi je povedala, da si mora preskrbovati vodo za kuhanje in pitje pol ure daleč od' Sv. Ivana. Prvi dan, ko so stavkujoči u-stavili dotok vode, so hoteli nekateri izkoristiti to ugodnost ter voziti vodo , U predmestij ter jo kar na debelo prodajati,, toda stavkujoči so jim obrnili vozove ter vodo iztočili na cesto. Tako se zzmiore vedo sedaj samo Se do';i&' v tudi temu primerno draga, liter se prodaja že po deset lir in več. Ker je bilo že pozno in je nastopil mrak, sem si hotel prižgati luč, da bi vsaj čital, če že ne morem nikamor ven, ko je .vse zaprto — toda e-lektrike ni, plina ni iu tudi časopisov^ aj.J SffarSi Mesto je w popolni egiptovski tein?, ali ioi pravijo hudomušneži: tvj »kalabrcški temk. časopisje ne izhaja, cclino stavku-ioči izdajajo svoj »Bollettino dello Sci-Dpcro.« Ni mi torej preostalo drugega, nego vleči sc k posteljo že ob 19. uri ter na »kojnando« zaspati. i 1-' Danes zjutraj me je prebudilo vpitje na ulici, Vstal sem ter pogledal kaj da jci Po Ouedottu .jo korakata gruča stavkajočih ter prepevala neko revolucionarno pesem, vmes pa so se siišali klici žensk, ki so bile vse prej, nego prijazni »osvoboditeljem in nositcljem 2000 letne kulturen Radoveden sem sc napotil po mestu. Povsod ista slika: gruče stavkujočili praznično oblečenih z rdečimi rožami v gumbnicah, Vojaštvo, policija in zopet gruče. Lokali so vsi zaprti. Danes sc je stavka že znatno poostrila, ker je stopilo iv, stavko sc ,vse, kar je delalo, tako, da je sedaj popolna. Ko sem sprišet na Corso sem . ravno še opazil, kako jc policija razganjala neko gručo stavkujočili, ki so razbili šipe neke izložbe, ki ni bila zaprta. Pozneje sem izvedel da so tudi tukaj pretepli nekega Firenčana, ki jc izzival stav,-kujočo s klici »Eviva 1’ Italia!« Ista gruča jc pomnožena še z drugimi, malo ipo-zncjc razbila neko lekarno, ki je bila odprta ter večino šip hotela »Savoia« na Pivi. Do sličnih' incidentov je prišlo tudi še drugod. Seveda sc pripoveduje tudi mnogo več nego je res; tako mi je pravila neka okoličanka, da so stavkujoči zažgali neko policijsko postajo in metali bombe na policijo in. vojaštvo, kar pa ni res. Na povratku sem si ogledal pogorišče Co-operative poleg »Piccola«, katero so stavkujoči zažgali, lioteč s tem uničiti poleg stoječo palačo »Piccola«. Zgorela je skoro popolnoma, »Piccolova« palača * pa je le na enem delu nekoliko obžgana. , Potem sem so vrnil domov, c3a Vam napišem tc vrstico, ker bo elanes ali jutri stopilo v stavko tudi žefezničarstvo in bi potem moje poročilo ne moglo več naprej. Stavka, ki sc izvaja Vi vseh konsekvencah, je izbruhnila radi znane ustavitve dela v ladjedelnicah, s čemer ieipr;š’c na tisoče dclavccv in njiho.vih' "družin"ob kruh' ter ima namen izsiliti zopetno otvoritev. 'Ali bo imela uspeli', ali ne, tega ne vem, trajnega uspeha pa gotovo ne bo i-imela, kajtiTrstu nc more pomagati nobena »žavba«. .Odkar so ga Italijani odrešili, propada in bo propada Vedno bolj. Če se ladjedelnice tudi zopet odpro — kaj bodo delale? Naročil ni, 'denarja ni in — potrebe ni! Še tc ladje, ki jih imamo, nimajo kaj prevažati in končno bi bile te Ia-'dije, izdelane tu, tako drage, da bi jih nihče ne kupil. Isto bi bilo z blagom, ki bi sc izdelovalo morda mesto ladij. gggggg,. Ji-I---- Uran Vidmar: Jesenski izlet. 1 (Dalje.) Skakljajoči deček spredaj se obrne m vpraša: »Komu se smejiš, mama?* Mati prime dečka za roko. »Komu neki, Tonko?.. . Ali res ne veš? . . . Tebi, Tonko, tebi se smejim. Na, jabolko, Tonko •— saj boš jedel, kajne.* »O ja, mama, jedel bom pa.“ »Kar jej, Tonko," In deček se hlastno zagrize s svojimi belimi zobmi v podarjeno mu jabolko. Dojenček v naročju pa se smeja naprej, tako sladko se smeja v materine oči . . . In mati naenkrat zapoje tisto zngn< ■ojaško, a takp, kakor jo je zapel Ci jumigujev Nande iz Vesele doline, tis i Nande, berač in bebec: Ti — Tina, Ti — Tona, ti morat bit toltat, toltati; pOvdnev’ bot taltirav, ponoti na v aliti lav, ti-^iav! _.............. : _____ A B Trst umira, a čimbolj umira, tembolj sc odpirajo Tržačanom oči in 'danes pro-dinja 7.c Vsak »odrešenike« Italijane in neredke so besede: >Zakaj ni Trst pripadel Jugoslaviji«. Slišijo pa se tudi še druge, še vse ostrejše besede na račun Ita-jje in Italijanov in med temi ne manjka grožnje, ki pa se bodo morda nekega dne res uresničile in potem bo posta? nekdaj naš lep in srečni Trst pozorišče krvavih in strašnih "dogodkov, če bi 'danes odredili. glasovanje, bi Italija v Trstu ne dobila niti 'dvajsetino glasom P« Notranja m zunanja politika. * Predstavnik! Macedonije v Sofiji. »Tribuna" poroča iz Sofije, da se nahajajo tam neki takozvani »predstavniki* macedonskih pokrajin. To je kakih 32 oseb, ki so člani bivšega bolgarsko-ma-cedonskega komiteja. Ti »predstavniki* Macedonije so imeli 25. septembra sestanek z nekaterimi člani bolgarske vlade, na katerem so se posvetovali, na kakšen način in s katerimi sredstvi bi se dalo dvigniti nekako »macedonsko* vprašanje, slično albanskemu. Upajo namreč, da jim bo pri tem šla na roko tudi Zveza narodov v Ženevi. * Zunanjepolitični odbor. V parlamentarnih krogih se pojavlja struja, ki zahteva, da naj se sestavi parlamentarni odbpr za aunanjepolitična vprašanja. V ta odbor naj bi prišle samo osebe z največjimi kvalifikacijami. * Ne mudi se jim! »Berliner Tagblatt," javlja iz Budimpešte: Po vesteh, ki so dospele semkaj, je svet Zveze narodov sklenil, da bo še-Ie novembra naznanil svojo končno rešitev gornje« šlezijskega vprašanja. Pasivna bilanca agrarnih držav. Smo pred problemom nadaljnega gospodarskega razvoja srednjeevropskih in balkanskih agrarnih držav. K njim spadajo: Poljska, Madžarska, Romunija, Jugoslavija in Bolgarija. Tudi Avstrija je deloma agrarna država. Gre za pasivno ali za aktivno bilanco teh držav napram zapadni Evropi in ostalemu svetu. Da bi imele države, ki so po svojem značaju pretežno agrarne, aktivno trgovinsko bilanco in da bi ne padale nihove valute, bi morale producirati v poljedelstvu mnogo več kakor potrebujejo same. Ves previšek bi morale izvoziti in ž njim pokriti industrijske Nato se vsi trije zasmejejb, še najbolj pa se zasmeja dojenček, a to s tako izrazitim smehom, kakor da je bil razumel pesem od prve do zadnje vrstice. Steza drži v nasprotno smer, odkoder naju pozdravlja majhen holm. Naletiva na čredo krav, koz in ovac, ki se pasejo na travniku. Petero mladih pastirjev skače okrog ognja, kjer pečejo krompir. Srečna mladina! Kaj je lepšega na svetu kakor pasti krave, koze in ovce ter peči krompir, živeti v svobodni naravi, vdihavati vase vedno ta sveži poljski zrak in biti brez skrbi kakor tiča »od nebom! Ležiš pri ognju, kadar si s i dovolj naskakal, strmeč v oblake in :ia vrane, ki se s krakajočimi glasovi zpreletavajo nad teboj in premišljuješ, ! MiHb'oC6.*oHobirtS2R! ........... ''»n* n i i ; j*~7— iitj gre stran in še enkrat nameril .."—•»'J**'***'*«** tfNtadfrrt tX8'0'Kmr mnnin SffFri $ mi. peiirko proti njemu, je zakričal napa- j ^lec: „Kaj misli§, da se te zato bojim, h>OOTtf v Ji Smrkavec, ti“, ter se zaletel proti uči- j W~J‘ ki se mu je umaknil do sida —81o. v*č se ni mogel. Ko je zamahnil na-1 w padalec na korak razdalje proti učitelju 2 nofem, je ta sprožil in ga Je smrtno ranil v trebuli, a krogla mu Je ostala v frebuhu. Takoj nato je učitelj napadalca naznanil orožništvu. — PrVj absolvent vojne akademije. ~)ae.l- oktobra je bilo na vojni akademiji v s Beogradu prvič od obstoja Jugoslavije izvežbatiih 200 akademikov. /venstvo je dobil Slovence Vekoslav Kolb, doma iz Mokronoga na Dolenj-»?«;. Nadejamo se, da bodo ti mladi oficirji postali steber našega častniškega zbora. . — Frankiranje pisem na naše konzulate. Na naše konzulate v inozem-*fvu prihajajo često nefrankirana pisma, »vi s? nekatere nase administrativne oblasti mnenja, da so taka pisma služ-lena. ter radi tega poštnine prosta. Končati morajo za to plačati dvojno poštno v dolarjih, kar našim državnim Dlsgajnam gotovo ne koristi. . —■ Mestna mlekarna v Ljubljani začela poslovati. Dosedaj ima po mestu 10 podružnic ter prodaja polno-ir ♦ 0 ™*e5<0 s 3‘50 odstot. maščobe, ustanovile pa se bodo še nove podruž-•lce. Mleko se dostavlja tudi na dom. 7- Zaupnica. Ormožko učitelisko ^fustvo je izreklo gospodu O. Pirkmajerju, vodji okrajnega glavarstva v uju, svoje popolno zaupanje ter ob-‘Odiio napade poslanca Brandnerja in ®Znih časopisov na imenovanega neumorno In nesebično delavnega "narodna uradnika. — Stavka natakarjev v Berlinu. V f|edeljo opoldan je izbruhnila v Berlinu ^avka natakarjev in drugega gostil-fiiškega in kavarniškega osobja. Število s>avkujočih se ceni na 35.000. Med stavkujoSimi in onimi, ki hočejo še naprej delati, je prišlo do spopadov. r — Premestitev poštnega urada gornji Cmurek. S 15. oktobrom se Premesti poštni urad Zgornji Cmurek Marijo Snežno, občina Velita, okr. glavarstvo Maribor. Istočasno se spremeni ?di naziv poštnega urada v Marijo ^nežno. — Dražje pivo v Ljubljani. Ker so Se surovine za produkcijo piva znatno Podražile, so tudi pivovarne povišale !:®ne pivu od 1100 K na 1600 K za ,.°0 1. Vsled tega stane sedaj v Ljubiji pivo :i/to čaše 6 kron, a polliterski Vfcek 8 K, v polliterskih steklenicih Pa 11 k. — Javna seja trgovske In obrtne gornice v Ljubljani se vrši v četrtek, 6. oktobra 1921 ob 3. uri popoldne. •>,, •— Pomočnik zunanjega ministra, ,‘^a Popovič je premeščen k našemu ionzulatu na Dunaju. r — Za gerenta okrajnega zastopa ^°rnja Radgona je imenovan Jakob ’?tuljič, posestnik in župan v Radencih, .a nicfrnvpora namestnika pa Anton f, njegovega namestnika pa ‘rstenjak, posestnik v Ivajncih. Konjeniške divizijo. Vojni inini-,'** 3e podpisal ukaz -s KaSeriin se for-®*j*ata dve konjeniški 1(uE k sedežem v Petroveu je bila te * Razpuščena. To je bila prva Konra-ls*tična občina v dalmatinskem Pri-J_0,'.iu, Kjer se 'je dve leti upravljalo v^^sovisfejJcem sistemu, kakor v 'Rusi-'IV? kj6r se je do prwlodn-iili dni vila l:a Kasfasva, Vlada je seda j $0 npra-ra®pnsKla ter 'postavila «e renta.' Mov vojaški zakonik. Vojno mi- Vo :vi »TJmdbeiQaf 3isfcux — Kralj Aleksander in državno posojilo. Kralj Aleksander je podpisal v svojem imenu 420.000 dinarjev državnega investicijskega posojila. — »Prager Presse". Češkoslovaška republika je, da informira svet o svojem stanju in o svojih težnjah pričela pred nekaj meseci izdajati velik svetoven dnevnik »Prager Presse*, ki se krasno razvija In je dosegel doslej že naklado 80.000 izvodov. List je razširjen že po celem svetu ter se prodaia v kolportaži tudi pri nas v Mariboru. List, ki je najboljše ogledalo bratske Češkoslovaške toplo priporočamo. — FHatelistiška zadruga. Pred kratkim se je osnovala v Zagrebu Fila-telistiška zadruga z o. z. Zadruga je organizirana po primeru dunajskega Debesa in angleških filatelistiških zadrug. S to osnovo koraka naša filatelija bliže onemu lepemu razvoju, katerega so dosegli v Nemčiji, Angleški in drugih državah. Pravi smisel filatelije je malo poznan našim sirjim krogom in ima zadruga med ostalim tudi svrho, da popularizira ta lepi šport, ali kakor ga nekateri nazivljejo — znanost. Istotako je zadruga reakcija na rastvorene naše filatelistiške prilike pobijajoč korupcijo in pokavrjenost, katera se je urinila na žalost tudi v našo filatelijo. Pristopiti k zadrugi morejo vsi zbiratelji znamk in filstelisliška društva. Informacije pošilja upravni odbor, Zagreb 1., poštni predal ISO. — Velik 'požar v Splitu. V nedeljo popoldne je izbruhnil požar v tvorni-ci cementa v Majdami pri Solinu. Dvoje skladišč ic popolnoma pogorelo. < V njih se je nahajala velika množina olja za stroje in bencina. Vsled eksplozije sodov, v katerih sc je nahajal kisik so popokale šipe daleč na okoli: Skoda povzročena vsled požara je velikanska. Sumi se, da je bif ogenj podtaknjen. Splitska požarna hramba je /, velikim trudom o sceni omejila, da se ni 11 žgalo tudi tovarniško poslopje. ■■ 'v • • ■ — Kvaternikov® petdesetletnica. Dne 11. oktobra poteče petdeset let, odkar je povodom izv. »Rakovačke bune“ padel kot žrtev vojaške puške hrvatski revolucijonarec Evgen Kvaternik. Kvaternik je bil pristaš Starčevičeve stranke in je deloval za Veliko Hrvatsko. Bil pa je odločen nasprotnik habsburške dinastije in je tako na svoj način skuša! doprinesti k osvobojenju naroda. — Huda zima, kakršne ni bilo več let, pričakujejo letos. Meseca oktober in november bodeta baje še suha in ugodna vkljub mrzlim nočem. Zima se prične šele decembra in bo trajala z malimi presledki do spomladi. — Henry Barbusse na Dunaju. Na Dunaju se vrši drugi mednarodni kongres vojnih žrtev. Za predsednika kongresa ie bil izvoljen znani francoski pisatelj Henry Barbusse. — Poneveril milijardo kron. Na Dunaju je dvignila mnogo prahu afera holandskega bankirja Danijela Duina, ki je poneveril več kot eno milijardo n. a. kron. Druga za drugo se oglašajo razne banke, ki so stale ž njim v poslovnih zvezah. Zapustil je svojim upnikom 10 milijonov vredni ameriški avto. Med defravdanti tega sveta je najbrž dosegel rekord, vsaj po številu, če ne po resnični vrednosti denarja. Mariborske vesti. Maribor, 5. oktobra, m Komisiji za določevanje cen. V Zagrebu je določena cena slanini na 54' do 58 K, masti na 02 K za kg. Pri nas pa jo prodajajo gotovi trgovci že po 82 K kg, a še vedno nimamo maksimalnih cen. Mislimo, da bi bilo umestno, to storiti .tudi v Mariboru. m Nagla smrt. Včeraj se je na Aleksandrovi cesti zgrudil pred neko hišo delavec Rudolf Kalan ia obležal nezavesten. Varnostni oddelek je o tem reši|po^pygjaio..ki ^nezavest- nega moža prepeljala v svoje prostore. Tu so ga skušali z umetnim, dihanjem spraviti k življenju, a zaman. Kalana je zadela srčna kap. . Prepeljali so ga v mrtvašnico. m Ob priliki otvoritve I. obrtne razstave v Mariboru je poslalo „Sla-vensko obrtno društvo v Mariboru* Njeg. Veličanstvu kralju Aleksandra I. udano-stno brzojavko, na katero je prejelo sledečo pismeno zahvalo iz pisarne Njeg. Veličanstva kralja: Kancelariia Niegovog Veličanstva. Beograd, 15. IX. 1921. g. Slovenskem obrtnom društvu Maribor. Njegovo Veličanstvo kralj zahvaljuje srdačno na izjavi udanosti i lepim željama, koje mu je obrtno društvo poslalo prilikom svoga otvaranja. Za Šefa kabineta punomočnog ministra, sekretar. m Speciialisi za kirurgijo. Ministrstvo narodnega zdravja je rešilo, da ima primarij mariborske bolnice _dr. Mirko Černič kvalifikacijo za specija-lista za kirurgijo. m Za Jugoslovensko Matico je nabral policijski nadzornik g. Pavletič sledeče darove: g. Gasperi. lastnik Narodne kavarne 100 K. g. I-Ialbwidl 100 kron, g. Kopitar 40 K, skupno 240 K. Vsem darovalcem in vrlemu nabiralcu iskrena hvala! m Ljudska knjižnica se zahvaljuje g, Boženi' Srnčevi v Kamnici za podarjene knjige. Posnemajte vrlo rodoljubno ženo! m Pod voz je padei. Na križišču Valvazorjeve ulice so se splašili pred drvečim avtomobilom konji nekega vojaškega voza. Učenec ljudske šole na Ruški cesti, Herman Olin, se je tako nerodno umaknil, da je dospel pod voz. K sreči je bil samo ranjen na roki. Fantka se spravili v bolnico, . m Odsek’ amatesfotdgrafov SJP.U. v Mariboru opozarja vso svode elane in prija-telijc na odsekov večer, ki bo v četrtek, 'dne 13. oktobra. Izvršujoči 'elani so paprošeni, da' pripravijo do takrat; kopije posnetkov s Pohorja in jih prinesejo s seboj. Tvraj večera, se še pravočasno naznani. —1 Odbor. m Pomagajte! Pred terorjem fašistov sta pribežala iz Trsta Slovenca Franjo Tretjak in Angelj Svab. Prvemu so zaprli očeta in štiri brate, a drugemu uničili dom. Oba so fašisti kot zavedna Slovenca zasledovali ter jima grozili, da ju ubijejo. Tretjaka so na begu tudi težko ranili na glavi. Prisiljena sta bila zapustiti svoj dom ter pribežali k nam čez mejo. upajoč, da jih bomo tukaj sprejeli. A varala sta se. Dasi oba izučena ključavničarja, oziroma meha-nik8, sta cel mesec zaman iskala dela. V kurilnici jima ie načelnik sicer obljubil delo, a končno oba zavrnil, češ, da nimata izučnega pisma, dasiravno sta imela oba delavske knjižnice s spričevali. Ker sta svoje revne prihranke, ki sta jih otela pred roparskimi fašisti v tem času porabila, se nahajalu v največji bedi. Apeliramo na zavedne Slovence, da jima pomagajo in po možnosti dobe primerno delo. C. Alojzij Bratoš in g. N. Vicel sta v ta namen darovala vsak po 40 K. Zavednima Slovencema najsrčnejša hvala! Darove in ponudbe sprejema uprava našega lista! Dvakrat da, kdor hitro da! — (O postopanju načelnika kurilnice bomo še izpregovorili!) tri Nemške godbe po gostilna)!i In Kavarnah. Gf. Žiigart, kavarnaT v Vetrinjski. ulici nas je z ozirom na našo notico zaprosil, .da.trgiofo.vimo, da: so godbenik’ v njegovi-- kavarni jugoslovanski državljani' let- 'da - igrajo tudi jugoslovanske komade. Wa.ra.vno pa je', da i-grajo tudi' pesmi tujih’ operet, kar pa gotovo ni izzivailno, ker bi se tudi: na naših' gledališčih1 ne smelo igrati nemških1. italijanskih in drugDi tujih operet. fRaiti fega svetujemo, našemu občinstvu, osobito pa še našim poročevalcem, da ne smatrajo vsako tuje glasbeno, ipoeebnp pa še operetno delo za izzivanje. Glasba, kakor =. vsa ..umetnost ;je mednarodna last. nr V nadel jo, tlne f)'. oktobra, izletimo na Pohorje. Zbirališče pred >Veliko kavarno«:: Oiffiod točno ob 5. Tiri zjutraj do Poštele in nadalje ob južnem pobočju Pohorja. Kjer je krasni pogled na Dravsko polje.'-.■•Vsi, ki ljubijo jesenski | m 5z policijske kronike. Našli s Komaci po I-v 3*8.0' Naznanilo. Naznanjava slavnemu sva kupila znano • ' ♦ občinstvu, d« Nahrbtniki za. planine v raznih velikostih iz jadroTiue oziroma gnmiranepa p!atn», gurte za rolč, trakovi za žaluzija, mreže za konje, žoge za nogomet, gonilni jermeni itd. pri Iv. Kravos, Maribor Aleksandrove c, 13. 1065 5—5 IlilHlI Oskarja Reitterja * siovenjgrado« katero bova ravno v istin strokah, kakor i železnino, manufaktoiD in deželnimi pricteHf1 vodila naprej ter se priporočava sIavneiTu občinstvu. 1558 ^ Slovenjgradec. 28. septembra J 921. Z odličnim spoštovanjem Oskar Reittei* nasl. brata Kopač. KNJIGOVEZNICA MARIBORSKE TISKARNE D. D. KI JE NAJMODERNEJŠE UREJENA. SE PRIPOROČA CENJENEMU OBČINSTVU. OBLASTVOM IN URADOM. PREVZEMA VSA V KNJIGOVEŠKO STROKO SPADA-JOČA DELA, IZVRŠBA SOLIDNA I CENE ZMERNE! smm %• y v