ZAVEZNIŠKA VOJAŠKA UPRAVA
BRITSKO - AMERIŠKA CONA SVOBODNO TRŽAŠKO OZEMLJE
iZ
URADNI LIST-
ZVEZEK V
Št. 9-1. aprila 1952
Izdaja Z. V. U. - S. T. O. pod oblastjo poveljnika brllsko - ameriških sil, S. T. O.
La Editorial« Libraria S. p. A., Triesfe • 1952
ZAVEZNIŠKA VOJAŠKA UPRAVA
Britsko - ameriška cona Svobodno tržaško ozemlje
Ukaz št. 49
PREDPISI ZA VARNOST ŽIVLJENJA NA MORJU - SPREMEMBA UKAZA ŠT. 33/1952
Ker sodim, da je potrebno spremeniti ukaz št. 33 z dne 8. februarja 1952 o predpisih za varnost življenja na morju v tistem delu Svobodnega tržaškega ozemlja, ki ga upravljajo britsko-ameriške sile,
zato jaz, JOHN L. WHITELAW, brigadni general ameriške vojske, generalni ravnatelj za civilne zadeve,
UKAZUJEM:
ČLEN I
člen II ukaza št. 33 z dne 8. februarja 1952 o predpisih za varnost življenja na morju se črta in nadomesti z naslednjim :
„Zakon št. 718 z dne 31. marca 1932 se razveljavi z učinkom od 19. novembra 1952.“
ČLEN II
Ta ukaz stopi v veljavo na dan, ko se objavi v Uradnem listu, učinkuje pa od 21. februarja
1952.
V Trstu, dne 24. marca 1952.
Ref. : LD/A/52/49
JOHN L. WHITELAW
brigadni general ameriške vojske generalni ravnatelj za civilne zadeve
Ukaz št. 50
POSEBNI PREDPISI 0 PLAČILU DAVKA NA POSLOVNI PROMET ZA LETO 1952 ZA NEKATERE VRSTE DOHODKOV
Ker sodim, da je primerno izdati posebne predpise o plašilu davka na poslovni promet za leto 1952 od nekaterih vrst poslovnih dohodkov, v tistem delu Svobodnega tržaškega ozemlja, ki ga upravljajo britsko-ameriške sile in ki se tu dalje kratko označuje „cona
zato jaz, JOHN L. WHITELAW, brigadni general ameriške vojske, generalni ravnatelj za civilne zadeve,
UKAZUJEM:
DEL I
PLAČEVANJE DAVKA V DOGOVORJENEM PAVŠALNEM ZNESKU, SORAZMERNEM
S	PROMETOM, IN V OBROKIH
. ČLEN I
f. Spodaj navedene osebe in tvrdke plačajo davek na poslovni promet pri pristojnem registrskem uradu v dogovorjenem pavšalnem znesku na podlagi prijavljenih skupnih kosmatih prejemkov v letu 1951, in sicer v skladu s predpisi naslednjih členov tega ukaza:
1)	gostinski obrati
2)	obrtniki brez. obratovališča
3)	rokodelci, ki nudijo usluge
4)	imetniki taksijev ali posojevalci vozil in motornih vozil, motornih čolnov in čolnov
5)	pripadniki prostih poklicev
6)	borzni posredovalci in menjalci denarja
7)	spedicijski in pomorski agenti, agencije državnih železnic, potne in turistične «agencije in uradi, nosači, podjetja za nakladanje in razkladanje
8)	trgovci na drobno
9)	krošnjarji.
GOSTINSKI OBRATI
ČLEN II
Poseben način obdavčenja po členu 1 tega ukaza velja za naslednje gostinske obrate :
—	hoteli in penzije za vse njihove dajatve, razen prenočišča in hrane, ki jo dajejo zasebniki ;
—	kavarne in bari, tudi glede postranskih obratov (biljardnih prostorov, igralnih prostorov itd.);
—	lokali za prodajanje piva, vina v steklenicah in sladoleda ;
—	vinarne s policijsko licenco ;
—	prodajanje vina občinstvu po neposrednih proizvajalcih, ki imajo dovoljenje za to ;
—	„grill-rooms“, „pizzerie“, in podobno ;
—	restavracije, gostilne, krčme, vštevši kolodvorske restavracije ;
—	slaščičarne z ali brez policijske licence, za vse blago, ki ga prodajajo ;
—	mlekarne z ali brez policijske licence, za vse njihovo blago, razen za prodajanje mleka za potrošnjo izven lokala ;
—	kioski, z ali brez policijske licence, za prodajahje pijač in jedil ;
—	biljardni prostori, ki niso priključeni kavarnam, barom, itd. ;
—	kopališča ;
—	javne hiše.
Ta način obdavčenja velja tudi za bare, kavarne, itd., ki so priklj učene trgovinam z raznim blagom. V tem primeru se plača davek od celotnega prometa v tem obratu, ki ga mora davkoplačevalec prijaviti registrskemu uradu z eno skupno prijavo v smislu člena XV tega ukaza.
Nadalje velja ta način obdavčenja za restavracije, kavarne in bare v klubih, zabavnih prostorih, na dirkališčih itd. Davek od poslovnega prometa od drugih prejemkov teh klubov itd. se plačuje na redni način, predpisan v obstoječih predpisih.
Za lokale, kjer se predvajajo predstave, koncerti in druge zabave, podvržene erarni pristojbini, se davek odmeri v skladu s predpisi tega dela tega ukaza na podlagi vseh kosmatih prejemkov podjetja, odštevši prejemke, izvirajoče iz teh zabav, za katere je bil davek plačan skupaj z erarnimi pristojbinami v smislu členov 47 in 58, zadnji odstavek pravilnika k zakonu z dne 19. junija 1940 št. 762.
OBRTNIKI BREZ STALNEGA OBRATOVALIŠČA
ČLEN III
Način plačevanja davka na pošlovni promet, določen v členu I tega ukaza, velja za obrtnike, ki krožijo pri prodajanju svojih lastnih proizvodov (bodisi da jih prodajajo na stalnem mestu ali ne), neglede na vrsto blaga in način prenašanja (motorno vozilo, ročni voziček ali konjska vprega, kolesa, ali da nosijo blago v rokah ali na rami itd.), ali ki na ta način nudijo svoje usluge (čistilci čevljev, kleparji, dežnikarji, čevljarji, brusilci, fotografi itd.).
Obrtniki, ki na ta način prodajajo poleg lastnih proizvodov tudi blago, nabavljeno od tretjih oseb, morajo plačati davek na način, naveden v tem delu, od vseh prejemkov v svojem obratu. Te prejemke morajo prijaviti registrskemu uradu z eno samo prijavo v skladu s členom XV tega ukaza.
USLUGE NA DROBNO
ČLEN IV
Način plačevanja davka na poslovni promet, določen v členu I tega ukaza, velja za vse obrtnike, ki nudijo usluge občinstvu na drobno, neglede na kategorijo, kateri pripadajo v pogledu pridobninskega davka (brivci, frizerji, manikuristi, pedikuristi, krojači, kovači, vozniki, čevljarji, kleparji, steklarji, podkovači, mizarji, zlatarji in urarji glede svojih popravljalnic ; mehaniki in mehanične delavnice, fotografi, barvarnice, pralnice, likalnice, krznarji in modistinje glede svojih popravljalnic in za dela po naročilu, mlini za mletje žitaric na račun tretjih, stiskalnice oliv na račun tretjih, pekarije za peko kruha in drugih jedil na račun tretjih, podjetja za mlatev in sušenje žitaric, stiskalnice sena in motorno pluženje na račun tretjih, tiskarne obrtniškega značaja itd. (bodisi da obstoja usluga samo v delu ali obenem v delu in materialu.
Če služijo obrtni lokali tudi za neposredno prodajo blaga občinstvu, se plača davek v skladu s predpisi tega dela tega ukaza od vseh prejemkov podjetja, ki se morajo prijaviti registrskemu uradu z eno samo prijavo, razen v kolikor določa zadnji odstavek čl. XI in čl. XIII tega ukaza.
Plačevanje v pavšalnem dogovorjenem znesku ne velja za :
a)	nadrobne usluge, ki se dajejo na podlagi pismenega dogovora ; zanje se plačuje davek v navadni izmeri in na reden način ;
b)	kakršnokoli obdelovanje ali popravilo blaga ali proizvodov, ki jih naročnik izdeluje ali z njimi trguje ; v teh primerih se davek plačuje na podlagi fakture za opravljeno delo z upoštevanjem predpisov členov 16 in 17 pravilnika, odobrenega s kr. odi. z dne 26. januarja 1940 št. 10.
PRIPADNIKI PROSTIH POKLICEV
ČLEN V
Način plačevanja davka na poslovni promet po členu I velja za tiste pripadnike prostih poklicev in osebe, ki opravljajo kak prosti poklic, katerih dohodki spadajo v pogledu pridobnine v kategorijo C/l, čeprav so obenem kaki nameščenci (odvetniki in pravni zastopniki, arhitekti, geometri, inženirji, zasebni učitelji katerekoli stroke vštevši umetnostne, kemiki, komercialisti, zdravniki, notarji, babice, pravni zastopniki, izvedenci in cenilci, računovodje, industrijski izvedenci, kmetijski tehniki, veterinarji, diplomirani bolničarji, aktuarji itd.).
PREVAŽANJE OSEB S TAKSIJI IN IZPOSOJANJE VOZIL
ČLEN VI
V pogledu plačevanja davka na način, naveden v členu 1, velja za „prevažanje oseb s taksiji ali za izposojanje vozil“ vsak prevoz oseb bodisi na kraju samem ali med raznimi kraji, ki jih opravlja davkoplačevalec s kakršnimkoli motornim vozilom, čeprav se poleg tega ali priložnostno ta vozila uporabljajo tudi za prevoz blaga. Davek se plača na način, naveden v členu I, od vseh prejemkov takega poslovanja.
če se pa motorna vozila redno ali prvenstveno uporabljajo za prevoz blaga in le priložnostno ali v podrejeni vrsti za prevažanje oseb, se plača davek od prejemkov iz prevažanja oseb v skladu s predpisi člena I tega ukaza, dočim velja za prevažanje blaga redni način plačevanja davka na podlagi listine, predpisane za prevažanje blaga.
Pavšalno plačevanje davka ne velja za prejemke od prevažanja, ki se opravlja na podlagi pismene pogodbe ; davek od takih prejemkov se mora plačati na redni način.
Ostanejo v veljavi predpisi člena 46, drugi odstavek pravilnika, odobrenega s kr. odi. z dne 26. januarja 1940 št. 10, o plačevanju davka od prejemkov iz prevozov na koncesioniranih avtomobilskih progah.
SPEDICIJSKA PODJETJA, POTOVALNE IN TURISTIČNE AGENCIJE ITD.
ČLEN VII
itfačin plačevanja davka na poslovni promet po členu I tega ukaza pri davkoplačevalcih, navedenih pod t. 7 člena 1, ne velja za prejemke iz prevozov vseh vrst, ki se izvršijo s prevoznimi sredstvi tega davkoplačevalca samega. V teh primerih se plačuje davek po veljavnih predpisih z ozirom na posebni značaj prevoza.
Zneski, ki jih spedicijsko podjetje predujmi na račun stranke za plačilo davkov, prevoza, zavarovanja itd., ne veljajo za obdavčljive prejemke in jih zato ni vključiti v prijavo registrskemu uradu po členu XV tega ukaza. Če so pa ti predujmljeni zneski postali podvrženi davku v teku poslovnega razmerja med špediterjem in dotično stranko, je špediter dolžen, da s primerno listino dokaže, da je bil davek za posel, opravljen na račun stranke, plačan.
Posebne določbe prejšnjega odstavka ne veljajo za špediterje, ki zaračunajo davek s tem, da ga pripišejo v svoj račun stranki.
Člen ix
Razen v kolikor je določeno v zadnjem odstavku tega člena, morajo špediterji in turistični uradi, ki izdajejo listke za prevoz potnikov s prevoznimi sredstvi tretjih oseb in ki pobirajo dotično voznino, vnesti v prijavo, omenjeno v členu XV tega ukaza, poleg drugih prejemkov iz svojega obratovanja tudi prejemke, pobrane od takih potnikov.
Znoski, ki jih ti špediterji in turistični uradi morajo plačati lastnikom omenjenih prevoznih sredstev, niso podvrženi obdavčenju; vendar morajo zaradi kontrole ta plačila biti razvidna iz posebne listine, ki se mora sestaviti v dveh izvodih in ki je podvržena redni kolkovni pristojbini po členu 52 preglednice A, priložene h kr. odi. z dne 30. decembra 1923 št. 3268 s kasnejšimi popravki.
Pri voznih listkih za javne avtobusne, pomorske, rečne in zračne proge morajo špediterji in turistični uradi vnesti v prijavo, omenjeno v členu XV tega ukaza, samo tiste prejemke, ki izvirajo iz tega posebnega poslovanja, dočim morajo podjetja, ki opravljajo prevoz, plačati davek na poslovni promet v skladu s predpisi člena 46, drugi odstavek pravilnika, odobrenega s kr. odi. z dne 26. januarja 1940 št. 10, tudi od prejemkov iz prodaje voznih listkov po tretjih osebah.
Člen x
Turistični uradi, ki na lasten račun prirejajo potovanja in izlete z ali brez hrane, prenočišča ali drugih uslug, morajo plačati davek na poslovni promet od kosmatih prejemkov iz tega poslovanja v skladu š predpisi člena I tega ukaza, neglede na davek, ki se plača za posle, ki so jih sklenili v zvezi z izvedbo teh potovanj ali izletov.
NEPOSREDNA PRODAJA OBČINSTVU
Člen xi
Način plačevanja davka na-poslovni promet, naveden v členu I, velja za vsako prodajo neposrednim potrošnikom, ki jo opravlja kdorkoli, vštevši poljedelske proizvajalce, trgovine za občinstvo, ki imajo tozadevno obrtno dovoljenje, ali ki prodajajo brez stalnega obratovališča.
Ta način plačevanja velja tudi za prodajanje vina občinstvu po neposrednih proizvajalcih v prostorih, odprtih občinstvu, če je vino namenjeno za potrošnjo izven prostorov.
Vendar ne velja ta način plačevanja za prodaje in dobave, ki se opravijo na podlagi pismene pogodbe ; za takšne prodaje in dobave se plačuje davek na redni način.
Trgovci, ki poleg prodaje raznega blaga občinstvu vršijo eden ali več poslov, omenjenih v členu I tega ukaza (bari, kavarne in podobno, obrtniško delo itd.), morajo vnesti v eno skupno prijavo registrskemu uradu v smislu čl. XV tega ukaza vse prejemke svojega obrata.
Člen xiii
Pavšalni način plačevanja davka ne velja in se mora plačati davek na reden način na podlagi predpisane listine, če gre za prodajo v trgovinah, odprtih občinstvu, in izvršeno napram trgovcem, ki namenijo kupljeno blago za nadaljno prodajo, ali obrtnikom in industrijcem, ki uporabljajo kupljeno blago za izdelovanje ali popravilo drugih proizvodov. Pri teh prodajah morajo kupci obvezno zahtevati od prodajalca izdajo fakture ali druge enakovredne listine, pri kateri mora prodajalec sam zaračunati davek v redni izmeri in na redni način.
Pač pa velja pavšalno plačevanje davka za prodajo živil, ki jih trgovine, ki imajo le licenco za prodajo občinstvu, prodajajo gostinskim obratom, bolnišnicam, menzam pri obratih in tovarnah, skupinam s skupno prehrano, konviktom itd.
Člen xiv
Trgovci, ki prodajajo občinstvu tudi blago, ki je oproščeno davka, morajo navesti v svoji prijavi registrskemu uradu po čl. XV tega ukaza samo prejemke iz prodaje blaga, ki je podvrženo davku.
Pri prodaji blaga, za katero veljajo različne izmere davka, se morajo dotični prejemki v tej prijavi navesti posebej po izmeri davka, kateri je blago podvrženo.
PRIJAVA - ODMERA DAVKA - PLAČILO
Člen xv
Davkoplačevalci, ki morajo v smislu tega ukaza plačevati davek v pavšalnem znesku v razmerju s poslovnim prometom, morajo zaradi odmere davka za leto 1952 vložiti pri pristojnem registrskem uradu najkasneje v februarju 1952 prijavo, v kateri mora biti naveden sedež podjetja, značaj obrata in znesek kosmatih prejemkov v letu 1951.
Pri davkoplačevalcih, ki so začeli z obratovanjem v teku leta 1951 ali ki niso obratovali vse leto, se vzame za podlago odmere davka za leto 1951 samo promet, dosežen v času dejanskega obratovanja, dočim se odmeri davek za 1952 sorazmerno s prometom, računanim za vse leto 1951.
Davkoplačevalci, ki začnejo obratovati tekom leta 1952, morajo vložiti prijavo po prvem odstavku tega člena v dveh mescih od začetka obratovanja in v prijavi navesti promet, o katerem računajo, da ga bodo dosegli v tem letu ; na podlagi tega zneska registrski urad davek začasno odmeri in izterja. Najkasneje v februarju 1952 morajo ti davkoplačevalci prijaviti dejansko dosežen poslovni promet za leto 1952 ; na podlagi tega prometa se dokončno odmeri davek za leto 1952.
V primeru sezonskega poslovanja (mlatenja in sušenja žitaric, stiskanja krme, motornega pluženja na račun drugih, kopaliških podjetij, stiskanja oliv na račun drugih itd. ter gostinskih obratov z začasno licenco) morajo davkoplačevalci v enem mescu od začetka obratovanja prijaviti pričakovani sezonski promet, na čigar podlagi registrski urad davek začasno odmeri in izterja. V enem mescu po koncu sezonskega obrtovanja morajo davkoplačevalci prijaviti dejanski promet, ki so ga dosegli v sezoni, na kar registrski urad dokončno odmeri davek od prijavljenega zneska.
ČLEN XVI
Na podlagi prijave v smislu prvega odstavka člena XV tega ukaza odmeri registrski urad davek za leto 1952 v skladu s členom X splošnega ukaza št. 90 z dne 24. januarja 1947 in vpiše to odmero v svoje knjige ter ga sporoči davkoplačevalcu z zahtevo, da naj plača dotični znesek v obrokih in v rokih, določenih v členu XVII tega ukaza.
Ce so davkoplačevalci dolžni plačati davek v pavšalnem dogovorjenem znesku po določbah tega ukaza in če ne predložijo zgornje prijave, odmerijo registrski uradi davek uradoma in vročijo davkoplačevalcu obvestilo o odmeri ; pri tem veljajo v zakonu predvidene kazni.
ČLEN XVII
Davek, odmerjen po določbah prejšnjega člena, se mora plačati potom poštnega tekočega računa neposredno na tekoči račun registrskega urada v štirih trimesečnih obrokih, ki zapadejo v plačilo zadnji dan mescev marca, junija, septembra in decembra 1952.
Če davek ne presega 1000 lir, se mora plačati ves znesek naenkrat tekom mesca marca
1952.
Dopolnilo davka, ki se mora plačati na podlagi poravnave, če registrski urad sprejme popravek davkoplačevalca, se mora p*ačati najdalje v enem letu v dvomesečnih obrokih za nazaj, počenši od mesca, ki sledi sprejemu popravka.
V istem roku se mora plačati večji obrok, ki je zapadel v plačilo, ker je odmera postala dokončna zaradi opustitve ali prepozne vložitve ugovora.
Davek in zvišani davek, ki bi se moral plačati na podlagi odločbe pristojne davčne komisije, se mora plačati na način in v rokih, določenih v členu XIII splošnega ukaza št. 90 z dne 24. januarja 1947.
Davek, ki se je odmeril na podlagi davkoplačevalčeve prijave za leto 1951 v primerih, omenjenih v drugem odstavku člena XV tega ukaza, se mora plačati v dveh enakih obrokih dne 31. marca in 30. junija 1952 ; dopolnilo davka, ki se v takih primerih mora plačati na podlagi sprejetega popravka, se mora plačati tako, kakor je določeno v tretjem odstavku zgoraj.
Davek, ki se je odmeril na podlagi davkoplačevalčeve prijave, vložene v februarju 1953 zaradi odmere za leto 1952 v primeru predzadnjega odstavka člena XV tega ukaza, se mora plačati v dveh enakih obrokih dne 31. marca in 30. junija 1953 ; dopolnilo na davku v takih primerih, ki se mora plačati na podlagi poravnave, se mora plačati tako, kakor je določeno v tretjem odstavku zgoraj.
Začasni davek, ki ga morajo plačati davkoplačevalci s sezonskim obratovanjem v smislu zadnjega odstavka člena XV tega ukaza, se mora plačati v dveh enakih mesečnih obrokih, ki zapadeta v plačilo zadnji dan mesca, v katerem je bila vložena prijava o dejansko doseženem prometu in zadnji dan naslednjega mesca ; razlika na davku, ki jo mora plačati davkoplačevalec v posledici sprejetega popravka, se mora plačati tako, kakor je določeno v tretjem odstavku zgoraj.
Če roki za plačilo po prejšnjih odstavkih potečejo na praznik, se podaljšajo do najbližjega delovnika.
DEL II
POLICIJSKE MENZE, MENZE PRI PODJETJIH IN TOVARNAH
ÖLEN XVIII
Od obrokov hrane, ki se dajejo v menzah, katere neposredno upravljajo poveljstva policijskih ustanov (civilne policije, finančne straže, upravne policije), ter v cenenih menzah, ki jih vodijo meščanske in verske dobrodelne ustanove, se mora plačevati davek na poslovni promet naslednji stalni izmeri :
Pri menzah v občinah s prebivalstvom ne nad
5.000	prebivalcev .............................................. 1000 lir
od 5.001 do 50.000.............................................. 3000 lir
od 50.000 do 500.000............................................ 6000 lir
Od obrokov hrane, ki se dajejo v menzah podjetij ali tovaren, v refektorijih in restav-racijiah, ki jih neposredno upravlja podjetje ali tovarna, ter od obrokov hrane, ki se dajejo v menzah, refektorijih in restavracijah, ktere upravlja kateri koli urad ali ustanova, tudi ustanove za brezplačno izobrazbo in oddih, se mora plačati davek na poslovni promet v naslednji stalni izmeri :
Pri podjetjih in tovarnah, uradih, drugih ustanovah itd. s skupnim številom uslužbencev (uradnikov, delavcev, članov, itd.)
ne	nad 50 .......................................................... 1000	lir
od	51 do 100	  2000	lir
od	101 do 500 ....................................................   4000	lir
od	501 do 1000	  8000	lir
od	1001 do 5000 ................................................... 12000	lir
od	5001 do 10000	  16000	lir
nad 10000 ....................................................... 20000 lir
Od prodaje in razpečevanja v kantinah, ki jih neposredno upravljajo poveljstva polij-jskih ustanov, se mora plačati davek na poslovni promet vsake posamezne kantine v naslednji stalni izmeri :
Od kantin v občinah s prebivalstvom ne nad
5000 prebivalcev ............................................... 2000 lir
od 5001 do 50.000 ................................................. 5000 lir
od 50.000 do 500.000 .............................................. 10000 lir
Od prodaje in razpečevanja v kantinah, ki jih neposredno upravlja podjetje ali tovarna ali katerikoli urad ali ustanova, vštevši ustanove za brezplačno izobrazbo in oddih, se mora plačati davek na poslovni promet od vsake posamezne kantine v nslednji stalni izmeri:
Pri podjetjih in tovarnah, uradih, ustanovah itd, s skupnim številom uslužbencev (urad-
nikov, delavcev, članov itd.):
do 50 ................................................................ 4000	lir
do 51 do 100	  8000	lir
od 101 do 500 .....................................................   14000	lir
od 501 do 1000	     24000	lir
od 1001 do 5000 ..................................................... 32000	lir
od 5001 do 10000	    40000	lir
nad 10000 ......................................................... 50000 lir
Člen xx
Zaradi odmere stalnega davka po členih XVIII in XIX tega ukaza morajo dotične stranke vložiti pri pristojnem registrskem uradu do konca februarja 1952 prijavo.s podatki,,ki so potrebni za določitev izmere davka, ki naj se uporabi (ime ustanove ali podjetja, število prebivalstva v občini, kjer je menza ali kantina, število uslužbencev itd.).
Davek se mora plačati pri poštnem čekovnem uradu neposredno na tekpči račun registrskega urada. Ce stalni davek ne presega zneska 2000 lir, se mora plačati do 31. marca 1952 v enem samem obroku, če pa je višji, se mora plačati v dveh enakih obrokih dne 31. marca in 31. julija 1952.
Ce roki za plačilo po prejšnjem odstavku potečejo na praznik, se podaljšajo do n^jbližjega delovnika.
Člen xxi
Če menze ali kantine, omenjene v členih XVIII in XIX tega ukaza, opravljajo pogodbeni zakupniki, ali če te menze in kantine, čeprav jih neposredno opravljajo dotična podjetja, uradi ali ustanove, dajejo obroke hrane ali vršijo prodajo ali razpečevanje tudi osebam, ki niso usluž-bene pri podjetju, uradu ali ustanovi, se mora plačati davek od poslovnega prometa menze ali kantine po predpisih dela 1 tega ukaza.
Predpisi členov XVIII in XIX ne veljajo za tiste menze in kantine, ki jih opravljajo kakršnekoli ustanove in organizacije, ustanovljene od oseb, ki te menze in kantine uporabljajo. V tem primeru se moTa davek plačati po predpisih dela I tega ukaza.
TRGOVINE Z ZELENJAVO, CVETLICAMI, SADJEM, RIBAMI, JAJCI, PERUTNINO, KUNCI
IN DIVJAČINO
Člen xxii
Za trgovine z zelenjavo, cvetlicami, sadjem, ribami, jajci, perutnino, Jcunci in divjačino se plača davek na poslovni promet enkrat za vselej v času, ko se to blago stavi v potrošnjo, in sicer na podlagi predpisov naslednjih členov ; za stavljanje v potrošnjo velja :
a)	nakup tega blaga po trgovcih na drobno in krošnjarjih vštevši menze policije, tovaren, podjetij in podobno, ter pri neposrednih proizvajalcih prenos blaga iz kraja proizvodnje v njihove trgovine zaradi prodaje občinstvu ;
b)	nakup tega blaga po osebah, ki ga neposredno potrošijo v svoji lastni trgovini ali industriji (hoteli, restavracije, kavarne, slaščičarne, penzije, menze policije, podjetij ali tovaren in podobno) ;
c)	nakup tega blaga po privatnih potrošnikih pri trgovcih na debelo ali komisijonarjih ;
d)	nakup po industrijcih v svrho proizvodnje ali obdelave ;
e)	nakup po trgovcih na debelo, ki blago obdelujejo ali kakorkoli podvržejo procesu, ki menja fizično naravo blaga ;
f)	nakup jajc za valjenje po strokovno opremljenih tvrdkah zaradi vzreje perutnine ;
g)	nakup ribjega zaroda za ribogojnice.
ČLEN XXIII
Blago, za katero velja plačevanje davka na poslovni promet po določbah prejšnjega člena, je naslednje :
sveže cvetlice, vštevši okrasne liste in rastline ;
sadje in zelenjava v naravnem stanju, čeprav konservirano v naravnem stanju, da se prepreči razkroj, v kisu in podobno (koper in drugo tako blago), vštevši obeljeno posušeno sadje, posušene kostanje, posušene fige, cele ali razrezane, toda ne posušena zelenjava, suhi orehi, rozine katerekoli vrste in blago, konservirano ali obdelano na drug način ;
sveže ribe, čeprav zmrznjene, toda ne suhe, nasoljene ali drugače konservirano ;
jajca ;
perutnina, kunci in divjačina, živi ali mrtvi.
ČL^N XXIV
Davek na poslovni promet od trgovskih poslov, naštetih v členu XXII tega ukaza, se plačuje : 1
1) od poslov, naštetih pod a), b), c), d), f) in g), v izmeri 3% za sveže cvetlice, za perutnino, kunce in divjačino ter v izmeri 2% za sadje in zelenjavo, ribe in jajca ; davek plača prodajalec na način in v obrokih kakor pri rednem plačevanju davka na podlagi fakture ali druge listine, ki se mora vsakokrat izstaviti v dvojniku.
Ge se nakup vrši pri proizvajalcih na kraju proizvodnje, plača davek kupec na podlagi fakture ali enakovredne listine, izstavljene po 61. 35 pravilnika, odobrenega s kr. odi. od 26. januarja 1940 št. 10.
Vendar sme davkoplačevalec plačati davek tudi na podlagi posebnega registra, v katerega se morajo vnesti količine kupljenega blaga in cene po vrstah z navedbo imena in naslova prodajalca in nakupne cene. V ponedeljek vsakega tedna se morajo navesti delne vsote nakupov za vsak dan prejšnjega tedna in od skupne vsote plačati davek, kakor je določeno v členu VII ukaza št. 106. z dne 13. maja 1949.
Register, omenjen v prejšnjem odstavku, se mora pred uporabo predložiti registrskemu uradu, da opravi obličnosti, predpisane v členu 112 pravilnika, odobrenega s kr. odi. z dne 26: januarja 1940 št. 10.
Na način in v rokih, navedenih v prejšnjem odstavku, se plačuje davek tudi za prenos proizvodov, ki jih proizvajalci od kraja proizvodnje prenesejo v svoje trgovine za prodajo občinstvu ;
2) od poslov, naštetih pod e) : v izmeri 3% ; plačati se mora v času prodajo obdelanih proizvodov po trgovcu na debelo na podlagi istega dokumenta in iste cene, ki velja za prodajo obdelanih proizvodov, ter poleg davka, ki se mora plačati od prodaje tega blaga. Če je obdelano blago namenjeno za izvoz, se plača davek od nakupa prvotnega blaga v izmeri 3% prodajne cene obdelanega blaga kakor je razvidna iz fakture, ki se izstavi inozemskemu kupcu ali v primeru po členu 21 zakona z dne 19, junija 1940 št. 762 domačemu izvozniku.
ČLEN XXV
JDavek, ki je bil plačan po predpisih prejšnjega odstavka, vsebuje tudi davek, ki bi se moral plačati od poslov glede zelenjave, sadja, cvetlic, rib, jajc, perutnine, kuncev in divjačine, ki so se izvršili pred poslom, od katerega je bil davek pobran, vštevši uvoz svežih rib, tudi zmrznjenih, razen če so jih neposredno ujeli ali neposredno nabavili od inozemskih tvrdk tuzenski industrijci, ki jih uporablijo v svoji lastni industriji. Ne obsega pa davka od uvoza zelenjave, sadja, jajc, perutnine, kuncev in divjačine ter svežih rib, tudi zmrznjenih, ki so bile neposredno ujete ali neposredno nabavljene v inozemstvu v industrijske namene ; v tem primeru izterja davek carinski urad v izmeri 3% od svežih cvetlic, perutnine, kuncev in divjačine ter v izmeri 2% od drugega zgoraj omenjenega blaga.
Od nadrobne prodaje sadja, zelenjave, cvetlic, rib, jajc, perutnine, kuncev in divjačine, ki jo vrši kdorkoli, tudi neposredni proizvajalci v svojih lastnih trgovinah ali na stojnicah, se plača davek v dogovorjenem pavšalnem znesku po določbah dela I tega ukaza neglede na davek, ki je bil plačan po predpisih o posebnem načinu obdavčenja, ki jih vsebuje ta del tega ukaza.
DEL IV
ZDRUŽENJA ZA VZAJEMNO ZAVAROVANJE ŽIVINE
ČLEN XXVI
Od premij, ki jih prejemajo združenja za vzajemno zavarovanje živine za živino, zavarovano za leto 1952, se plača davek v stalni izmeri 15 lir za vsako glavo živine, sprejeto v zavarovanje za to leto.
Davek se mora plačati v gotovini pri registrskem uradu na podlagi prijave, ki jo ta združenja morajo predložiti do vštevši 31. januarja 1953.
DEL y
, PIVO
Clen xxvii
Od piva domače proizvodnje plača davek na poslovni promet proizvajalec enkrat za vselej v izmeri 5.50% v dogovorjenem pavšalnem znesku pri registrskem uradu.
Davek se plača po predpisih poglavja XXV pravilnika, odobrenega s kr. odi. z dne 26. januarja 1940 št. 10, v razmerju s količinami, proizvedenimi v letu in na podlagi cene na debelo.
Zneski, ki jih proizvajalec posebej zaračuna kupcu za prevoz, za pakiranje in podobno, so podvrženi davku, plačljivemu v redni višini in na redni način.
Pri inozemskem pivu se davek prav tako plača samo enkrat v izmeri 9% in ga pobere carinski urad v gotovini pri izrešitvi blaga na podlagi uvozne vrednosti, računane po predpisih člena 18 zakona z dne 19. junija 1940 št. 762.
ölen xxviii
Davek, ki je bil plačan po predpisih prejšnjega člene, obsega davek, ki bi se moral plačati od vseh poslov glede piva, tako domačega kakor inozemskega, razen od prodaje po trgovcih na drobno in gostinskih obratih.
DEL VI
KAVA IN KAVI NI NADOMESTKI
CLEN XXIX
Davek na poslovni promet nižje naštetega blaga se plača enkrat vselej v spodaj označeni izmeri ter ga odmeri in pobere carinski urad pri izrešitvi blaga na podlagi uvozne vrednosti, računane po določbah člena 18 zakona z dne 19. junija 1940 št. 762 :
A)	Kava, surova in pražena, in kavini nadomestki: 12 % tarifna postavka 79 — -kava
tarifna postavka 185 — kavini nadomestki
B)	Gaj in mate’ čaj: 13% tarifna postavka 80 — čaj tarifna postavka 81 — mate’
Davek na poslovni promet od tuzemskih kavinih nadomestkov se plača enkrat za vselej na redni način in v rednih rokih v izmeri 9% po proizvajalcu v času prodaje in na podlagi skupne cene na debelo, ki se zaračuna kupcu.
Davek, ki je bil plačan po določbah prejšnjega člena, obsega davek, ki bi se moral plačati od poslov glede kavinih nadomestkov, potem ko so bili prodani po proizvajalcu, ter od poslov glede kave, surove ali pražene, čaja, čaja „mate’“ in kavinih nadomestkov inozemskega izvora po uvozu, razen za prodajo po trgovcih na drobno in gostinskih obratih.
Praženje in kakršnakoli druga predelava kave na račun tretjih oseb so gospodarski posli, obdavčljivi po zakonu.
Poseben način obdavčenja po prejšnjem členu velja tudi za surovo ali praženo kavo ter za čaj in mate’ čaj v posodah vseh vrst ali v posebnih ovitkih.
Pri mešanicah kavinih nadomestkov s praženo kolonialno kavo ali njenimi ekstrakti se plača davek na poslovni promet v redni izmeri in na redni način od vsakega posameznega trgovskega posla, neglede na davek, ki je bil plačan od kave, uporabljene za te mešanice.
DEL VII
UMETNA GNOJILA IN ANTIKRIPTOGAMNA SREDSTVA
Člen xxxi
Od poslovnega prometa umetnih gnojil in antikriptogamnih sredstev domače proizvodnje, naštetih v členu XXXII tega ukaza, se plača davek na poslovni promet enkrat za vselej v izmeri 5% ; davek plača proizvajalec pri prodaji blaga na podlagi celotne kosmate cene, ki jo zaračuna kupcu, v rednih rokih in na redni način.
Če se pa v fakturi posebej računa cena pakiranja, se plača davek od te cene v redni izmeri.
če je zgoraj navedeno blago inozemskega izvora, se davek piavtako plača enkrat za vselej v izmeri 5 % ; davek odmeri in pobere carinski urad pri izrešitvi blaga na podlagi uvozne vrednosti, računane po določbah člena 18 zakona z dne 10. junija 1940 št. 752.
Člen xxxii
Za naslednja umetna gnojila in antikriptogamna sredstva se plača davek na poslovni promet enkrat za vselej v smislu člena XXXI tega ukaza :
UMETNA GNOJILA:
а)	nitrogenska gnojila:
amonijev sulfat ; kalcijev nitrat 13/14 — 15.50% ; amonijev nitrat 15/16 — 20/21 — 33/35% ; sodin nitrat ; biamonijev fosfat ; kalcijev cianamit ;
б)	fosfatna gnojila :
mineralni superfosfat ; organični perfosfat z vsebino nitrogena ne nad 3%, tomaževa žlindra ;
fosforiti (zdrobljen mineralni fosfat);
c) kalijeva gnojila:
kalijeva sol 40/42 — 30/32% ; kalijev klorid 50/52 — 58/60% ; kalijev sulfat 48/50%.
ANTIKRIPTOGAMNA SREDSTVA:
bakrov sulfat ; bakrov oksidoklorid in druga antikriptogamna sredstva z vsebino
bakrovega sulfata 64 % ;
zmleto in tudi ventilirano žveplo ;
zmleto in tudi ventilirano rafinirano žveplo
žvepleni sublimat ;
zmleta in tudi ventilirana žveplena ruda ; ta žvepla z bakrom.
ČLEN XXXIII
Davek, ki je bil plačan po predpisih člena XXXI tega ukaza, obsega tudi davek, ki bi se moral plačati od vseh poslov, vštevši nadrobno prodajo, po prodaji s strani proizvajalca ali po uvozu, če je blago inozemskega izvora.
DEL VIII
PETROLEJSKI PROIZVODI, GORIVNA IN MAZILNA MINERALNA OLJA
ČLEN XXXIV
Od poslovnega prometa spodaj naštetih petrolejskih proizvodov, gorivnih in mazilnih mineralnih olj se plača davek na poslovni promet enkrat za vselej v naslednji izmeri :
A)	Gorivna mineralna olja: 7.70%
tarifna postavka 271, statistična 696	— bencin
„	„	271,	„	697	— terpentin
„	„	271,	„	698,	699, 700, 701	—	petrolej	in	plinsko	olje
„	„	271,	„	693,	693, 706, 708'—■ surova	naravna	petrolejska olja
in ostanki od obdelave mineralnih olj (gorivnih olj), razen onih, ki so določena za obdelavo in za neposredno gor’ vo v kotlih in pečeh.
B)	Gorivna mineralna olja:
iz inozemstva : 3.50% domače proizvodnje : 4%
tarifna postavka 271, statistična 692, 704, 705 — surova naravna petrolejska olja in ostanki od obdelave mineralnih olj za neposredno uporabo pri kotlih in pečeh.
C)	Mazilna mineralna olja: 9%
tarifna postvak 271, statistična 702 in 703.
če so ti proizvodi določeni za notranjo uporabo rafinerij in obalnih naprav, znaša izmera davka 2%.
Odstotki davka, določeni v prejšnjem členu XXXIV, se odmerijo :
a)	pri gorivnih mineralnih oljih: na podlagi polne cene samega blaga, razvidne iz cenika določene za prodajo občinstvu, brez vpoštevanja katerega koli zvišanja ali znižanja te cene, ter pri avijonskem bencinu (tarifna postavka eŠ 271) na podlagi povprečne cene 147 lir za liter.
Pri proizvodih, za katere veljajo posebne ugodnosti (oprostitev ali znižanje davka na proizvodnjo), se računa izmera davka od cene za obdavčljivo blago po ceniku, zvišane za ustrezni znižani davek na proizvodnjo.
b)	pri mazilnih mineralnih oljih: na podlagi povprečne cene 240 lir za kg.
Ta načela veljajo tudi za odmero davka od proizvodov, k1' so določeni za notranjo porabo rafinerij in obalnih naprav.
ČLEN XXXVI
Davek, ki se plača v smislu prejšnjih členov, se plačuje :
a)	za gorilne in mazilne petrolejske proizvode, uvožene iz inozemstva ali vzete iz carinskih skladišč: neposredno v gotovini carinskemu uradu pri izrešitvi blaga iz carinarne ;
b)	za tuzemske in z njimi izenačene proizvode, podvržene davku od proizvodnje, ki se vzamejo iz tuzemskih tovaren in skladišč : po osebi ali tvrdki, ki proizvode prevzame, neposredno na tekoči račun pristojnega registrskega urada.
V ta namen mora tehnični urad za davek na prozvodnjo ali carinski urad (pri nadzorovanih skladiščih) ugotoviti, predno odobri prevzem proizvodov, da je bil da vek na poslovni promet plačan v višini in na podlagi cen, predvidenih v prejšnjih člen’h, ter mora vnesti podatke o vskaem poedinem plačilu v svoje knjige.
ČLEN XXXVII
Proizvodi, našteti v členu XXXIV tega ukaza, ki so določeni za bunkerje ali za zaloge na ladjah ali letalih, ter izvoz teh proizvodov po osebi ali tvrdki, ki jih je prevzela od tovaren ali carinskih skladišč neposredno ali po izvozniku, (pri čemer se morajo v zadnjem primeru vpo-števati predpisi člena 21 zakona z cine 19. jimija 1940 št. 762), niso podvrženi davku na poslovni promet pod pogojem, če so oproščeni davka na proizvodnjo.
Pravtako so oproščeni davka na poslovni promet pioizvodi v nadzorovanem tranzitu od rafinerij ali carinskih skladišč v druge rafinerije ali carinska skladišča.
ČLEN XXXVIII
Izmera davka, navedena v členu XXXIV tega ukaza, obsega davek za vse posle o proizvodih, naštetih v navedenem členu, vštevši nadrobno prodajo, neglede na to, ali so bili izvršeni pred ali po carinnjenju ali legitimiranju blaga. Vendar način obdavčenja, določen v tem delu tega ukaza, ne velja za prodajo v trgovinah z mešanim blagom (špecerijskih trgovinah, trgovinah z barvami itd.).
Zgoraj navedena izmera davka obsega tudi davek na poslovni promet od uvoza — če gre za blago inozemskega izvora — ali od prenosa — če gre za v tuzemstvu proizvedeno blago -— pri naslednjih proizvodih :
1)	surovo naravno petrolejsko olje, ki je določeno za obdelavo ;
2)	ostanki od obdelave mineralnih olj, ki so določena za predelavo ;
3)	druga ' mazilna olja, ki so določena za izdelavo belih olj in za predelavna sredstva.
ČLEN XXXIX
Povprečne cene, določene v členu XXXV tega ukaza, se smejo v teku leta spremeniti, če se bo cena spremenila navzgor ali navzdol.
DEL IX
PREMOGOVA GORIVA
ČLEN XL
Od poslovnega prometa spodaj naštetega premogovega goriva se plača davek na poslovni promet enkrat za vselej v naslednji izmeri :
A)	Uvožena premogova goriva: 5.50%
Premog in druga naravna premogova goriva ; koks ;
B)	Domača premogova goriva : 4 %
Premog in druga naravna premogova goriva.
Ti odstotki se odmerijo :
1)	Pri prodajah, ki jih izvrši zavod za preskrbo s premogom (Ente Approvvigionamento Carboni), od skupne cene, zaračunane kupcu.
Če ta zavod premog proda pod pogojem, da kupec plača mejni davek, računa zavod davek od cene, ki jo zaračuna v fakturi, kupec pa mora plačati davek od zneska mejnega davka obenem s plačilom tega davka, ko izreši blago :
2)	Pri prodajah, ki jih izvrši tuzemski prpoizvajalec : od skupne cene, zaračunane kupcu.
3)	Pri uvozu iz inozemstva, izvršenem brez posredovanja zavoda za preskrbo s premogom : od uvozne vrednosti, ki jo mora carinski urad računati po predpisih člena 18 zakona z dne 19. junija 1940 št. 762.
Pri prodajah, ki jih zavod za preskrbo s premogom ali tuzemski proizvajalci izvršijo na-pram ustanovam državne uprave, se davek plača na podlagi nove izmeTe 3 % ; če pa te ustanove blago prodajo naprej, veljajo izmere davka pod A) in B) tega člena.
ČLEN XXI
Davek po prejšnjem členu se mora plačati :
a)	po zavodu za preskrbo s premogom ali tuzemskih proizvajalcih v času prve prodaje, neglede na osebo kupca, na podlagi redne fakture ter na reden način in v rednih rokih ;
b)	v gotovini carinskemu uradu od zneska mejnega davka, če je bila prodaja izvršena po zavodu za preskrbo s premogom pod pogojem, da kupec plača carinske pristojbine ;
c)	v gotovini carinskemu uradu ob izrešitvi blaga pri tistih uvozih, ki jih kdorkoli izvrši brez posredovanja zavoda za preskrbo s premogom.
ČLEN XLII
Odstotna izmera davka, ki jo določa člen XL, obsega davek, ki bi se moral plačati od vseh trgovskih poslov glede tam navedenega blaga, glede koksa, ki ga proizvajajo koksarne in plinarne, in glede stisnjenega goriva (briketi iz premogovega praha in podobno), ki je bilo izde-; lano iz uvoženega ali domačega premogovnega prahu, vštevši, nadrobne prodaje.
Vendar ta izmera ne obsega davka od dobave premoga in drugega zgoraj naštetega blaga* če se je kupec obenem, čeprav z ločeno pogodbo, obvezal za usluge, za katere se uporablja dobavljeno gorivo.
DEL X
MEDICINSKE SPECIALITETE
ČLEN XL1II
Od poslovnega prometa medicinskih specialitet, ki veljajo za takšne po kr. zak. odloku z dne 7. avgusta 1925 št. 1732, spremenjenem v zakon z dne 9. januarja 1927 št. 56, in pravilniku,' odobrenem s kr. odi. z dne 3. marca 1927 št. 478, se plača davek na poslovni promet enkrat za vselej v izneri 6%, Davek plača izdelovalec ali proizvajalec o priliki prodaje, neglede na kupca, na podlagi skupne prodajne cene in na redni način. Če se zdravila prodajo koncesioniranim prodajalcem, se plača davek v enaki izmeri od cene, ki velja za trgovce na debelo.
Pri proizvodih inozemskega izvora se plača davek pravtako enkrat za vselej v izmeri 10% ; v tem primeru odmeri in pobere davek carinski urad ob izrešitvi blaga na podlagi uvozne, vrednosti, izračunane po določbah čl. 18 zakona z dne 19. junija 1940 št. 762.
ČLEN XL1V
V smislu prejšnjega člena velja za izdelovalca ali proizvajalca vsakdo, ki naroči pripravo ali obdelavo medicinskih specialitet pri drugih izdelovalcih, ali ki opravi zaključne operacije za sta\ljanje teh zdravil v promet.
Za proizvajalce veljajo tudi drogeristi, ki izdelujejo medicinske specialitete v svoji delavnici, ki je v neposredni zvezi z njihovo trgovino.
ČLEN XLV
s
Izdelovalci medicinskih specilitet, ki prodajajo svoje proizvode občinstvu v lastnih drogerijah, morajo plačati v členu XL1II omenjeni davek na poslovni promet na redni način in v rednih rokih na podlagi skupne cene in spremnega računa, ki se mora izstaviti v dvojniku za vsako odpremo proizvodov v njihove prodajalnice. Ta davek se plača poleg davka od nadrobne prodaje, ki se mora plačati v pavšalnem znesku po obstoječih predpisih.
ČLEN XLVI
Zaradi plačila davka na poslovni promet v izmeri po členu XLIII tega ukaza morajo drogeristi, ki izdelujejo medicinske specialitete v lastnih prostorih, ki so v zvezi z njihovo pro-dajalnico, voditi v teh prostorih posebno knjigo o proizvodih in izdaji zalog, ki jo mora pred uporabo overiti pristojni registrski urad.
Medicinske specialitete, izdelane v delavnici, se morajo dnevno vpisati med „prejemke“ v tej knjigi, pri čemer mora biti za vsako zdravilo navedena označba zdravila, številka serije ali kategorije in količina.
Zdravila, ki se prodajajo v drogeriji, se morajo dnevno vpisati med „izdatke“ z navedbo cene na debelo.
Vsak teden v ponedeljek mora drogerist na podlagi vpisov v to knjigo zalog plačati na redni način (z nalepitvijo obeh delov dvojnih davčnih znamk v knjigo zalog ali potom poštnega tekočega računa) davek v smislu člena XLIII tega ukaza od proizvodov, ki so bili oddani v prodajalnice in prodani v prejšnjem tednu z nedeljo vred. Ta davek se plača poleg davka od nadrobne prodaje, ki se mora plačati v pavšalnem znesku po obstoječih predpisih.
Od medicinskih specialitet, prodanih trgovcem na debelo ali drugim drogerijam, mora plačati drogerist davek po členu XLI11 tega ukaza na redni način in v rednih rokih na podlagi fakture ali enakovredne listine, čije podatki se morajo vpisati v knjigo zaldg med „izdatke“.
ČLEN XLV11
Davek po členu XLII1 tega ukaza obsega davek od vseh trgovskih poslov z medicinskimi specialitetami, izvršenih po prodaji s strani izdelovalca (če gre za v tuzemstvu izdelana zdravila) ali po uvozu (če gre za tuje proizvode), razen od nadrobne prodaje.
ČLEN XLVIII
, Brezplačna oddaja vzorcev medicinskih specialitet, ki jih dajejo izdelovalci zdravnikom, ne velja za obdavčljiv posel, pod pogojem :
a) da se vzorci izročijo ali pošljejo obenem s spremnim pismom ali seznamom, ki vsebuje točne podatke o vzorcih, posebno pa označbo zdravila, številko serije ali kategorije in količino zdravil, toda brez označbe cene ali vrednosti ;
' ¡' v d) da ima napisni listič ali ovoj vsake poedine medicinske specialitete označbo : „brezplačni vzorec za zdravnike, prodaja prepovedana“.
Če katerikoli teh pogojev ni izpolnjen, se mora plačati davek na poslovni promet po členu XLIII tega ukaza.
Pravtako je opioščen davka uvoz brezplačnih vzorcev medicinskih specialitet, ki jih neposredno pošljejo zdravnikom inozemske tvrdke, če ima etiketa ali zunanji ovoj napis, označen pod b).
DEL XI
TRSKE IN POLENOVKE
ČLEN XLIX
Davek na poslovni promet od trgovskega prometa s trskami (posušenimi ali nasoljenimi) ter polenovkami se plača enkrat za vselej v višini 7% pri trskah in 9% pri polenovkah. Davek odmeri in izterja carinski urad pri izrešitvi blaga na podlagi uvozne vrednosti, računane v smislu čl. 18 zakona z dne 19. junija 1940 št. 762.
Člen l
Davek, ki se plača po določbah prejšnjega člena, vključuje davek, ki bi se moral plačati od trgovskih poslov s trskami (posušenimi ali nasoljenimi) ter polenovkami po njihovem uvozu, izvzemši nadrobno prodajo.
Posebni davčni predpisi po prejšnjem členu ne veljajo za predelano trsko in polenovko, ki se prodaja specialno pakirana.
DEL XII
SLADKOR
ÖLEN L1
Razen v kolikor določa čl. LIV tega ukaza, se plačuje davek na poslovni promet od trgovskih poslov s sladkorjem enkrat za vselej v naslednji izmeri :
a)	5% od tuzemskega sladkorja ;
b)	8.50% od inozemskega sladkorja.
ÖLEN Lil
Davek po prejšnjem členu se mora plačati:
1)	od tuzemskega sladkorja: po proizvajalcu, ko proda proizvod kateremukoli kupcu, na podlagi skupne prodajne cene, na redni način in v rednih rokih ;
2)	od sladkorja inozemskega izvora : v gotovini carinskemu uradu pri izrešitvi blaga, na podlagi uvozne vrednosti, izračunane po čl. 18 zakona z dne 19. junija 1940 št. 702.
ÖLEN LIH	,
Davek, plačan po prednjih členih, obsega davek, ki bi se moral plačati od prodajnih poslov, sklenjenih po prodaji po proizvajalcu ali po uvozu, razen od nadrobne prodaje.
ČLEN LIV
Od sladkorja, ki je namenjen za uporabo v industriji, se mora plačati davek na poslovni promet v izmeri 2%, in sicer:
a)	od tuzemskega sladkorja : ko ga proda proizvajalec neposredno dotičnomu industrijcn, in sicer plača davek proizvajalec na podlagi skupne prodajne ceve ;
b)	od inozemskega sladkorja, ki ga je dotični industrijec neposredno kupil v inozemstvu: pri uvozu ; davek pobere carinski urad na podlagi vrednosti, računane po čl. 18 zakona z dne 19. junija 1940 št. 762,
Industrijec, ki namerava sladkor uporabiti v industriji, mora to dokazati:
1)	pri nakupih od tuzemskih proizvajalcev s predložitvijo potrdila, ki ga izstavi pristojna trgovska zbornica ;
2)	pri uvozu sladkorja iz inozemstva: s posebno označbo v uvozni prijavi.
Industrijec, ki uporablja sladkor v svoji industriji, a izjemoma proda sladkor, ki ga je ? kupil ali uvozil in plačal zanj davek na poslovni promet v izmeri, ki jo določa ta člen, mora plačati davek od sladkorja, ki ga proda dalje, v izmeri 3% od cene, ki jo zaračuna kupcu.
V enaki izmeri se mora plačati davek, če tak industrijec vrši nadrobno prodajo sladkorja občinstvu v svojih lastnih trgovinah, in sicer poleg davka, ki ga plača od nadrobne prodaje na podlagi dogovora o pavšalnem plačilu davka v skladu z veljavnimi predpisi.
DEL XIII
ZAČIMBE
ČLEN LV
Davek na poslovni promet od trgovskih poslov s spodaj navedenimi proizvodi se plačuje enkrat za vselej v izmeri 18% ter ga odmeri in pobere carinski urad pri izrešitvi blaga na podlagi uvozne vrednosti, izračunane po čl. 18 zakona z dne 19. junija 1940 št. 762.
Tarifna postavka 82 — poper in pimenti „	„	83	—	vanilja
„	„	84	—	cimetova	stebla in cvet
„	„	85	—	klinčki
„	„	86	—	muškatni	oreh z ali brez	lupin
i,	„	87	—	macis
„	„	88	—	amom in kardamom
„	„	90	—	ingver.
ČLEN LVI
Davek, plačan po prejšnjem členu, obsega davek, ki bi se moral plačati od zgoraj naštetih proizvodov od vseh prodaj po uvozu blaga, razen od nadrobne prodaje.
Posebno obdavčenje, predpisano v prejšnjem členu, velja tudi za tam naštete proizvode, če se hranijo v posebnem pakiranju v enakem stanju, kakor v času uvoženja, tudi če gre za drugačne mešanice.
DEL XIV
METANOV PLIN
Člen lvii
Za trgovske posle glede naravnega in sintetičnega metanovega plina, namenjenega za katerekoli svrho, znaša davek na poslovni promet 4.50% in ga plača enkrat za vselej proizvajalec, ko proda blago komurkoli, in sicer na podlagi skupne prodajne cene, na redni način in v rednih rokih.
Ce proizvajalec dobavlja potrošnikom plin neposredno po metanovodih in razdelilnih napravah, se plačuje davek po določbah dela XXV pravilnika, odobrenega s kr. odlokom z dne 26. januarja 1940 št. 10.
Posebni način obdavčenja po prejšnjem odstavku ne velja za mešanice metanovega plina z drugimi plini.
Člen lviii
Davčna izmera po prejšnjem členu obsega davek za vse trgovske posle glede naravnega in sintetičnega metanovega plina, vštevši prodajo občinstvu.
DEL XV
SVEŽI KVAS ZA PEKO KRUHA
Člen lix
Za trgovske posle glede svežega kvasa za peko kruha znaša davek na poslovni promet 5%. Proizvajalci plačajo davek enkrat za vselej tako, kakor določa naslednji člen.
Člen lx
Proizvajalci svežega kvasa za peko kruha morajo voditi poseben seznam prodaj, v katerega morajo kronološko vpisati vse dobave ali pošiljke svežega kvasa, ki jih izvršijo kupcem ali lastnim depozitom ali zastopnikom, pri čemer morajo pri vsaki pošiljki ali špediciji zabeležiti dan, ko se izvrši, podatke prejemnika, količino kvasa in ceno.
V prvih petih dneh vsakega mesca mora proizvajalec od skupnega zneska prodaj, razvidnih iz omenjenega seznama, plačati davek tako, da ga nakaže neposredno na poštni tekoči račun pristojnega registrskega urada.
Prodajni seznam se mora pred uporabo predložiti pristojnemu registrskemu uradu, da opravi obličnosti po čl. 112 pravilnika, odobrenega s kr.odi. z dne 26. januarja 1940 št. 10.
Člen lxi
Pri uvozu svežega kvasa za peko kruha iz inozemstva odmeri in pobere davek v izmeri 8.50% carinski urad ob izrešitvi blaga na podlagi uvozne vrednosti, računane po čl. 18 zakona z dne 19. junija 1940 št. 762.
Člen lxii
Davek po prejšnjih členih obsega davek, ki bi se moral plačati za vse trgovske posle glede svežega kvasa za peko kruha, razen prodaje občinstvu.
PROPANOV IN BUTANOV PLIN IN NJUNE MEŠANICE
\	i
Člen lxiii
Za trgovske posle glede tekočega komercialnega propanovega in butanovega plina ter njunih mešanic (tarifna postavka 272) znaša davek na poslovni promet 21 % in ga plačajo enkrat za vselej :
a)	pri plinu domače proizvodnje : rafinerije ob prodaji blaga komurkoli, na podlagi skupne prodajne cene ter na redni način in v rednih rokih ;
b)	pri plinu inozemskega izvora : v gotovini carinskemu uradu ob izrešitvi blaga na podlagi uvozne vrednosti, računane po čl. 18 zkona z dne 19. junija 1940 št. 762.
Člen lxiv
Davek po prejšnjem členu obsega davek, ki bi se moral plačati za vse prenosne posle glede propanovega in butanovega plina in njunih mešanic po prodaji s strani rafinerij ali po uvozu, vštevši nadrobno prodajo.
DEL XVII
SPLOŠNE DOLOČBE
Člen lviii
Računi ali fakture, izstavljene glede trgovskih poslov, od katerih je davek po predpisih tega ukaza plačan v dogovorjenem pavšalnem znesku ali kjer davka ni plačati, ker je že obsežen v skupni izmeri davka, ki se je plačal enkrat za vselej, so podvržene kolkovni dolžnosti po členu 24 zakona z dne 19. junija 1940 št. 762 s kasnejšimi popravki. Cesov teh listinah posebej zaračunani stroški prevoza, embalaže ali podobno, se plača davek na poslovni promet od teh zneskov v redni izmeri in na redni način.
Člen lix
Ta ukaz stopi v veljavo na dan, ko se objavi v Uradnem listu, v skladu z že izdanimi upravnimi navodili pa učinkuje od 1. januarja 1952 dalje.
V Trstu, dne 24. marca 1952.
JOHN L. WHITELAW
brigadni general ameriške vojske
Ref.; LDIA/52130	generalni ravnatelj za civilne zadeve
Ukaz št. 51
PREDPISI O OBČINSKIH VOLITVAH
Ker sodim, da je priporočljivo izdati nove predpise o občinskih volitvah v tistem delu Svobodnega tržaškega ozemlja, ki ga upravljajo britsko-ameriške sile in ki se tu dalje kratko označuje „cona“,
zato jaz, JOHN L. WHITELAW, brigadni general ameriške vojske, generalni ravnatelj za civilne zadeve,
UKAZUJEM:
DEL I
ORGANI OBČINSKE UPRAVE
ÖLEN I
Vsaka občina v coni mora imeti občinski svet, občinski odbor in župana.
ÖLEN II
Občinski svet obstoja :
a)	v občini Trst iz 60 članov ;
b)	v občini Milje iz 30 članov;
c)	v občini Devin-Nabrežina in Dolina iz 20 članov ;
d)	v občinah Zgonik in Repentabor iz 15 članov ;
e)	če število oseb v občini, ki imajo pravico biti izvoljene, ne dosega tega števila članov občinskega sveta, iz vseh teh upravičenih oseb.
ÖLEN III
Občinski odbor obstoja iz župana kot predsednika in iz odbornikov, katerih število ne sme presegati
a)	8 odbornikov in treh namestnikov v občini Trst ;
b)	4 odbornikov in 2 namestnikov v občinah Milje, Devin-Nabrežina in Dolina ; c j 2 odbornikov in 2 namestnikov v občinah Zgonik in Repentabor.
Število odbornikov mora določiti občinski svet potem, ko je izvolil župana.
Občinski svet izvoli občinski odbor po postopku, predpisanem v členu 134 enotnega besedila zakona o občinah in pokrajinah, odobrenega s kr. odi. z dne 4. februarja 1915 št. 148, in v tozadevnem pravilniku.	*
Občinski svet mora izvoliti občinski odbor na svoji prvi seji po izvolitvi župana.
ÖLEN V
Župana izvoli občinski svet izmed svojih članov s tajnim glasovanjem na svoji prvi seji ; če se mesto župana kasneje izprazni, se mora volitev opraviti na prvi seji v prvem zasedanju po izpraznitvi mesta, če se za to ni sklicala posebna seja.
Izvolitev ni veljavna, če nista prisotni najmanj dve tretjini občinskih svetovalcev in če se ne doseže absolutna večina glasov.
. Če po dveh glasovanjih noben kandidat ni dobil absolutne večine, se mora opraviti ožja volitev med tistima dvema kandidatoma, ki sta pri drugem glasovanju dobila naj višje število glasov ; kandidat, ki doseže absolutno število glasov, se proglasi za župana.
če noben kandidat ni dosegel zgoraj navedene absolutne večine, se mora volitev preložiti na drugo sejo, ki se mora vršiti v roku 8 dni ; pri tej seji se mora opraviti novo glasovanje neglede na število glasovalcev. Če nihče ne doseže absolutne večine glasov, se mora na isti seji opraviti ožja volitev in se proglasi za izvoljenega'kandidat, ki je dosegel najvišje število glasov.
Seji, na kateri se voli župan, predseduje najstarejši občinski odbornik, če obstoja občinski odbor, sicer pa najstarejši občinski svetovalec.
Prepis zapisnika o izvolitvi župana mora občinski odbor poslati conskemu predsedniku v osmih dnevih od dneva izvolitve.
Conski predsednik mora z obrazloženim odlokom razveljaviti izvolitev župana, če obstojajo pri izvoljeni osebi zadržki proti izvolitvi, določeni v zakonu.
V petnajstih dneh od vročitve odloka conskega predsednika sme tako občinski odbor kakor izvoljena oseba vložiti pritožbo na Zavezniško vojaško upravo.
ČLEN VI
Za župana ne morejo biti izvoljeni :
osebe, ki po zakonskih predpisih ne morejo biti izvoljene za občinskega svetnika ;
osebe, ki še niso položile računa o svojem prejšnjem poslovanju ali ki so po položitvi takega računa v položaju dolžnika ;
duhovniki ;
osebe, ki so pokrajinski odborniki ;
osebe, katerih sorodniki v premi črti ali sorodniki ali osebe v svaštvu do drugega kolena zavzemajo v občinski upravi mesto občinskega tajnika, pobiralca občinskih davkov, blagajnika, ali ki so z občino v pogodbenem razmerju glede občinskih del ali naprav ali so zanjo kakorkoli v položaju poroka ;
osebe, ki so bile obsojene zaradi kaznjivega dejanja, ki so ga izvršile kot javni uradniki ali z zlorabo uradne oblasti, na kazen na prostosti nad šest mescev, ter osebe, ki so bile kaznovane zaradi drugih zločinov na kazen ječe najmanj l leto, razen v primerih rehabilitacije v smislu zakonskih predpisov.
Če to dovoljuje finančni položaj občine, se sme priznati županu in občinskim odbornikom uradna nagrada, katere višino določi občinski svet. Sklep o tem se mora predložiti conskemu upravnemu odboru, da ga odobri.
Člen viii
Občinski svet ostane v funkciji za dobo štirih let, vendar posluje naprej, dokler se ne razpišejo volitve za nov občinski svet.
Razen tega se mora občinski svet v celoti obnoviti:
a)	če v posledici ozemeljske spremembe nastopi sprememba za najmanj eno četrtino prebivalstva v občini in
b)	če izgubi' občinski svet polovico članov zaradi odstopa ali zaradi drugega vzroka.
Volitve se morajo vršiti v treh mescih po do vršit vi opravil, naštetih v členu XXXVIII ukaza št. 190 z dne 19. septembra 1949 oziroma od nastopa položaja, omenjenega v pododstavku b) tega člena.
Člen 280 kr. odloka z dne 4. februarja 1915 št. 148 se razveljavi.
Vendar ostaneta župan in občinski odbor v svoji funkciji, dokler se ne izvolijo njihovi nasledniki.
Člen ix
Občinski svetovalci in občinski odborniki izgubijo svoje mesto, če nastopi katerikoli zadržek, nezdružljivost mesta ali nesposobnost za mesto, kakor so predvideni v zakonu.
Člen x
Pravice, dolžnosti, naloge in poslovanje organov, ki jih predvideva ta del ukaza, se ravnajo po določbah enotnega zakonskega besedila zakona o občinah in pokrajinah, odobrenega s kr. odi. z dne 4. februarja 1915 št. 148, spremenjene s kr. odlokom z dne 30. decembra 1923 št. 2839, v kolikor so uporabne.
DEL 11
VOLITVE ZA OBČINSKI SVET
POGLAVJE I
SPLOŠNE DOLOČBE
ČLEN I
V občinah i)evin-Nabrežina. Dolina, Zgonik in Repentabor se vršijo vol'tve v občinski svet na podlagi večinskega sistema z omejeno pravico glasovanja.
Vsi volivci ene občine enako sodelujejo pri izvolitvi vsakega poedinega svetovalca.
V občini Trst in v občini Milje se vršijo volitve v občinski svet na podlagi glasov, ki jih dobi vsaka posamezna kandidatna lista ; dvoje ali več kandidatnih list so sme vezati, za manjšine pa velja sorazmerno zastopstvo.
Vsi volivci ene občine enako sodelujejo pri izvolitvi vsakega poedinega svetovalca.
POGLAVJE II
AKTIVNA VOLIVNA PRAVICA
ČLEN XIII
Aktivno volivno pravico imajo vsi, ki so vpisani v volivne imenike, sestavljene v smislu ukaza št. 345 z dne 24. septembra 1948 in ukaza št. 190 z dne 19. septembra 1949.
POGLAVJE III
PASIVNA VOLIVNA PRAVICA
ČLEN XIV
Za občinske svetovalce se smejo izvoliti osebe, ki so vpisane v volivne imenike katerekoli občine v coni, pod pogojem, da znajo citati in pisati in da ni zadržkov po čl. XV. •
Če ni na razpolago rednega šolskega spričevala, se more pismenost dokazati z izjavo, ki jo napišejo in podpišejo dotične osebe in ki vsebuje podatke o očetovstvu, starosti, bivališču in poklicu ; ta izjava se mora podati pred županom in občinskim tajnikom ali pred notarjem, pretorjem ali posredovalnim sodnikom v prisotnosti dveh prič, ki ne pripadata osebju občine, Ta dokaz se mora doprinesti v desetih dneh od dneva, ko se sporoči izvolitev.
ČLEN XV
Naslednje osebe ne morejo biti izvoljene za občinske svetovalce :
1)	duhovniki in verski dušebrižniki, ki imajo cerkvene in dušebrižniške funkcije, njihovi redni namestniki, člani cerkvenih kapitljev in kolegijev ;
2)	vladni funkcionarji, poverjeni z nadzorom nad občino, in nameščenci njihovih uradov ;
3)	osebe, ki prejemajo plačo ali mezdo od občine ali od ustanov, zavodov ali podjetij, ki so odvisna ali subvencionirana od občine ali pod njenim nadzorstvom, ter upravitelji teh ustanov, zavodov in podjetij ;
4)	nameščenci javnih podpornih ali dobrodelnih ustanov, ki obstojajo na področju občine ;
5)	osebe, ki imajo opravka z denarjem občine in še niso položile računa ;
6)	osebe, ki so z občino v pravdi ;
7)	osebe, ki so posredno ali neposredno udeležene pri napravah, izterjevanju pristojbin, dobavah ali pogodbah v interesu občine, ali v trgovskih družbah ali podjetjih, preračunanih na dobiček, ki jih občina kakorkoli subvencionira ;
8)	upravitelji občine ali javnih podpornih in dobrodelnih ustanov pod nadzorom občine, ki so jih upravne ali sodne oblasti proglasile za odškodninsko odgovorne ;
9)	osebe, napram katerim ima občina likvidno in iztožljivo terjatev, in ki so po zakonu v zamudi ;
10)	sodniki apelacijskega sodišča, tribunala in preture.
Člen xvi
Ne morejo biti istočasno člani istega občinskega sveta : sorodniki v premi črti, osebe v svaštvu v prvem kolenu, adoptivni starši in adoptivni otroci, posinovitelji in njihovi posino-vljenci.
ČLEN XVII
Člani conskega upravnega odbora ne morejo biti člani nobenega občinskega odbora v
coni.
POGLAVJE IV
POSTOPEK ZA PRIPRAVO VOLITEV ODSEK 1 SPLOŠNE DOLOČBE
ČLEN XVIII
Dan volitev za vsako poedino občino določi Zavezniška vojaška uprava z ukazom. Ta dan mora biti nedelja. Župan vsake občine mora dan volitev razglasiti volivcem s pomočjo lepakov, ki se morajo objaviti 45 dni pred dnem volitev in v katerih morajo biti označena volišča.
Predsednik volivne komisije mora vsaj 8 dni pred dnevom volitev poslati županu enega izmed dveh izvodov sekcijskih volivnih imenikov.
ČLEN XIX
Župan mora poskrbeti za to, da se dostavijo potrdila o vpisu v volivnem imeniku na stanovanje vsakemu poedinemu volivcu najkasneje peti dan pred dnevom, ki je določen za volitve.
Potrdilo mora biti na belem papirju in mora vsebovati označbo sekcije, v katero spada volivec, volišče, dan in čas glasovanja, in mora biti opremljeno s kuponom, ki ga odtrga predsednik sekcijskega volivnega urada, ko volivec glasuje.
Pri vohvcih, ki stanujejo na področju občine, mora biti vročitev volivnega potrdila izkazana s potrdilom o prejemu, ki ga podpiše volivec ali oseba, ki pripada njegovi družini.
če oseba, kateri se vroča, ne more ali noče dati potrdila o prejemu, nadomešča to potrdilo izjava vročevalca.
Za volivce, ki stanujejo izven področja občine, mora občinski urad vročiti volivna potrdila po županu tiste občine, kjer stanujejo, če je ta občina znana.
V roku treh dni pred-dnevom volitev smejo volivci osebno proti zabele žbi y za to določeni seznam dvigniti potrdila, da so vpisani v volivni imenik, če jih še niso prejeli.
Če volivec izgubi volivno potrdilo ali če le-to postane neuporabno, se sme zglasiti osebno na dan pred volitvami ali na dan volitev in dobiti od župana proti zabeležbi v drugi, za to določeni seznam, novo volivno potrdilo, natisnjeno v drugi barvi, na katerem mora biti označeno, da je duplikat.
Zaradi opravil v smislu tega člena mora biti občinski urad tekom petih dni pred dnevom volitev in na dan volitev odprt dnevno vsaj od 9. do 17. ure.
ČLEN XX
V	vsaki sekciji se mora ustanoviti volivni urad, ki ga sestavljajo predsednik, tajnik in pet skrutinatorjev, izmed katerih predsednik izbere enega za podpredsednika.
Predsednika volivnega urada imenuje predsednik apelacijskega sodišča izmed sodnikov, državnih odvetnikov in pravobranilcev državnega pravobralnilstva ter, če je potrebno, izmed upokojenih civilnih nameščencev javnih ustanov, uradnikov sodnih pisarnic in tajništev, notarjev, posredovalnih sodnikov in njihovih namestnikov, namestnikov pretorja, odvetnikov, pravnih zastopnikov, inženirjev, geometrov, doktorjev-komercialistov, diplomiranih računovodij, sanitetnega osebja in farmacevtov, ki so pravilno vpisani v sezname dotičnih prostih poklicev, civilnih državnih nameščencev, razen onih pri upravi notranjih zadev, pošte in telekomunikacij ter prometa, ki imajo na področju cone svoje stalno bivališče.
Vrstni red, v katerem so te kategorije naštete, ne pomeni nobene prednostne pravice pri imenovanju, razen v kolikor gre za sodnike.
V	sodni pisarnici apelacijskega sodišča se mora voditi seznam oseb, ki se smejo imenovati za predsednike volivnih uradov.
Če je predsednik zadržan, tako da ni mogoče poskrbeti za redno nadomestitev, prevzame predsedništvo župan ali njegov delegat.
ČLEN XXI
V času med 15. in 8. dnevom pred volitvami mora občinski odbor imenovati skrutinatorje na javni seji, objavljeni dva dni prej z obvestilom, nabitim na oglasno desko, in sicer izmed volivcev obeh spolov v občini, ki morejo biti izvoljeni za občinske svetovalce, pri čemer so izključeni kandidati, če se odbor ne more zediniti na soglasno imenovanje, glasuje vsak član komisije za dve osebi ter veljajo za izvoljene oni, ki dobijo najvišje število glasov. Pri enakem številu glasov je izvoljen starejši.
Kjer občino upravlja komisar, imenuje on skrutinatorje s pomočjo občinskega tajnika.
Župan mora v najkrajšem možnem času in najkasneje šesti dan pred volitvami obvestiti vse osebe, imenovane za skrutinatorje, po sodnem vročevalnem uradniku ali občinskem slu.
Tajnika votivnega urada izbere predsednik izmed volivcev, stalno bivajočih v občini, ki znajo citati in pisati, predno sestavi volivni urad, in sicer v prvi vrsti iz naslednjih kategorij :
1)	uradniki sodne pisarnice ;
2)	notarji ;
3)	državni uradniki ali nameščenci samoupravnih ustanov;
4)	sodni vročevalni uradniki.
ČLEN XXIII
Sprejem službe predsednika, skrutinatorjev ali tajnika je za imenovane osebe obvezen.
Skrutinator, ki prevzame funkcijo podpredsednika volivnega urada, mora pomagati predsedniku pri njegovih nalogah in ga nadomestiti v primeru začasne odsotnosti ali zadržka.
Vsi člani volivnega urada veljajo za čas svojih nalog za javne uradnike v smislu zakona.
Kažnjiva dejanja proti članom volivnega urada se morajo obravnavati po predpisih o takojšnji razpravi.
ČLEN XXIV
Pri volivnih operacijah morajo biti neprestano prisotni najmanj trije člani volivnega urada, od katerih mora biti eden predsednik ali podpredsednik.
ČLEN XXV
Predsedniki sekcijskih volivnih uradov imajo pravico na dnevnico 3000 lir z odbitki po zakonu. Razen tega jim pripada odškodnina za službeno potovanje za stopnjo V. državnih uradnikov. Državni uradniki v višji stopnji kakor je stopnja V. imajo pravico na odškodnino za službeno potovanje dotične stopnje.
Skrutinatorji in tajniki imajo pravico na dnevnico 2000 lir z odbitki po zakonu poleg odškodnine za službeno potovanje, ki odgovarja državnim uradnikom VII. stopnje. Državni uradniki višje stopnje kakor je stopnja VII. imajo pravico na odškodnino za službeno potovanje svoje stopnje.
Te pristojbine mora odmeriti in izplačati zgoraj omenjenim osebam občinski urad na breme občine.
ČLEN XXVI
Župan mora poskrbeti za to, da~se tekom popoldneva na dan pred volitvami ali na dan volitev pred 6. uro zjutraj izročijo predsedniku volivnega urada :
1)	zapečaten zavoj z žigom sekcije ;
2)	sekcijski volivni imenik, ki ga je overila volivna komisija, ter prepis tega imenika, ki sta ga overila na vsakem listu župan in občinski tajnik in ki se mora nabiti v skladu z določbo člena XXXVII;
3)	pet izvodov razglasa s seznamom kandidatnih list ; en izvod ostane pri volivnem uradu, ostali štirje izvodi se morajo nabiti v glasovalni dvorani v skladu z določbo člena XXXV ;
4)	zapisnike o imenovanju skrutinatorjev, omenjenih v členu XXI;
5)	zapečaten zavoj z glasovnicami, ki ga mora dostaviti županu conski predsednik in na katerem mora biti zunaj označeno število glasovnic v zavoju ;
6)	glasovalne skrinjice, potrebne za glasovanje ;
7)	primemo število tintnih svinčnikov za glasovanje.
Žigo sekcij, ki morajo biti vsi iste,vrste ter označeni s številkami po zaporednem redu-mora dobaviti conski predsednik.
Glasovalne skrinjice dobavi conski predsednik.
Glasovnice morajo biti iz močnega papirja in ene same vrste in barve ; v občinah Trst in M;lje morajo biti na njih točne kopije znakov vseh kandidatnih list, ki so bile pravilno vložene pri občini, po njihovem vrstnem redu. V drugih občinah morajo biti na glasovnici poleg tega seznami kandidatov. Glasovnice dobavi conski predsednik.
Glasovnice morajo biti vročene volivnim uradom pravilno preganjene.
Žigi sekcij, glasovalne skrinjice in glasovnice morajo odgovarjati vzorcem, ki jih določi Zavezniška vojaška uprava.
'	ODSEK II
VLOŽITEV KANDIDATNIH LIST V OBČINAH DEVIN-NABREŽINA, DOLINA, ZGONIK
IN REPENTABOR
Člen xxvii
Kandidate, združene v kandidatnih listah, ki morajo vsebovati takšno število kandidatov, ki ni manjše kot ena petina in ne večje kot štiri petine števila občinskih svetovalcev, ki naj se izvolijo, mora predložiti najmanj :
30 volivcev v občinah Devin-Nabrežina in Dolina ; .
10 volivcev v občinah Zgonik in Repentabor.
Število volivcev, ki predložijo kandidate, ne sme presegati zgoraj navedenih števil za več kot eno tretjino.
Osebe, ki vložijo kandidatne liste, morajo biti volivci, ki so vpisani v volivne imenike dotične občine ; njihovi podpisi morajo biti overovljeni bodisi po notarju, po občinskem tajniku, po pretorju, ali po posredovalnem sodniku. Osebe, ki se ne znajo ali ki se zaradi telesne hibe ne morejo podpisati, smejo dati svojo izjavo ustmeno v prisotnosti dveh prič pred notarjem ali občinskim tajnikom ali drugim uradnikom, ’ ki ga župan v ta namen določi. O izjavi se mora sestaviti zapisnik, ki se mora priložiti h kandidatni listi.
Poedini volivec ne sme podpisati več kot eno izjavo o vložitvi kandidatne liste.
Glede vsakega kandidata mora biti označen priimek, ime, ime očeta in kraj rojstva.
Skupaj s kandidatno listo se mora predložiti tudi izjava o. sprejemu kandidature glede vsakega poedinega kandidata, ki jo mora overiti župan, ali notar, pretor ali posredovalni sodnik.
Predložiti se mora znak kandidatne liste, ki sme biti tudi figurativen, in to v treh izvodih.
Nikdo ne more biti kandidat na več kot eni listi v isti občini ali nastopiti kot kandidat v več kakor eni občini.
Kandidati morajo biti predloženi občinskemu tajništvu najkasneje ob 12. uri tridesetega dne pred volitvami.
Občinski tajnik ali njegov zakoniti zastopnik mora izdati o predloženih listinah točno potrdilo o prejemu z označbo dneva in ure predložitve in jih' mora še istega dne poslati conski Voli vili komisiji.
ČLEN XXVIII
Tekom dneva, ki sledi dnevu, določenemu za vložitev kandidatnih list, mora conska volivna komisija :
a)	overiti, da-li so kandidatne liste podpisane od podpisanega števila volivcev ter izločiti tiste kandidatne liste, ki temu ne ustrezajo ;
b)	izločiti iz kandidatnih list imena tistih kandidatov, za katere manjka izjava o sprejemu kandidature, predpisana v šestem odstavku prejšnjega člena.;
c)	odkloniti znake kandidatnih list, ki so istovetni ali se lahko zamenjajo z znaki drugih kandidatnih list, ki so bile poprej vložene, ter dati rok največ 48 ur za predložitev novih znakov kandidatnih list ;
d)	črtati imena kandidatov, ki so vsebovana v drugih kandidatnih listah, ki so bile poprej vložene ;
e)	zavrniti kandidatne liste, ki vsebujejo manjše število kandidatov kakor je predpisano najmanjše število, in skrajšati kandidatne liste, ki Vsebujejo višje število kandidatov kot je najvišje dovoljeno število, s tem da črta zadnja imena.
Proti tozadevnim odločbam komisije pritožba ni dopustna.
ČLEN XXIX
V prejšnjem členu omenjene, odločbe se morajo takoj sporočiti županu zaradi priprave razglasa s seznami kandidatnih list, omenjenega v členu XXVI, točka 3) in zaradi objave na občinski oglasni deski in na drugih javnih prostorih, ki se mora opraviti najkasneje 15. dan pred volitvami.
Prav tako se mora to takoj sporočiti conskemu predsedniku zaradi tiskanje gla#ovnie, na katerih morajo biti natisnjene kandidatne liste po vrstnem redu, kakor so bile vložene.
ODSEK III
VLOŽITEV KANDIDATNIH LIST V OBČINAH TRST IN MILJE
ČLEN XXX
Kandidatno listo mora predložiti najmanj :
300 volivcev v občini Trst ;
100 volivcev v občini Milje.
Število volivcev, ki predložijo kandidate, ne sme presegati zgoraj navedenih števil za več kot eno tretjino.
Osebe, ki vložijo kandidatne liste, morajo biti volivci, ki so vpisani v volivne imenike dotične občine ; njihovi podpisi morajo biti overovljeni bodisi po notarju, po občinskem tajniku, po pretorju, ali po posredovalnem sodniku. Glede oseb, ki se ne znajo podpisati, veljajo predpisi tretjega odstavka člena XXVII.
Kandidatna lista ne sme obsegati več kandidatov kakor je občinskih svetnikov, ki naj se izvolijo, ali manj kot dve tretjini tega števila.
Glede vsakega kandidata mora biti označen priimek, ime, ime očeta in kraj rojstva ; v kandidatni listi morajo biti navedeni z zaporednimi številkami po vrstnem redu predložitve.
Nikdo ne more biti kandidat na več kot eni listi v isti občini ali nastopiti kot kandidat v več kakor eni občini.
Skupaj s kandidatno listo se morajo tudi predložiti :
1)	znak kandidatne liste, ki sme biti tudi figurativen, in to v treh izvodih ;
2)	overjena izjava o sprejemu kandidature glede vsakega poedinega kandidata ;
3)	imena dveh delegatov, ki sta pooblaščena izjaviti, da je kandidatna lista vezana v Smislu naslednjega člena, in imenovati predstavnike kandidatne liste za posamezna volišča ; te izjave in imenovanja morajo biti pismena ter morajo podpisi delegatov na njih biti overjeni.
Kandidatna lista in priloge morajo biti predloženi občinskenu tajniku najkasneje ob 12. uri tridesetega dne pred volitvami.
Občinski tajnik ali njegov zakoniti zastopnik mora izdati o predloženih listinah točno potrdilo o prejemu z označbo dneva in ure predložitve in jih mora še istega dne poslati conski volivni komisiji.
ČLEN XXXI
Dopustno je vezati kandidatne liste medseboj z namenom, da se skupaj določi volivna številka dotičnih vezanih list zaradi dodelitve mest v smislu člena LXIII tega ukaza.
V ta namen morajo delegati vsake posamezne kandidatne liste do 12. ure tridesetega dneva pred volitvami položiti pri tajništvu conske volivn’e komisije izjavo, omenjeno v točki 3 prejšnjega člena.
Izjave o vezavi list morajo biti vzajemne.
ČLEN XXXII
Tekom dneva, ki sledi dnevu, določenemu za vložitev kandidatnih list, mora conska volivna komisija:
a)	overiti, da-li so kandidatne liste podpisane od predpisanega števila volivcev ter izločiti tiste kandidatne liste, ki temu ne ustrezajo ;
b)	izločiti iz kandidatnih list imena tistih kandidatov, za katere manjka izjava o sprejemu kandidature, predvidena v sedmem odstavku, točka 2 člena XXX ;
c)	odkloniti znake kandidatnih list, ki so istovetni ali se lahko zamenjajo z znaki drugih kandidatnih list, ki so bile poprej vložene, ter dati rok največ 48 ur za predložitev novih znakov kandidatnih list ;
d)	črtati imena kandidatov, ki so že vsebovana v drugih kandidatnih listah, ki so bile poprej vložene ;
e)	zavrniti kandidatne liste, ki vsebujejo manjše število kandidatov kakor je predpisano maj manj še število, in skrajšati kandidatne liste, ki vsebujejo višje število kandidatov kot je najvišje dovoljeno število, s tem da črta zadnja imena.
Istočasno mora komisija ugotoviti, ali so izjave o vezavi kandidatnih list vzajemne, in mora iz vsake skupine vezanih list izključiti tiste kandidatne liste, ki temu ne ustrezajo.
Delelegati posameznih kandidatnih list smejo še isti popoldan vpogledati ugovore, ki jih ima komisija, ter spremembe, ki jih je komisija napravila na kandidatni listi.
Volivna komisija se mora zopet sestati naslednje jutro ob 9. uri dopoldne, da :
a)	zasliši delegate kandidatnih list, pri katerih so bile najdene hibe ali ki so bile spreme-, njene, če je to potrebno ;
b)	da sprejme nove listine ;
c)	da v isti seji sklepa o napravljenih spremembah.
Proti sklepom volivne komisije pritožba ni dopustna.
ČLEN XXXIII
V	prejšnjem členu omenjeni sklepi se morajo takoj sporočiti županu zaradi priprave razglasa seznamov kandidatnih list, omenjenega v členu XXIX, obenem s sporočilom o vezavi kandidatnih, list, zaradi objave na občinski oglasni deski in na drugih javnih prostorih, ki se mora opraviti najkasneje 15. dan pred volitvami.
Prav tako se mora to takoj sporočiti conskemu predsedniku zaradi tiskanja glasovnic, na katerih morajo biti natisnjene kandidatne liste po vrstnem redu, kakor so bile vložene.
ČLEN XXXIV
Najkasneje v četrtek pred volitvami mora volivna komisija poslati županu seznam delegatov, ki so pooblaščeni imenovati po dva predstavnika kandidatne liste na vsakem volišču in pri osrednjem volivnem uradu, obenem s predmeti in listinami, naštetimi v členu XXVI, da se dostavijo predsednikom poedinih volivnih sekcij.
Imenovanje predstavnikov kandidatnih list mora biti sporočeno najkasneje ob 16. uri v soboto pred volitvami občinskemu tajniku, ki mora poskrbeti za to, da se sporočilo dostavi predsednikom volivnih- sekcij, ali neposredno vsakemu poedinemu predsedniku zjutraj na dan volitev, vendar predno se prične glasovanje.
POGLAVJE V
GLASOVANJA
ODSEK I
SPLOŠNE DOLOČBE
ČLEN XXXV
Dvorana za glasovanje, v katero smejo biti odprta samo ena vrata, se mora razdeliti na dva predela s trdno pregrado, ki naj ima na sredi odprtino za prehod.
V	predel, ki je rezerviran za volivni urad, smejo vstopiti volivci samo zaradi glasovanja in smejo ostati tam samo toliko časa, kakor je nujno potrebno za oddajo glasu.
Miza, ki jo zavzema volivni urad, se mora namestiti tako, da se morejo volivci prosto gibati okrog mize po zaključit vi glasovanja ; glasovalne skrinjice morajo biti ves čas za vsakogar vidne.
V	vsaki dvorani morajo biti dve do štiri glasovalne celice, ki morajo biti nameščene tako, da stoje zase in v primerni razdalji od mize za volivni urad in od pregrade ter morajo biti opremljene s pregrinjali tako, da je tajnost glasovanja zajamčena.
Vrata in okna v zidu poleg glasovalne celice morajo biti zaprta tako, da ni mogoče od zunaj videti v celico in kakorkoli biti z njo v stiku.
V	glasovalni dvorani morajo biti nalepljene kandidatne liste in lepak, na katerem so v velikih črkah navedene glavne kazenske določbe, ki jih do'oča ta ukaz.
ČLEN XXXVI
Razen volivcem, ki.se izkažejo s potrdilom o vpisu v dotično sekcijo, omenjenem v členu XIX, se ne sme nikomur dovoliti dostop na volišče.
Nikdo ne sme vstopiti oborožen ali s palico.
ČLEN XXXVII
Osebe, ki niso vpisane v volivni imenik sekcije, nimajo pravice glasovati.
En izvod tega imenika mora biti nabit v volivni dvorani za časa volivnih operacij in ga smejo volivci vpogledati.
Če se zglasijo osebe, ki predložijo sodbo apelacijskega sodišča, s katero se izreka, da so volivci dotične občine, imajo tudi pravico glasovati.
ČLEN XXXVIII
Predsednik, skrutinatorji, tajnik volivnega urada in drugi državni uradniki, ki so na dan volitev odrejeni na službo v zvezi z volitvami, smejo glasovati v sekciji, kjer opravljajo svojo službo, če predložijo potrdilo, da so vpisani v volivne imenike občine.
Predsednik mora odrediti, da se v prejšnjem odstavku našteti volivci vpišejo na kraju sekcijskega volivnega imenika in da se njihova imena zapišejo v zapisnik.
ČLEN XXXIX
Vsak volivec mora glasovati osebno pred volivnim uradom.
Volivcem, ki so zaradi fizičnih ovir, ki so očitne ali ki jih volivni urad pripozna, nesposobni osebno glasovati, sme dovoliti predsednik, da glasujejo po drugem volivcu po svoji izberi in v njihovi prisotnosti. Tajnik mora v zapisniku navesti razlog, zakaj je bila takemu volivcu dovoljena pomoč pri glasovanju ter ime volivca, ki daje to pomoč*
če se predloži zdravstveno potrdilo, se mora priložiti zapisniku. Tako spričevalo mora zdati volivcu pokrajinski zdravnik ali občinski sanitetni uradnik brezplačno.
Člen xl
Za red je odgovoren predsednik sekcije ; v ta namen sme pozvati policijo, da odstrani ali aretira katerokoli osebo, ki moti redni potek volivnih operacij ali stori kaznijvo dejanje.
Člani policije ne morejo biti službeno v glasovalni dvorani, razen če to zahteva predsednik.
Vendar smejo v primerih, sicer predvidenih v zakonu, ali v primeru nemirov ali neredov v prostorih, kjer se vrši glasovanje ali v neposredni soseščini, člani policije vstopiti na volišče, tudi če predsednik tega ni zahteval.
Prav tako se mora dovoliti vstop na volišče sodnim vročevalnim uradnikom, da vročijo predsedniku proteste ali zahteve, ki se tičejo poslovanja sekcije.
Predsednik sme iz lastne pobude in na zahtevo treh skrutinatorjev mora zahtevati, da člani policije vstopijo in ostanejo na volišču, tudi pred začetkom volivnih operacij.
Civilne oblasti in policije morajo ustreči predsednikovi zahtevi, da se zagotovi prost dostop volivcev v prostore sekcije in da se prepreči zbiranje na bližnjih cestah.
Če ima predsednik upravičen razlog za bojazen, da bi mogel biti sicer reden potek volivnih operacij kakorkoli moten, sme po zaslišanju skrutinatorjev odrediti z obrazloženim odlokom, da volivci, ki so že glasovali, zapustijo volišče in da se ne vrnejo, dokler se glasovanje ne zaključi. Predsednik sme tudi odrediti, da se volivci, ki namenoma zavlačujejo oddajo glasu in ki ne ustrežejo zahtevi, da vrnejo glasovnico, odstranijo iz glasovalne celice, potem ko so vrnili glasovnico, ter da se pripustijo hvglasovanju šele potem, ko so drugi prisotni volivci oddali svoj glas ; določba člena XLIV o času glasovanja ostane v veljavi.
ČLEN XLI
Ob 6. uri na dan, ki je določen za volitve, mora predsednik konstituirati yolivni urad tako, da postavi za člane volivnega urada skrutinatorje in tajnika.
Če vsi ali nekateri izmed skrutinatorjev niso prisotni ali niso bili imenovani, jih mora predsednik nadomestiti s tem, da pokliče na njihovo mesto izmenoma najstarejšega in naj-mlajšega od prisotnih pismenih volivcev.
Potem, ko je predsednik konstituiral volivni urad, odpre zavoj z glasovnicami in razdeli med skrutinatorje toliko glasovnic, kot odgovarja številu volivcev, vpisanih v sekcijo.
Skrutinator se mora podpisati na zadnji strani glasovnic in jih nato vrniti predsedniku.
V	zapisniku se mora posvedočiti število glasovnic, ki so jih podpisali poedini skr ut inat or ji.
Nato se mora predsednik prepričati, da je pečat na zavoju s sekcijskim žigom nepoškodovan, odpreti' zavoj in posvedočiti v zapisniku število, označeno na žigu.
Nato mora predsednik žigosati glasovnice, ki so bile podpisane, kontrolirati njihovo število in jih nato položiti v prvo glasovalno skrinjico ali v posebno skrinjico, če sta obe glasovalni skrinjici namenjeni, da sprejmeta glasovnice, ko volivec odda glas.
Med operacijami, ki so predpisane v tem in v prejšnjem odstavku, nihče ne sme zapustiti glasovalne dvorane.
Po teh ukrepih mora predsednik volivnega urada izreči glasovanje za odprto ; volivci se morajo pripustiti h glasovanje po vrstnem redu pristopa neglede na vrstni red, v katerem so vpisani v imenik. Vendar sme predsednik odrediti, da en skrutinator kliče volivce po imenu, če je dvorana prenapolnjena.
H glasovanju se morajo pripustiti tisti volivci, ki se izkažejo s svojo osebno izkaznico ali z drugo listino o istovetnosti, ki so jo izdale javne upravne oblasti, če je opremljena s fotografijo imetnika.
V	takem primeru se morajo podatki listine zabeležiti v posebni rubriki za ugotavljanje istovetnosti v volivnem imeniku, ki ga je overila conska volivna komisija.
Če volivec nima listine, ki zadošča za ugotovitev istovetnosti, mora eden izmed članov ' volivnega urada, ki ga osebno pozna, posvedočiti njegovo istovetnost, s tem da se podpiše v prej navedeni rubriki za ugotavljanje istovetnosti.
V primeru nesoglasja glede ugotovitve istovetnosti volivca odloča predsednik v sklada določbo člena XLVI.
ČLEN XLII
Ko se ugotovi istovetnost volivca, mora volivec predložiti svoje volivno potrdilo. Predsednik odtrga kupon volivnega potrdila, omenjenega v členu XIX, in ga shrani v poseben ovoj ; predsednik potegne glasovnico iz prve glasovalne skrinjice ali iz skrinjice, omenjene v členu XLI, sedmi odstavek, in jo obenem s tintnim svinčnikom izroči volivcu, ki mora jti nato v glasovalno celico, da jo izpolni in pregane ; preganjeno glasovnico izroči nato predsedniku, ki jo položi v drugo glasovalno skrinjico, ali v eno izmed glasovalnih skrinjic, če sta obe namenjeni za hrambo glasovnic po glasovanju.
Volivec more vrniti svinčnik obenem z glasovnico.
Vsakikrat, ko se glasovnica položi v glasovalno skrinjico, mora eden od skrutinatorjev posvedočiti, da je volivec glasoval, in sicer s tem, da se podpiše poleg volivčevega imena v za to določenem stolpcu sekcijskega volivnega imenika.
ČLEN XLIII
Če glasovanje ni bilo opravljeno v volivni celici, mora predsednik volivnega urada odkloniti glasovnico, ki mu jo izroči volivec ; če volivec vkljub pozivu noče iti v glasovalno celico, ga mora predsednik izključiti od glasovanja in to zapisati v zapisnik.
ČLEN XLIV
Glasovanje mora biti odprto do 22. ure. če pa so v tem času v dvorani še volivci, ki še niso glasovali, se mora glasovanje nadaljevati, dokler niso vsi od njih glasovali.
ČLEN XLV
Ko poteče ura, ki je v prejšnjem členu določena kot skrajni rok glasovanja, se morajo papirji in predmeti, ki niso potrebni za skrutinij, odstraniti z mize, predsednik pa mora :
1)	izreči glasovanje za zaključeno ;
2)	ugotoviti število glasovalcev na podlagi volivnega imenika, ki ga je overila conska volivna komisija, in na podlagi votivnih potrdil. Predno se prične pregledovanje glasov, morajo ta volivni imenik na hrbtni strani podpisati predsednik in dva skrutinatorja, nakar se mora položiti v zapečaten ovoj obenem z ovojem s kuponi volivnih potrdil, ker je sicer glasovanje nično ; vsak prisotni volivec se sme podpisati na ovoju. Ta ovoj se mora takoj poslati pretorju, ki mora izdati o tem prejemno potrdilo ;
3)	dvigniti in prešteti glasovnice, ki so bile ostale v prvi glasovalni skrinjici in primerjati njihovo število s številom tistih vpisanih volivcev, ki niso glasovali ; v ta namen se mora smatrati, da so glasovali tudi tisti volivci, ki niso vrnili glasovnice potem, ko so jo prejeli, ali ki so vrnili glasovnice brez žiga ali brez podpisov skrutinatorjev. Te glasovnice in glasovnice, ki so ostale, v zavoju, ki ga je predsedniku dostavil župan, se morajo poslati pretorju tako, kakor je določeno v pododstavku 2).
Vse te operacije se morajo izvršiti po zgoraj določenem vrstnem redu ; vsaka poedina operacija in njen izid se mora posvedočiti v zapisniku, kjer se morajo zabeležiti tudi vse vložene reklamacije, predloženi protesti ii4 sprejeti sklepi.
ČLEN XLVI
Predsednik začasno odloča o vseh težkočah in incidentih, ki nastanejo v zvezi z operacijami volivne sekcije in o neveljavnosti glasov, potem ko je zaslišal skrutinatorje.
Vsi ugovori, čeprav le ustno vloženi, ki se tičejo osporavanih glasov, neglede na to ali so bili ti glasovi vzeti v poštev ali ne, ter vse predsednikove odločbe se morajo zabeležiti v zapisniku.
Glasovnice, ki so se smatrale za nične, glasovnice, iz katerih ni razvidna oddaja glasu, glasovnice, ki so bile iz kateregakoli razloga osporavane, ter pismene ugovore morata na hrbtni strani podpisati najmanj dva člana volivnega urada in se morajo priložiti k zapisniku.
Vse druge glasovnice se morajo označiti s številkami in položiti v zapečaten ovoj, ki ga podpišeta predsednik in tajnik in ki se mora priložiti k zapisniku.
ODSEK II
POSEBNE DOLOČBE ZA GLASOVANJE V OBČINAH DEVIN-NABREŽINA, DOLINA,
ZGONIK IN REPENTABOR
ČLEN XLVII
«
Volivec glasuje tako, da v za to določenem četverokotniku na glasovnici napravi križ poleg imen kandidatov, za katere hoče glasovati.
Vsak volivec sme glasovati za toliko kandidatov, in sicer brez ozira na kandidatno listo, kateri ti kandidati pripadajo, kolikor je občinskih svetovalcev, ki naj se izvolijo, če je teh svetovalcev manj kot 5 ; v vseh drugih primerih pa sme glasovati le za tolikšno število kandidatov, ki odgovarja štirim petinam občinskih svetovalcev, ki naj se izvolijo, če to število vsebuje ulo- . mek, se zaokroži navzgor na prihodnje celo število.
Glasovnica je veljavna, čeprav ni bilo označeno toliko kandidatov, kakor je občinskih svetovalcev, za katere sme volivec glasovati ; pravtako je glasovnica veljavna, če je bil križ napravljen samo na znak kandidatne liste ali na četverokotnik poleg tega znaka. V tem primeru velja, da je bil glas oddan za vse kandidate na tej kandidatni listi.
Volivec, ki je napravil križ na znak kandidatne liste ali na četverokotnik poleg te liste, sme na izbrani kandidatni listi črtati eno ali več imen in označiti kandidate na drugih kandidatnih listah, dokler ne doseže tistega števila občinskih svetovalcev, za katero sme glasovati.
POSEBNE DOLOČBE ZA GLASOVANJE V OBČINAH TRST IN MILJE
ČLEN XLVIII
Volivec glasuje za eno kandidatno listo tako, da na glasovnici s tintnim svinčnikom napravi znak na znaku kandidatne liste, za katero hoče glasovati, ali na pravokotnik kjer je ta kandidatna lista natisnjena.
Poleg tega sme volivec tudi izraziti, da daje prednost (preferenco) in sicer le kandidatom na tisti kandidatni listi, za katero je glasoval.
Število preferenc, ki jih sme dati volivec, znaša v občini Trst 4, v drugih občinah cone
pa 2.
Preferenčni glas da volivec tako, da s tintnim svinčnikom napiše priimek in ime ali samo priimek izbranih kandidatov tiste kandidatne liste, za katero je glasoval, in sicer na zato določenih črtah v srednjem delu glasovnice, če ima več kandidatov iste kandidatne liste enak priimek, se mora vedno napisati ime in priimek in po potrebi ime očeta.
Če ima kandidat dva priimka, mora volivec, ki hoče izraziti preferenco, napisati eden ali drugi priimek izmed obeh. Če pa je možno zamenjati več kandidatov, mora označiti v vsakem primeru oba priimka.
Preferenca se sme izraziti tudi s tem, da se napišejo številke, s katerimi so dotični kandidati označeni na kandidatni listi, namesto da bi se napisali njihovi priimki.
Drugi znaki in druge označbe niso dovoljene.
Izražene preference, ki presegajo število preferenc, predvidenih za dotično občino, so nične ; v tem primeru so veljavne le prve preference.
Preference, kjer kandidat ni označen s potrebno jasnostjo, tako da ga je moči razlikovati od vseh drugih kandidatov iste kandidatne ’iste, niso veljavne.
Preference, dane kandidatom druge kandidatne liste kakor je tista, za katero je bil oddan glas, niso veljavne.
Preferenčni glas mora biti posebej izražen tudi v primeru, če hoče volivec dati preferenčni glas tistim kandidatom, ki so na vrhu kandidatne liste, za katero je glasoval.
če volivec ne označi jasno nobenega znaka kandidatne liste, pač pa napiše eno ali več preferenc za kandidate ene in iste kandidatne liste, velja, da je glasoval za tisto kandidatno listo, kateri pripadajo dotični izbrani kandidati.
Preference, izražene s številkami na isti črti, so nične, če so dvomljive.
ČLEN XLIX
Ko je opravil operacije, predpisane v členu XLV, mora predsednik volivnega urada
1)	zapreti drugo glasovalno skrinjico, ali obe glasovalni skrinjici, če sta obe določeni za hrambo glasovnic po glasovanju, ter napraviti zavoj s spisi o operacijah, ki so bile že izvršene,, in o tistih operacijah, ki se morajo opraviti’naslednji dan;
2)	odrediti, da se ta zavoj opremi z označbo sekcije, s pečatom z žigom volivnega urada ter s podpisi predsednika in najmanj dveh skrutinatorjev ter volivcev, ki bi želeli se podpisati ;
3)	preložiti skrutinij na naslednje jutro in poskrbeti za to, da se dvorana zastraži tako, da nihče ne more vstopiti.
Ta operacije se morajo opraviti po tem vrstnem redu ; vsaka operacija se mora posve-dočiti v zapisnik, kjer se morajo zabeležiti tudi vsi ugovori, protesti in tozadevni sklepi.
če glasovalna skrinjica ni bila zapečatena ali če manjka podpis predsednika, ima to za posledico neveljavnost volivnih operacij.
Potem ko je bil zapisnik podpisan, se mora seja takoj zaključiti.
POGLAVJE VI
ŠTETJE GLASOV IN RAZGLASITEV VOLIVNIH IZIDOV
ODSEK I
SPLOŠNE DOLOČBE
ČLEN L
Če je bila v občinah Trst in Milje sprejeta in izglasovana samo ena kandidatna lista, veljajo kandidati na tej kandidatni listi za izvoljene, če je ta kandidatna lista dobila tolikšno število veljavnih glasov, ki znaša vsaj 50% glasovalcev in če je glasovalo vsaj 50% volivcev, vpisanih v volivne imenike dotične občine. V drugih občinah veljajo za izvoljene tisti kandidati, ki so dobili tolikšno število veljavnih glasov, ki znaša vsaj 20% glasovalcev pod pogojem, da je glasovalo vsaj 50% volivcev, vpisanih v volivne imenike dotične občine.
. če je glasoval manjši odstotek volivcev, kakor ^e določeno v prejšnjem odstavku, so volitve neveljavne. Pravtako so neveljavne volitve, če je ostala neizpolnjena več kot polovica mest, dodeljenih dotični občini,
ČLEN LI
V treh dneh po zaključitvi števnih operacij, mora župan razglasiti izide volitev in o tem obvestiti izvoljene osebe.
ČLEN Lil
V'roku treh dni od dneva, ko prejme zavoj s seznamom glasovanja, mora pretor pozvati skrutinatorje, da prisostvujejo odprtju zavoja, če to želijo. Ta seznam mora biti položen za čas 15 dni v sodni pisarnici preture, kjer mora biti na vpogled vsem volivcem.
POSEBNE DOLOČBE ZA ŠTETJE GLASOV IN RAZGLASITEV IZIDOV V OBČINAH DEVIN-NABREŽINA, DOLINA, ZGONIK IN REPENTABOR
ČLEN LIH
Ko je predsednik volivnega urada opravil v členu XLV predpisane operacije, mora pričeti s štetjem glasov.
Eden izmed skrutinatorjev, ki se mora določiti z žrebom, mora vleči glasovnice iz glasovalne skrinjice drugo za drugo, jih razganiti in izročiti predsedniku, ki mora glasno povedati glasove, razvidne iz glasovnic, ter glasovnice nato izročiti drugemu skrutinatorju.
Drugi skrutinatorji in tajnik morajo posebej zapisovati število glasov, ki jih posamezni kandidat sproti dosega med štetjem glasovnic, eden izmed njih pa mora to število javljati občinstvu.
Če se vloži kakršen koli ugovor glede posamezne glasovnice, se mora ta glasovnica takoj opremiti na hrbtni strani tako, kakor je predpisano v členu XLVI.
Po štetju mora predsednik prešteti glasovnice in ugotoviti, če število glasovnic odgovarja številu glasovalcev.
Vse zgoraj omenjene operacije se morajo izvršiti brez prekinitve po zgoraj določenem vrstnem redu.
Izvršitev in izid vsake posamezne operacije se mora zapisati v zapisnik.
ČLEN LIV
Če se zaradi števila občinskih svetovalcev, ki naj se izvolijo, ali zaradi števila glasovalcev štetje glasov (skrutinij) ne more zaključiti v treh urah po skrajnem roku, ki je v členu XLIV določen za glasovanje, mora predsednik zapečatiti glasovalno skrinjico in vse spise o poslovanju volivnega urada dati v ovoj, ki ga mora zapečatiti z žigom volivnega urada ; ta zavoj mora predsednik podpisati sam in ga dati podpisati vsaj dvema skrutinatorjema in tistim navzočim volivcem, ki želijo to storiti.
Predsednik mora nato poskrbeti, da se dvorana zastraži tako, da ne more nihče vstopiti
vanjo.
Operacije štetja glasov se no smejo prekiniti več kot enkrat in taka prekinitev ne sme trajati več kot 12 ur.
Predsednik mora obvestiti javnost o času, ko se bo glasovalna skrinjica znova odprla in se bodo operacije nadaljevale.
Če se ne upoštevajo predpisi prejšnjega odstavka kakor tudi, če se operacije štetja glasov nadaljujejo v drugem času, kakor je bil objavljen, ima to za posledico neveljavnost teh operacij.
Člen lv
Naslednje glasovnice so nične :
1)	glasovnice, ki se razlikujejo od onih, ki so predpisane v členu XXVI, ali glasovnice brez žiga ali podpisov, predpisanih po členu XLI ;
2)	glasovnice, na katerih se je volivec označil ali kjer je napisal druge označbe kot one j predvidene v členu XLVII ;
3)	glasovnice, na katerih so znaki, o katerih se lahko sodi, da so napravljeni za to, da bi pokazali volivca ;
4)	glasovnice, na katerih je volivec glasoval za večje število kandidatov kot sme glasovati.
ČLEN LVI
Za izvoljene veljajo tisti kandidati, ki so dobili naj višje število glasov ; če je število glasov enako, imajo prednost kandidati, ki so starejši.
ČLEN LVII
Ko predsednik zaključi skrutinij, mora vprašati navzoče volivce, ali imajo kandidati, ki so dosegli naj višje število glasov, pogoje za pasivno volivno pravico ; razlogi za pomanjkanje pasivne volivne pravice, ki se prijavijo proti kateremukoli izmed kandidatov, se morajo pos-vedočiti v zapisniku.
Končno mora predsednik objaviti izid skrutinija, ga posvedočiti v zapisniku in če ima občina samo eno volivno sekcijo, razglasiti izvoljene kandidate s pridržkom končne odločitve občinskega sveta v smislu člena LXVII.
Zapisnik se mora sestaviti v dveh izvodih in ga morajo na vsakem listu podpisati vsi člani volivnega urada na isti seji.
Potem ko je bil podpisan zapisnik, se mora seja takoj zaključiti.
En izvod zapisnika se mora položiti v občinskem tajništvu, kjer ga sme vpogledati vsak volivec.
Drugi izvod z vsemi prilogami se mora takoj položiti v zavoj, ki se mora zapečatiti z žigom urada in ki ga morajo podpisati predsednik in najmanj dva skrutinatorja, in se mora takoj poslati conskemu predsedniku skupaj z zavojem z glasovnicami, omenjenim v členu XLV1, zadnji odstavek ; če ima občina več kot eno volivno sekcijo, se mora zavoj poslati predsedniku volivnega urada prve volivne sekcije, ki ga mora poslati naprej conskemu predsedniku, ko opravi operacije, omenjene v naslednjem členu.
ČLEN LVIII
Če ima občina več kot eno volivno sekcijo, mora predsednik volivnega urada prve volivne sekcije v 24 urah po zaključku skrutinija v vseh volivnih sekcijah sklicati predsednike drugih volivnih sekcij ali njihove namestnike in z njimi ponoviti izide skrutinija v vseh volivnih sek-
cijah, pri čemer pa ne sme spremeniti izida ; ta predsednik tudi odloča o morebitnih incidentih, ki se nanašajo na operacije, ki so poverjene tem predsednikom, in razglasi izvoljene kandidate s pridržkom končne odločitve občinskega sveta v smislu člena LXVII.
Tajnik prve volivne sekcije posluje kot tajnik na tej seji predsednikov in sestavi o njej zapisnik.
Zgoraj predpisane operacije so veljavne, če je navzoča vsaj večina oseb, ki imajo pravico biti navzoče.
ODSEK III
POSEBNE DOLOČBE ZA ŠTETJE GLASOV IN RAZGLASITEV IZIDOV V OBČINAH TRST
IN MILJE
Člen lix
V ponedeljek ob 8. uri mora predsednik odpreti glasovalno skrinjico oziroma glasovalni skrinjici in pričeti s štetjem glasov, potem ko se je volivni urad znova konstituiral in ko se je ugotovilo, da so podpisi in pečati, pristavljeni prejšnji večer, ostali nepoškodovani.
Eden izmed skrutinatorjev, ki se mora določiti z žrebom, mora vleči glasovnice drugo za drugo, jih razganiti in jih izročiti predsedniku, ki mora glasno povedati znak liste in vse dane preference ter jih nato izročiti drugemu skrutinatorju, ki jih mora položiti k že pregledanim glasovnicam z istim znakom kandidatne liste.
Drugi skrutinatorji morajo posebej zapisovati in javljati število glasov, ki jih vsaka poedina kandidatna lista in vsak poedini kandidat sproti dosega tekom štetja glasov v skladu z danimi preferencami.
Skupno število glasovnic mora odgovarjati številu glasovalcev.
Če se vloži kakršenkoli ugovor glede posamezne glasovnice, se mora ta glasovnica ta-koj opremiti na hrbtni strani tako, kakor je predpisano v členu XLYI.
Člen lx
Naslednje glasovnice so nične :
a)	glasovnice, ki se razlikujejo od onih, ki so predpisane v členu XXVI, ali glasovnice brez žiga ali podpisov, predpisanih po členu XLI ;
b)	glasovnice, ki imajo sledove pisanja ali znakov, ki se morajo smatrati, da so bili napravljeni z zvijačnim namenom ;
c)	glasovnice, na katerih ni bil oddan glas za nobeno kandidatno listo ali za nobenega kandidata, ali kjer je bil oddan glas za več kot eno kandidatno listo, ali pri katerih ni mogoče ugotoviti voljene kandidatne liste.
Člen LXI
Ko se zaključi skrutinij, mora predsednik ugotoviti izid skrutinija in ga posvedočiti v zapisniku.
Zapisnik se mora sestaviti v dveh izvodih in ga morajo na vsakem listu podpisati vsi člani volivnega urada na isti seji.
Potem ko je bil podpisan zapisnik, se mora seja takoj zaključiti.
Drugi izvod z vsemi prilogami se mora takoj položiti v zavoj, ki se mora zapečatiti z žigom urada in ki ga morajo podpisati predsednik in najmanj dva skrutinatorja, in se mora takoj poslati predsedniku osrednjega volivnega urada skupaj z zavojem z glasovnicami, omenjenim v členu XLVI, zadnji odstavek.
ÖLEN LXII
Osrednji volivni urad obstoja iz predsednika tribunala ali sodnika, ki ga on določi, kot predsednika urada, ter iz tajnika in iz članov volivnega urada prve sekcije, kjer ima urad svoj sedež.
Predsednik osrednjega volivnega urada ima pravico na enako nagrado, kakor jo določa člen XXV za predsednike sekcijskih volivnih uradov.
ČLEN LXIII
V ponedeljek po glasovanju ob 16. uri, če je to mogoče, ali najkasneje v torek zjutraj mora predsednik sklicati osrednji volivni urad in ponoviti izid glasovanja v vsaki poedini sek, ciji, pri čemer pa ne sme spreminjati teh izidov.
Nato mora določiti volivno številko vsake posamezne kandidatne liste, volivno številko vsake posamezne skupine kandidatnih list in individualno volivno štčvilko vsakega posameznega kandidata.
Volivna številka kandidatne liste obstoja iz vsote vseh veljavnih glasov, ki jih je lista dosegla v vseh volivnih sekcijah občine.
Volivna številka skupine kandidatnih list obstoja iz vsote volivnih številk kandidatnih list, ki so povezane v to skupino.
Individualna številka posameznega kandidata obstoja iz volivne številke njegove kandidatne liste prištevši preferenčne glasove.
Mesta občinskih svetovalcev se dodelijo vsaki posamezni skupini kandidatnih list in vsaki nevezani kandidatni listi tako-le :
1)	dve tretjini mest občinskih svetovalcev se dodelita tisti skupini vezanih kandidatnih list ali tisti nevezani kandidatni listi, ki je dosegla naj višjo volivno številko skupine kandidatnih list ali kandidatne liste.
Če sta se dve tretjini mest dodelili skupini vezanih kandidatnih list, se razdelijo mesta med te kandidatne liste tako-le : volivna številka skupine vezanih kandidatnih list se deli s številom mest, ki so bila tej skupini dodeljena, in se tako dobi volivni količnik ; nato se vsaki posamezni od teh vezanih kandidatnih list dodeli toliko občinskih svetovalcev, kolikorkrat je volivni količnik obsežen v volivni številki vsake posamezne kandidatne liste. Če pri tem mesta preostanejo, se dodelijo tistim vezanim kandidatnim listam, ki so imele pri delitvi največje ostanke, če so pa ti ostanki enaki, tisti kandidatni listi, ki je dosegla najvišjo volivno številko ;
2)	preostala mesta se dodelijo ostalim skupinam vezanih kandidatnih list in nevezanim kandidatnim listam po postopku, določenem v točki 1) tega odstavka.
Če je katera skupina vezanih kandidatnih list ali katera nevezana kandidatna lista, orne.-njena v točki 1), dosegla večje število veljavnih glasov kot dve tretjini vseh veljavnih glasov, oddanih za vse kandidatne liste, se razdelijo mesta po postopku, predpisanem v zgornji točki 1), med vse kandidatne liste.
Potem ko je osrednji volivni urad določil število občinskih svetovalcev za vsako posamezno kandidatno listo, mora sestaviti vrstni red kandidatov vsake posamezne kandidatne liste po volivnih številkah, ki so jih dosegli.
ČLEN LXIV
Če je najvišjo volivno številko doseglo dvoje ali več kandidatnih list ali skupin vezanih kandidatni list in ni mogoče določiti kandidatne liste ali skupine vezanih kandidatnih list, kateri naj se dodelita dve tretjini razpoložljivih mest, se morajo mesta razdeliti proporcionalno med vse kandidatne liste ali skupine vezanih kandidatnih list na podlagi njihove volivne številke po določbah točke 1) prejšnjega člena.
Člen lxv
V skladu z volivnimi izidi, ki jih je ugotovil osrednji volivni urad, mora predsednik proglasiti za izvoljene, dokler ni doseženo število mest, ki gre vsaki posamezni listi, tiste kandidate, ki so po vrstnem redu, omenjenem v zadnjem odstavku člena LXIII, dosegli najvišje individualne volivne številke in če so te številke enake, tiste, ki imajo prednost po vrstnem redu kandidatne liste ; še prej pa mora pozvati navzoče volivce, da prijavijo morebitne zadržke proti pasivni volivni pravici izvoljenih oseb, nekvarno odločbi občinskega sveta v smislu člena LXVIII
ČLEN LXVI
Predstavniki kandidatnih list imajo pravico prisostvovati operacijam osrednjega voliv-nega urada v tistem delu dvorane, ki je rezerviran za urad.
Osrednji volivni urad odloča o vseh incidentih v zvezi z operacijami, ki so mu poverjene.
Vse opravljene operacije, incidenti, sprejeti sklepi, prijave zadržkov proti pasivni volivni pravici izvoljenih kandidatov se morajo zabeležiti v zapisniku ; zapisnik se mora sestaviti v dveh izvodih in ga morajo na vsakem listu podpisati predsednik in vsi člani urada.
En izvod zapisnika se mora položiti v občinskem tajništvu, kjer ga sme vpogledati vsak volivec. Drugi izvod z vsemi prilogami se mora takoj staviti v ovoj, ki se mora zapečatiti z žigom urada in ki ga morajo podpisati predsednik in najmanj dva člana urada. Ta ovoj se mora takoj poslati conskemu predsedniku obenem z zapisniki sekcije ter z ovoji z glasovnicami, omenjenimi v členu XLVI, zadnji odstavek.
Teh ovojev osrednji volivni urad pod nobenim pogojem ne sme odpreti.
POTRDITEV IM NADOMESTITEV IZVOLJENIH KANDIDATOV
ODSEK I
SPLOŠNE DOLOČBE
Člen lxvii
Na svoji prvi seji po volitvah mora občinski svet, predno sklepa o katerikoli drugi zadevi, pretresti položaj izvoljenih členov v smislu člena XIV, XV, XVI in XVII, čeprav ni bilo nobenih ugovorov ; če obstoja kateri izmed razlogov, naštetih v teh predpisih, mora izreči, da ne morejo biti izvoljeni, in poskrbeti za to, da se nadomestijo po predpisih odsekov II in III tega poglavja.
Če občinski svet tega ne izreče na svoji prvi seji, mora to storiti conski upravni odbor.
Proti odločbam občinskega sveta so dopustni ugovori in pritožbe, predvidene v poglavju VIII ; rok zanje teče od dneva, ko se objavi odločba, kjer pa je potrebna vročitev, od dneva vročitve.
ODSEK II
POSEBNE DOLOČBE O NADOMESTITVI IZVOLJENIH KANDIDATOV V OBČINAH DEVIN-NABREŽINA, DOLINA, ZGONIK IN REPENTABOR
Člen lxviii
Če je izvolitev kandidata, ki je dobil najvišje število glasov, neveljavna, se mora nadomestiti s kandidatom, ki je za izvoljenimi kandidati dobil najvišje število glasov.
Člen lxix
Če se volitve v nekaterih sekcijah niso izvršile ali so bile razveljavljene, se sme glasovanje oziroma ponovitev glasovanja v teh sekcijah opustiti, če glasovanje volivcev, ki so vpisani v teh sekcijah, nima vpliva na izvolitev nobenega izvoljenega kandidata.
če bi glasovanje volivcev, ki so vpisani v teh volivnih sekcijah, moglo tako vplivati, se morajo volitve vršiti v dveh mescih na dan, ki ga določi Zavezniška vojaška uprava.
ČLEN LXX
Če so na podlagi volitev postali člani občinskega sveta sorodniki, našteti v členu XVI, velja za izvoljenega tisti kandidat izmed njih, ki je dobil več glasov, če pa je število glasov enako, starejši izmed njih.
V takem primeru se morajo izključeni člani občinskega sveta takoj nadomestiti po predpisih člena LXVIIII.
POSEBNE DOLOČBE ZA NADOMESTITEV IZVOLJENIH KANDIDATOV V OBČINAH TRST
IN MILJE
Člen lxxi
Ce se volitve v nekaterih sekcijah niso izvršile ali so bile razveljavljene, se sme glasovanje oziroma ponovitev glasovanja v teh sekcijah opustiti, če glasovanje volivcev, ki so vpisani v teh sekcijah, nima vpliva na skupni izid volitev.
Če bi moglo glasovanje volivcev, ki so vpisani v teh volivnih sekcijah, vplivati na skupni izid glasovanja, se morajo volitve vršiti v dveh mescih pa dan, ki ga določi Zavezniška vojaška uprava.
Člen lxxii
Ce so na podlagi volitev postali člani občinskega sveta sorodniki, našteti v členu XVI, ostane izvoljen tisti izmed njih, ki pripada kandidatni listi z višjo volivno številko, če pa gre za kandidate ene in iste kandidatne liste ,tisti kandidat, ki je dosegel višjo individualno številko.
V	takem primeru se morajo izključeni člani občinskega sveta takoj nadomestiti po predpisih naslednjega člena.
ČLEN LXXIII
Vsako mesto, ki se izprazni v štiriletni dobi iz kakršnegakoli razloga razen s prostovoljnim odstopom, se mora zasesti s kandidatom, ki neposredno sledi zadnji osebi, izvoljeni na isti kandidatni listi.
POGLAVJE VIII
UGOVORI
ČLEN LXXIV
Proti volivnim operacijam v zvezi z izvolitvijo občinskih svetovalcev je dopusten ugovor v enem mescu od dneva, ko se svetovalci proglasijo za izvoljene.
V	ugovoru odloča v prvi stopnji občinski svet tako v pogledu pravice biti izvoljen kakor v pogledu volivnih operacij.
Pritožitelj mora v treh dneh dati vročiti ugovor prizadeti nasprotni stranki potom sodnega vročevalca ; ta stranka ima pravico vložiti odgovor v desetih dneh.
Ce občinski svet v dveh mescih od vročitve ne ukrene o ugovoru ničesar, se mora na zahtevo prizadetih strank zadeva odstopiti conskemu upravnemu odboru, ki mora izdati svojo odločbo v enem mescu od dneva, ko je prevzel zadevo.
Župan mora vročiti odločbo občinskega sveta prizadeti stranki v dveh dneh.
Proti odločbam občinskega sveta je dopustna pritožba ria conski upravni odbor v enem mescu od dneva; ko se vroči odločba.
Pritožbo mora pritožitelj v petih dneh po sodnem vročevalnem uradniku dati vkoeiti prizadeti stranki, ki smo vložiti odgovor v desetih dneh.
Proti odločbam conskega upravnega odbora je dopusten priziv na apelaeijsko sbdišče v skladu s predpisi poglavja IV ukaza št. 190 z dne 19. septembra 1949. Odločba apelačijškega sodišča je dokončna.
ČLEN LXXVI
Če občinski svet, conski upravni odbor in apelaeijsko sodišče ugodijo tem pravnim lekom, morajo, če je to potrebno, primerno popraviti izid volitev in nadomestiti kandidate, ki so. bili nepravilno proglašeni za izvoljene, s kandidati, ki so k temu upravičeni.
POGLAVJE IX
KAZENSKE DOLOČBE
ÖLEN LXXVII
Kdorkoli v namenu, da v svoj prid ali v prid tretjih oseb pridobi podpis za izjavo o vložitvi kandidatne liste, volivni glas ali vzdržanje od glasovanja, da, ponudi aii obljubi kakršnokoli ugodnost enemu ali več volivcem ali, v sporazumu z volivci, tretjim osebam, se kaznuje z ječo od 6 mescev do 3 let in z denarno kaznijo od 3000 do 20.000 lir, tudi v primeru, če je bila ugodnost zakrita v obliki odškodnine volivcem za potne stroške ali stroške bivanja ali plačila za jed in pijačo ali v obliki nagrade pod pretvezo volivnih stroškov ali uslug.
Enake se kaznuje volivec, ki je sprejel ponudbe ali obljube ali denar ali druge ugodnosti za to, da bi dal ali odklonil svoj podpis ali glas.
ČLEN LXXVIII
Kdorkoli uporabi silo ali grožnjo proti volivcu ali njegovi družini v namenu, da bi ga prisilil, da podpiše izjavo o vložitvi kandidatne liste ali da glasuje v prid določenih kandidatov ali da. ne podpiše ali da ne glasuje, ali ki z vestmi, o katerih ve, da so neresnične, ali z zvijačo ali prevaro ali s kakršnimkoli nezakonitim sredstvom, ki more omejiti prostost volivcev, vrši pritisk v namenu, da bi jih prisilil, da podpišejo izjavo o vložitvi kandidatne liste ali da glasujejo za določene kandidate ali da ne podpišejo ali ne glasujejo, se kaznuje z ječo od 6 mescev do 5 let in z denarno kaznijo od 3000 do 20.000 lir.
Kazen se zviša in ne sme biti manjša kot tri leta, če je bilo nasilje, grožnja ali pritisk storjeno z orožjem ali po zakrinkani osebi, ali po več osebah skupaj, ali potom anonimnega pisma, ali na simboličen način, ali v imenu skupin oseb, združenj ali odborov, najsi le-ti obstojajo ali so zgolj namišljeni.
Ce je silo ali grožnjo uporabilo skupaj več kot pet oseb, čeprav je le ena izmed njih uporabila orožje, ali več kot deset oseb, čeprav brez uporabe orožja, je kazen ječa od treh do petnajst let in denarna kazen do 50.000 lir.
' Javni uradnik, oseba v službi javnih naprav, oseba, ki opravlja službo javne koristi, dušebrižniki katerekoli veroizpovedi in vsakdo, ki mu pristoja javna oblast ali civilne ali vojaške funkcije, ki z. izrabljan jem svojih pravic, dolžnosti in nalog ali v njihovem izvrševanju skuša prisiliti volivce, da podpišejo izjavo o vložitvi kandidatne liste ali glasujejo za določene liste ali kandidate ali jih skuša pregovoriti, da se tega vzdržijo, se kaznuje z ječo od 6 mescev do 3 let in s kaznijo v denarju od 3000 do 20.000 lir.
Člen lxxx
Kdorkoli ovira nalepljanje oglasov javne oblasti, ki se nanašajo na volivne operacije, ali ki ovira širjenje ali nalepljanje tiskanic za volivno propagando, ali ki ukrade ali uniči objave ali tiskanice, ki so namenjene za nalepljanje ali za razdelitev, se kaznuje z ječo od enega do treh let in z denarno kaznijo od 3OO0 do 15.000 lir.
Če stori to kažnjivo dejanje javni uradnik, je kazen od 2 do 5 let.
ČLEN LXXXI
Na dan volitev je propovedana volivna propaganda katerekoli vrste, bodisi neposredna ali posredna, kakor tudi zbori in sestanki na javnih prostorih ali na prostorih, dostopnih občinstvu.
Kršitve teh določb se kaznujejo z ječo do 6 mescev in z denarno kaznijo od 2000 do 10.000 lit.
ČLEN LXXXII
Nekvarno težjim kaznim, ki jih določa člen LXXXIX za tam navedene primere, se osebe, ki so- bile imenovane za predsednika, skrutinatorja ali tajnika volivnega urada in odklonijo to funkcijo ali brez upravičenega razloga niso navzoče pri uvedbi urada v funkcijo, kaznujejo z denarno kaznijo od 2000 do 5000 lir. Z enako kaznijo se kaznujejo člani volivnega urada, ki se odstranijo pred dovršitvijo volivnih operacij.
Kažnjiva dejanja po prejšnjem odstavku se morajo obravnavati po postopku o takojšnji razpravi.
ČLEN LXXXIII
Kdorkoli z grožnjami ali z nasilnimi dejanji moti redni potek volivnega sestanka, ovira prosto izvrševanje pravice glasovanja ali na kakršenkoli način spremeni izide glasovanja, se kaznuje z ječo od 2 do 5 let in z denarno kaznijo od 3000 do 20.000 lir.
Kazen, ki jo določa prejšnji odstavek, velja tudi za vsajio osebo, ki potvori celoma ali deloma volivne imenike ali kandidatne liste ali druge spise, ki jih predvideva ta ukaz in ki so določeni za volivne operacije, ali ki spremeni kakršnokoli tako pristno listino, ali ki nadomesti, odstrani ali uniči katerokoli teh listin, ki so bile potvorjene, spremenjene ali nadomeščene, se kaznuje z isto kaznijo, čeprav pri dejanju samem ni sodeloval.
Če je kažnjivo dejanje storila katerakoli oseba, ki pripada volivnemu uradu, je kazen ječa od 2 do 8 let in denarna kazen najmanj 10.000 lir.
Proti osebam, ki so obtožene zaradi zločinov, predvidenih v tem členu in so bile zasačene pri činu samem, se mora postopati po predpisih o takojšnji razpravi.
Kdorkoli stopi v volivno dvorano ali v dvorano osrednjega volivnega urada z orožjem, čeprav je volivec ali član volivnega urada, se mora takoj aretirati in se kaznuje z ječo od enega mesca do enega leta. Orožje se mora zapleniti.
Spdišče mora postopati po predpisih o takojšnji razpravi.
ČLEN LXXXV
Kdorkoli vstopi v volivno dvorano ali v dvorano osrednjega volivnega urada med voliv-nimi operacijami, ne da bi bil k temu upravičen, se kaznuje z zaporom do treh mescev in z globo do 2000 lir.
S kaznijo, določeno v prejšnjem odstavku, se kaznuje vsakdo, kdor v prej navedenih dvoranah povzroči nered z vidnimi znaki odobravanja ali neodobravanja ali na drug način in se ne odzove predsednikovemu svarilu.
ČLEN LXXXVI
Kdorkoli podpiše izjavo o vložitvi kandidatne liste ali se zglasi zaradi glasovanja v volivni sekciji, čeprav nima pravice glasovanja ali mu je bila ta pravica vzeta, ali pa pri tem privzame ime druge osebe, ali kdorkoli podpiše več kot eno izjavo o vložitvi kandidatne liste ali glasuje v več kakor eni volivni sekciji, se kaznuje z ječo do dveh let in z denarno kaznijo do 20.000 lir.
ČLEN LXXXVII
Kdorkoli tekom volivnih operacij in pred dokončnim zaključenjem zapisnika prevarno napove kot označene druge znake kandidatnih list ali druga imena, kot so označena v glasovnici, ali kdorkoli, ki ima nalogo oddati glas namesto volivca, ki tega ne more storiti, pri tem glasuje za drugo kandidatno listo ali druge kandidate kot mu je bilo rečeno, se kaznuje z ječo od enega do šest let in z denarno kaznijo od 5000 do 20.000 lir.
ČLEN LXXXVIII
Kdorkoli sodeluje pri tem, da se dopusti h glasovanju oseba, ki nima pravice glasovanja, ali ki sodeluje pri tem, da se dovoli volivcu, ki ni fizično nesposoben, da mu pomaga pri glasovanju tretja oseba, kakor tudi zdravnik, ki je v ta namen izdal potrdilo, ki ni resnično, se kaznuje z ječo od šest mescev do dveh let in z denarno kaznijo do 10.000 lir.
če so ta kažnjiva dejanja storile osebe, ki pripadajo volivnemu uradu, se kaznujejo z ječo do treh let in z denarno kaznijo do 20.000 lir.
ČLEN LXXXIX
• r
Kdorkoli pripada volivnemu uradu in s protizakonitimi dejanji ali opustitvami onemogoči operacije, ali povzroči neveljavnost volitev ali spremeni njihov izid ali ne razglasi izida glasovanja, se kaznuje z ječo od treh do sedem let in z denarno kaznijo od 10.000 do 20.000 lir.
Kdorkoli pripada volivnemu uradu in ovira zakonito predpisano dostavitev volivnih imenikov in drugih seznamov, papirjev, ovojev in glasovalnih skrinjic s tem, da jihmoče oddati ali da jih odstrani, se kaznuje z ječo od treh do sedem let in z denarno kaznijo od 10.000 do 20.000 lir. V teh primerih se mora krivec takoj aretirati, tribunal pa mora postopati proti njemu po predpisih o takojšnji razpravi.
Tajnik volivnega urada, ki noče vpisati v zapisnik ali mu priložiti protestov ali ugovorov volivcev, se kaznuje z ječo od šest mescev do treh let in z denarno kaznijo od 10.000 do 20.000 lir.
Predstavnik kandidatne liste, ki ovira redni potek volivnih operacij, se kaznuje z ječo od dveh do petih let in ž denarno kaznijo do 20.000 lir.
ČLEN XC
Kdorkoli v namenu, da glasuje, ne da bi imel to pravico, ali da glasuje več kakor enkrat,, nepravilno uporabi volivno potrdilo, se kaznuje z ječo od šest mescev do dveh let in z denarno kaznijo do 20.000 lir.	r
Kkorkoli v namenu, da ovira prosto izvrševanje volivne pravice, pridobi od drugih vo-livna potrdila, se kaznuje z ječo od enega do treh let in z denarno kaznijo do 20.000 lir.
Člen xci
Predsednik volivnega urada, ki ne odtrga kupona od volivnega potrdila ali ki ne poskrbi za to, da volivec vstopi za glasovanje v glasovalno celico, kakor tudi vsi tisti, ki mu to preprečijo, se kaznujejo z ječo od treh mescev do enega leta.
Člen xcii
Volivec, ki ne vrne glasovnice ali svinčnika, se kaznuje z globo od 1000 do 3000 lir.
Člen xciii
Vsak volivec sme začeti kazensko postopanje zaradi kažnjivih dejanj, predvidenih v prejšnjih členih, s tem da priglasi svojo intervencijo kot zasebni udeleženec.
Kazenski pregon zaradi kateregakoli kaznjivega dejanja, predvidenega v tem ukazu, zastara po dveh letih od dneva zadnjega zapisnika o volitvah. Ta rok zastaranja se prekine s katerimkoli procesualnim dejanjem, toda prekinitev ne more podaljšati trajanja kazenskega postopanja za čas, ki v celoti presega polovico zastarnega roka.
Člen xciv
Ce občinski svet ali conski upravni odbor odredi preiskavo, ima oseba, ki ji je preiskava poverjena, pravico, da pozove priče k zaslišanju.
Za priče, pozvane v zgoraj navedenih preiskavah, veljajo predpisi kazenskega zakonika o krivem pričevanju, o prikrivanju resnice in o odklonitvi pričevanja v civilno-pravdnih stvareh ; ti predpisi veljajo nekvarno težjim kaznim, ki jih določa kazenski zakonik za krivo pričevanje ali prikrivanje resnice ali odklonitev pričanja, kadar se ta dejanja nanašajo na kažnjiva dejanja.
. Člen xyc
Ce sodišče izreče kazen ječe, ima obsodba zaradi volivnih kažnjivih dejanj vedno za posledico izgubo volivne pravice in pravice na javno službo.
Ce je bila obsodba izrečena proti kandidatu, se mora izreči izguba volivne pravice in pasivne volivne pravice za najmanj 5 in največ 10 let.
Sodišče sme v vsakem primeru odrediti, da se obsodilna razsodba objavi.
v V vseh primerih pa ostanejo v veljavi predpisi kazenskega zakonika ali drugih zakonov o višjih kaznih za težja kažnjiva dejanja, ki niso predvidena v tem ukazu.
Za volivna kažnjiva dejanja he veljajd določbe členov 163 do 167 in člena 175 kazenskega zakonika ter člena 487 zakonika o kazenskem postopku glede pogojne odložitve kazni in neo-membe obsodbe v kazenskem listu.
Člen Xcvi
Predpisi tega poglavja veljajo tudi za izvolitev župana, v kolikor se uporabni,
DEL III
PREHODNE IN ZAKLJIČNE DOLOČBE
ČLEN XCVU
Poleg oseb, ki jim je bila vzeta aktivna volivna pravica s členom XXXII ukaza št. 345 z dne 24. septembra 1948, ne morejo v času do 31. septembra 1952 biti izvoljene za občinske svetovalce naslednje kategorije oseb :
a)	ministri in dEŽavni podtajniki v fašističnih vladah, ki so zavzemali ta mesta ali bili imenovani šestega januarja 1925 ali kasneje ;
b)	senatorji, o katerih je bilo izrečeno, da izgube svoje mesto ;
c)	poslanci, ki so po 3. januarju 1925 glasovali za temeljne zakone za ohranitev fašističnega režima ;
d)	državni svetniki ;	.
e)	prefekti in kvestorji, ki so bili imenovani na podlagi fašističnih kvalifikacij ; načelniki pokrajin in kvegtorji, ki so jih imenovale vlada italijanske socialne republike ali nemške okupacijske oblasti ; .
f)	predsedniki pokrajin in osebe, ki so bili občinski predsedniki v zadnjih petih letih fašističnega režima (1938 do 1943) ali ki jih je imenovala na ta mesta vlada italijanske socialne republike ali nemške okupacijske oblasti ;
g)	člani posebnega sodišča za zaščito države in člani posebnih sodišč italijanske socialne republike ;
h)	višji častniki in generali državnih oboroženih sil, ki so bili na podlagi epuraoijskega postopanja odstranjeni, iz službe z ali brez pravice.na pokojnino, ter častniki kateregakoli čina,, ki so sodelovali po 13. oktobru 1943 z oboroženimi silami, ki so bile v borbi proti Italiji, in so bili zaradi tega izbrisani iz službenega staleža ter. so izgubili svoj čin j
i)	„Duce-jevi mušketirji“, častniki 'fašistične milice v stalni plačani službi razen onih, ki so pripadali verski, zdravstveni ali dobrodelni službi ter libijskim legijam, železniški milici, italijanski liktorski mladini, formacijam „BIČAT“ ali „DAČO S“ ;
j)	častniki, ki so dejansko služili v oboroženih silah italijanske socialne republike ; častniki državne republikanske garde ih člani ČrhiK brigad, avtonomnih legij tfer posebnih edinic politične policije italijanske socialne republike ;
k)	nameščenci jaVne uprave v višji kbt deveti stopnji razpofèdbe v dižavtii službi ali V temu odgovarjajoči stopnji, ki so bili na podlagi epuracijskega postopanja razrešeni službe z ali brez pravice na pojkojnino ;
l)	osebe, ki so zavzemale katero izmed naslednjih mest, ali odgovarjajočih mest v ženskih organizacijah : tajnik ali podtajnik fašistične strake, član velikega fašističnega sveta, član državnega direktorija fašistične stranke, član državnega sveta fašistične stranke, inspektor fašistične stranke, federalni tajnik in podtajnik, federalni inspektor, politični sekretar v občinah z najmanj 20.000 prebivalcev ;
m)	osebe, ki so bile dokončno izbrisane iz seznamov prostih poklicev na podlagi epuracijskega postopanja ;
n)	osebe, ki so se vpisale v republikansko fašistično stranko.
Vendar imajo pasivno vplivno pravico Osebe, ki sp sicer pripadale kateri izmed prej naštetih kategorij, a so jih pristojne oblasti proglasile za nekaznjive ali so epuracijske komisije glede njih izrekle oprostilno odločbo.
Oven xeni
V izjavi o sprejemu kandidature, predvideni v šestem odstavku člena XXV11 in pod točko 2) sedmega odstavka člena XXX, mera kandidat izrecno izjaviti, dà proti njemii ne obstojajo zadržki proti izvolitvi, predvideni v prejšnjem členu.
Neupoštevanje predpisov prejšnjega odstavka ima za posledico, da conska volivna komisija črta kandidatovo ime iz kandidatne liste.
Člen xcix
Pri pretresanju položaja izvoljenih kandidatov v smislu člena LXVII mòra občinski svet ugotoviti, ali pri njih obstojajo zadržki proti izvolitvi, določeni v členu XCVII1.
CEEN C
Nič, kar- je vsebovano v členu VIII in v členih LXX, LXXII in LXXIII tega ukaza, ne vpliva na funkcijo sedanijh občinskih svetov ali daje pravico na nadomestitev sedanjih občinskih svetovalcev.'	.¡¡.OS O.i	•	S-O m'-	• "Ul;	'	■
■ Vfehd&r ostanejo Občinski sVeti, omenjeni v prejšnjem odstavku, V sVojl fUtikciji, dokler še ne ražpiŠčjo nove Občirfeke VblitVB, župah in občinski Odboi pa obdfže svojo funkcijo, dokler «e ne Izvolijo njihovi nasledniki.	...	..
triadni ifet Ž.V:lR * ŠAO. - žvezek At, Ut; l. apriteli
ÖLEN CI
Ukaz št. 38 z dne 20. februarja 1951, ki je bil spremenjen s členom I ukaza št. 88 z dne 29. maja 1961, se razveljavi.	,
Člen cii
Ta ukaz štdpi v Veljiivo nft dah, ko ga podpitetn.
V Trstu, dne 26. marca 1952.
JOHN L. WHITELAW
brigadni general ameriške vojske,
Ref. : LDjAj 32)44	generalni ravnatelj za civilne zadeve
Upravni ukaz št. 16
DOVOLJENJE IZRAELSKEMU OBČESTVU V TRSTU ZA SPREJEM VOLILA
Ker je Izraelsko občestvo v Trstu zaprosilo Zavezniško vojaško upravo, da mu dovoli sprejeti volilo, ki mu ga je naklonil prof. Salvatore Sabbadini v oporoki z dne 2. februarja 1944, odprti in razglašeni dne 23. oktobra 194g glasom zapisa notarja Vladimira Senciari v Trstu rep. št. 14424, in
ker je to prošnjo predpisno odobril conski predsednik v Trstu in proti njej ni zadrikov,
zato jaz, VON N A F. BURGER, art. polkovnik, izvršni ravnatelj pri generalnem ravnatelju za civilne zadeve,
ODREJAM:
Člen i
S tem se dovoli Izraelskemu občestvu v Trstu, da pod pogoji, navedenimi v oporoki, sprejme volilo, ki mu ga je zapustil prof. Salvatore Sabbadini v svoji oporoki z dne 2. februarja 1944, odprti in razglašeni dne 23. oktobra 1949 glasom zapisa notarja Vladimira Senciari v Trstu rep. št. 14424.
Člen n
Ta ukaz stopi v veljavo na dan, ko ga podpišem.
V Trst u, lipe 24. marca 1952
Ref. : LDIBI52I16
VONNA F. BURGER	*
art. polkovnik izvršni ravnatelj pri generalnem ravnatelj tl za civilne zadeve
Obvestilo št. 20
MINIMALNE PLAČE NEURADNIŠKIH USLUŽBENCEV PRI PODJETJIH, KI OBRATUJEJO KONCESIONIRANE AVTOBUSNE PROGE
/S tem se daje na znanje, da je razsodišče za minimalne mezde, ustanovljeno po ukazu št. 63 z dne 1. decembra 1947, izdalo glede neuradniških uslužbencev pri podjetjih, ki obratujejo konce-sionirane avtobusne proge in niso včlanjeni v strokovni organizaciji, naslednji
R A Z S 0 D:
Člen i
Veljavnost razsoda, objavljenega z obvestilom št. 14 v Uradnem listu z dne 1. aprila 1951, se podaljša do 30. septembra 1952, z naslednjimi spremembami.
. Člen 2
,	Od 1., februarja 1952 dalje-velja za delavce, na katere se nanaša ta razsod, naslednja
.preglednica prač:	•
vi .v - ;	.V,-	•.	■	V-'-.''-	lir
Šofer avtobusov s prikolico ali specializiran delavec............. 18.295,—
Šofer avtobusa brez prikolice ali drugi šofer ali kvalificiran delavec....	14.755. —
41 i; Biljeter nad 18 let' .. ..... .V.. .. __:........................... 12.755. -
Biljeter pod 18 let .................................................  8.900.—
Specializiran težak .............:................................ 12.755.—
Specializiran težak od 18 do 20 let............................... 10.720.—
čuvaji, vratarji, stražarji in pisarniški skuge (za 10 uradnih ur) ali
navadni težaki................................................... 10.650.—
Navaden težak od 18 do 20 let........................ ....'....... 8.830.—
Nedoletni od 16 do 18 let ........................................ 6.620,—
Nedoletni pod 16 let ................................................ 5.055.-.
Člen 3
Od 1. februarja 1952 dalje pritiče delavcem za službeno dobo po dovršenem 21. letu starosti pri istem podjetju'ali skupini podjetij in v isti kategoriji razen morebitnih posebnih poviškov še povišek minimalne plače za dotično kategorijo po prejšnjem členu in sicer v izmeri 4% za vsako triletje, največ pa za 4 triletja.
Periodični ,poviš,ki tečejo od prvega dneva tistega mesca, ki siedi mescu, v katerem se izpolni triletno razdobje službe.	'

Uradni Ust Z.V.U. - S.T.O. - Zvezek V, št, 9-1. aprila 1952
Poviški za službeno dobo, ki šo že zapadli na dan, ko stopi v veljavo ta razsod, se morajo računati po določbah prvega odstavka tega člena.
Delavcem, ki so sedaj v službi, se mora v pogledu teh periodičnih poviškov priznati službena doba za službovanje od 1. januarja 1945 dalje.
če preide delojemalec v višjo kategorijo, se šteje službena doba v pogledu periodičnih poviškov od dneva, ko preide v novo kategorijo.
ČLEN 4
Glede izredne doklade velja to, kar je določeno za delavce, za katere velja kolektivna delovna pogodba te stroke z morebitnimi bodočimi spremembami.
ČLEN 5
Pred potekom roka, navedenega v členu 1, je dopustna revrsija tega razsoda le v primeru če bi se spremenili prejemki uslužbencev, za katere velja kolektivna pogodba to stroke.
Prebrano, potrjeno in podpisano.
Trst, 30. januarja 1952.
Predsednik:	Walter LE VITUS
Členi:	Carlo VENTURINI
Guido CALISSANO Renato CORSI Livio SORANZ
Strokovna svetovalea: Ruggero TIRONI Giovanni POLI
Odobreno : 14. februarja 1952.
E. de PETRIS načelnik oddelka za delo
V Trstu, dne 26. februarja 1952.
Dr. Inž. E. de PETRIS
Ref.: LD/OI52I15	načelnik oddelka za delo
Obvestilo št. ‘21
MINIMALNE mezde uslužbencev pri industrijskih podjetjih za obdelavo
LESA
S tem se daje na znanje, da je razsodišče za minimalne mezde, ustanovljeno po ukazu št. 63 z dne 1. decembra 1947, izdalo glede uslužbencev pri industrijskih podjetjih za obdelavo lesa, ki niso včlanjeni v strokovni organizaciji, naslednji
R A Z S 0 D:
ÖLEN 1
Veljavnost razsoda, objavljenega z obvestilom št. 11 v Uradnem listu z dne 1. aprila 1951, se podaljša do 31. avgusta 1952 z naslednjim dodatkom.
ÖLEN 2
Omenjenim uslužbencem pritiče izredna doklada, enako kot delavcem, za katere velja kolektivna pogodba te stroke z morebitnimi bodočimi spremembami. Zato se ukinja začasna dnevna doklada, ki jo določa čl. 2 razsoda, omenjenega v prejšnjem členu.
ČLEN 3
Pred potekom gornjega roka, je dopustna revizija tega razsoda le v primeru, če bi se spremenili prejemki kategorije uslužbencev, za katere velja kolektivna pogodba.
Prebrano, potrjeno in podpisano.
Trst, 31. januarja 1952.
Predsednik:	Walter LE VITUS
člani:	Bruno MAKI
Carlo FBANDOLI Renato CORSI Livio SORANZ
Strokovna svetovalca: Egidio FURLAN Giovanni 1) TJ. IA
Odobreno : 14. februarja 1952 E. de PETRIS načelnik oddelka za delo
V Trstu, dne 26. februarja 1952.
Dr. inž. E. de PETRIS
Ref.: LDIC/52119	načelnik oddelka za delo
VSEBINA
Ukaz
št. 49 Predpisi za varnost življenja na morju - Sprememba ukaza št. 33/1952...... 133
št. 50 Posebni predpisi o plačilu davka na poslovni promet za leto 1952 za nekatere
vrste dohodkov ...................,....................................... 133
št. 51 Predpisi o občinskih volitvah ............................................ 155
Upravni ukaz
št. 16 Dovoljenje izraelskemu občestvu v Trstu za sprejem volila ................ 185
Obvestilo
št. 20 Minimalne plače neuradniških uslužbencev pri podjetjih, ki obratujejo koncesio-
nirane avtobusne proge ................................................... 186
št. 21 Minimalne mezde uslužbencev pri industrijskih podjetjih za obdelavo lesa.... 188