W& ■ • • Uto XXVIII. Številka 91 ustanovitelji: občinske konference SZDL pšenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka j* lr*»č - Izdaja CP Glas Kranj. Glavni ^dnik Igor Slavec - Odgovorni urednik Albin Učakar L O S O C I Kranj, petek, 28. 11. 1975 Cena: 1,50 dinarja List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Le malo je dni v letu tako primernih kot dan republike, da poskušamo na kratko podati oceno delovnih uspehov prehojene poti in nase usmeritve v bodoče z namenom, da damo praznovanju še svecanejse obeležje. Pomen svečanega obeležja pa v letošnjem letu dopolnjujejo in bogatijo tudi dogodki, ki smo jim v zelo širokem obsegu priča tako v Sloveniji kot Jugoslaviji. Praznujemo 30. obletnico zmage nad fašizmom h kateri so narodi in narodnosti Jugoslavije prispevali pomemben delež. Praznujemo 25. obletnico praktičnega uveljavljanja delavskega samoupravljanja, ki vnaša v vsebino našega družbenega življenja odločujoči utrip. S ponosom lahko govorimo o dosežkih, ki Jih narodi in narodnosti Jugoslavije dosegamo na vseh področjih. Spomnimo se obdobja pred 30 leti in ga primerjajmo z današnjim. Ob realni presoji bomo spoznali, l/\vse je človek sposoben. Razvoj na družbenoekonomskem, »ri«f€neW^moupravnem, socialnem, kulturnem področju so ]>efcyir\ v kat^Sn^e delovni človek nepo- sredni proizvajale, možnosti nad lizma in n govornost Ustavna osnovi j kument glasitv govori ustav pos be Ne skimi obrazb ustav ženeg gatskeg samozašči nosti. Rezu si je neslutene nega socia-alec od- raksi na jejo do-po raz-ahko ebina bolj ruž- pre-vanje i zdru-\ dele-e m a, gJt u ž b e n e ^vanje/raše aktiv-stabjjfzacijo nam ave ior usklajevanje ter poprave na smer-njeročnem planu za leto 1976, Potrjujejo \ srednjeročnega nice gospodarstvaT^sbaz^Efe nam potrjujejo kvaliteto začrtane poti. Prilagajanje zakonodaje ustav ni vsebini predvsem zakona o združenem delu, zakona o planiranju, zakona o družbeni lastni?rpz^on?^STiah, bančnem sistemu in •n drugih konkretizirajo poleg praktičnih uveljavitev v procesu dela tudi iskanja, proučevanja novih poti. Ti zakoni vsebinsko bogatijo dosedanje izkušnje in poglabljajo proces ustavne preobrazbe. Seveda niti sedanji rezultati niti naloge, ki so pred nami, ne dopuščajo zadovoljstva in lagodnosti. Naloge so prezahtevne, da bi lahko mirno in neprizadeti čakali na njih rešitve. Zahtevajo prisotnost vsakega od nas na vseh področjih in nivojih, da se organizirano lotimo razreševanja in s tem prispevamo k še večji kvaliteti v družbenem razv°Ju- - . . . A Tak pristop in naše učinkovito delo bo največji prispevek k napredku. Ob takem razmišljanju pa dobi tudi praznovanje dneva republike Pravo vsebino in pomen. Ludvik Kejžar Prireditve ob dnevu republike JESENICE Osrednja prireditev ob dnevu republike bo drevi ob 19. uri v dvorani amaterskega gledališča Tone Čufar. Proslavo bodo pripravili člani gledališča. V kulturnem programu bodo sodelovali recitatorji, pevci in godba na pihala. Proslave pripravljajo tudi v krajevnih skupnostih, na jeseniških šolah in v delovnih organizacijah. KRANJ Osrednja svečanost je bila včeraj popoldne. Najprej so položili vence ob spomenike na Trgu revolucije, potem je bila slavnostna seja vseh zborov občinske skupščine. Ob tej priložnosti so "podpisali tudi listino o pobratenju z italijanskim mestom Rivoli. Po slavnostni seji pa je bila ob 18.. uri v kinu Center proslava. V kulturnem programu so sodelovali recitatorji gledališkega centra iz Kranja, vojaki garnizije JLA, mezzosoprardstka Sabira Hajdacevič, pianistka Janja Zupančič, Akademski pevski zbor iz Kranja in Folklorna skupina OZD Sava Kranj. Slavnostni govornik je bil predsednik občinske skupščine Tone Volčič, ki je podelil tudi odlikovanja predsednika republike. Prejelo jih je 42 občanov. Na Golniku so v četrtek popoldne pred obratno ambulanto odkrili spominsko ploščo padlemu partizanu. Potem pa je bila v domu kulture na Golniku proslava v počastitev dneva republike. Pripravile so jo (družbenopolitične organizacije. Danes bodo proslave tudi v kranjskih osnovnih in srednjih šolah ter v delovnih kolektivih. RADOVLJICA Osrednja proslava v počastitev dneva republike bo letos v Podnartu. Drevl ob 18. url bo najprej slavnostna seja skupščine krajevne skupnosti, ob 19. uri pa bo v kulturnem domu osrednja občinska proslava. V kulturnem programu bodo nastopili štirje pevski zbori z območja radovljiške občine, recitatorji DPD Svoboda Iz Podnarta, pionirji pionirskega odreda Alojz Rakovec iz osnovne šole Ovsiše in orkester glasbene šole Radovljica. Na proslavi bo govoril sekretar zvezne konference socialistične zveze Marjan Rožič. Na proslavi bodo podelili tudi priznanja družbenopolitičnim delavcem. Jutri, 29. novembra, ob 10. uri bo v Podnartu slovesna otvoritev 16 km letos asfaltiranih cest v krajevni skupnosti. Proslave so v teh dneh tudi v drugih krajevnih skupnostih, šolah in v delovnih kolektivih. ŠKOFJA LOKA Včeraj ob 20. uri je bila v Loškem gledališču osrednja občinska proslava. Gostovalo je Prešernovo gledališče iz Kranja s predstavo Fadila Hadžiča Hitler v partizanih. Slavnostni govornik pa je bil predsednik skupščine KS škofja Loka Jože Hauptman. V Železnikih bo proslava drevi ob 19. uri v kulturnem domu. Pripravili jo bodo pionirji in mladinci Iz osnovne šole. Tudi Žirovci bodo dan republike proslavili drevi. Proslava bo ob 19. uri v veliki dvorani doma DPD Svoboda. Kulturni program bodo pripravili: pihalna godba Alpina, združeni moški pevski zbor žirovskih podjetij, mladinski pevski zbor in recitatorji iz osnovne šole Žiri in pevci mladinske sekcije DPD Svoboda. O pomenu praznika in 30. obletnici osvoboditve bo spregovorila sekretarka osnovne organizacije ZK Alpina Marija Justin. V Gorenji vasi bodo v počastitev dneva republike jutri, 29. novembra, ob 10. uri v galeriji Ivan Tavčar odprli 4. medklubsko razstavo fotografij. Ob tej priložnosti bodo pionirji iz Gorenje vasi prvič razstavili novo tehniko fotografije brez fotografskega aparata. TRŽIČ Proslave v počastitev 29. novembra so se začele že v sredo, 26. novembra. Pomerili so se šahisti. Včeraj je bilo tekmovanje v streljanju z zračno puško, ob 18. uri pa proslava v osnovni šoli heroja Bračiča v Bistrici za KS Bistrica. Danes so v Bistrici slovesno izročili namenu novo trgovino. Dopoldne pa bodo proslave v vseh tržiških šolah. * Osrednja proslava bo drevi ob 18. uri v Cankarjevem domu. Slavnostni govornik bo predsednik občinske skupščine Milan Ogris. V kulturnem programu bodo sodelovali pevci, recitatorji in glasbeniki Iz Tržiča. Na proslavi bodo podelili tudi odlikovanja predsednika republike. Jutri, 29. novembra, bodo ob 10. uri odkrili spomenik borcem — prostovoljcem za severno mejo v Tržiču. Ob 11. uri bo slovesna otvoritev zadnjega dela ceste v KS Ravne. Ob 18. uri pa bodo proslavo pripravili v KS Lom. Prireditev bo v domu družbenih organizacij. Naslednja številka bo zaradi praznika izšla v sredo, 3. decembra >B XVI. NOVOLETNI SEJEM OD 17. DO 26. DECEMBRA 1975 K Naroč ni k: 2. stran — Glas petek, 28. novembra 1975 Kranj in Rivoli pobratena ff[ Na skupni seji vseh zborov občinske skupščine sta predsednik občinske skupščine Kranj Tone Volčič in župan mesta Rivoli Franco Donadio podpisala listino o pobratenju KRANJ, 27. novembra — V počastitev dneva republike in 30-letnice osvoboditve so se popoldne na skupni slavnostni seji zbrali delegati vseh treh zborov kranjske občinske skupščine. Poleg predstavnikov družbenopolitičnih organizacij, samoupravnih interesnih skupnosti in borcev NOV — nosilcev spomenice 1941 se je slovesnosti udeležila tudi 12-članska delegacija italijanskega mesta Rivoli pod vodstvom župana mesta Franca Donadia. Na slavnostni seji sta predsednik kranjske občinske skupščine Tone Volčič in župan mesta Rivoli Franco Donadio podpisala listino o pobratenju Kranja in Rivoiija. Pred začetkom slavnostne seje pa so delegacije družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih interesnih skupnosti ter delegacija mesta Rivoli položile vence na Trgu revolucije v Kranju. Po skupni seji je bila v kinu Center v počastitev dneva republike in 30-letnice osvoboditve svečana akademija. Na skupni seji vseh zborov občinske skupščine je dalo posebno slovesno obeležje podpisovanje listine o pobratenju Kranja in Rivoiija. Kranjska občinska skupščina, je sklep o pobratenju sprejela 7. oktobra. Pred dobrim mesecem so predstavniki Kranja v Rivoliju skupaj z domačini prvič podpisali listino o pobratenju. V torek pa je prispela na štiridnevni obisk v kranjsko občino 12-članska delegacija mesta Rivoli. Poleg podpisa listine v Kranju si bodo gostje ogledali nekatere kulturne, zgodovinske in turistične zanimivosti Kranja. Obiskali bodo tudi delovne organizacije in ustanove ter izmenjali delovne in druge izkušnje. Dogovorili pa se bodo tudi za sodelovanje na različnih področjih v prihodnje. Za francoskim mestom La Ciotat je italijansko mesto Rivoli tako drugo pobratimsko mesto Kranja. Pobudo za navezavo stikov je dala pred dvema letoma občinska uprava tega italijanskega mesta, ki leži v provinci Torino in ima okrog 50.000 prebivalcev. V Kranju so takšno pobudo sprejeli, ker so menili, da je takšno sodelovanje koristno za obe strani. Mesto Rivoli ima izrazit delavski značaj in je tako po tej plati precej podobno Kranju. Med zadnjo vojno Je bilo središče protifašističnega in odpor, niškega gibanja. Danes pa je zanj značilen močan vpliv socialistov in komunistov. Le-ti imajo večino v občinskem svetu. V povezavi s Kranjem vodstvo Visoko odlikovanje za Ludvika Kej zarja LJUBLJANA — V ponedeljek, 24. novembra, je predsednik Centralnega komiteja ZKS Franc Popit podelil v Ljubljani visoka odlikovanja predsednika Tita zaslužnim partijskim delavcem. Med odlikovane! je tudi sekretar medobčinskega sveta ZKS za Gorenjsko Ludvik Kejžar. Prejel je red dela z zlatim vencem. Razen Ludvika Kejžarja so bili odlikovani še Andrej Verbič (red-zasluge za narod z zlato zvezdo), Boris Majer in Majda Gaspari (red dela z rdečo zastavo), Miroslav Kam bič (red zasluge za narod s srebrnimi žarki), Igor Uršič, Tone Kraševec, Silva Jereb ln Ludvik Zaje (red dela z zlatim vencem) in Alojz Spindler z redom zasluge za narod s srebrno zvezdo. -jk Nov samski dom na Plavžu Jesenice — Na Zgornjem Plavžu na Jesenicah so minuli teden odprli nov samski dom za delavce jeseniškega Kovinarja. Dom je že sedmi samski dom na Jesenicah, za izgradnjo pa je komunalno podjetje Kovinar z Jesenic vložilo 7,5 milijona dinarjev. Dom so zgradili delavci Splošno gradbenega podjetja Sava z Jesenic. D. S. vidi možnost za izmenjavo Izkušenj na samoupravnem socialističnem področju ter za odprto izmenjavo drugih pomembnih družbenih vprašanj. Sedanje pobratimstvo torej pomeni v prihodnje tesno sodelovanje na različnih področjih. Sicer pa se je Kranj že doslej predstavil Rivoliju z razstavo fotografij in na gospodarski razstavi. Predstavniki Kranja in organizacije ZZB NOV pa so sodelovali tudi pri odkritju kostnice padlim borcem v Rivoliju. A. Zalar V teh dneh je v posebni vitrini pred Globusom v Kranju razstava spominskih priznanj, ki jih je kranjski občini podarilo mesto Rivoli. — Vse slike F. Perdan Človeka spoznaš v nesreči Med sedanjim obiskom v kranjski občini se je 12-članska delegacija italijanskega mesta Rivoli pod vodstvom župana Franca Donadia srečala s predstavniki občine in organizacij v sredo dopoldne na sprejemu v stavbi občinske skupščine. Gostje iz pobratenega mesta so se z ličnico podali tudi na Krvavec, kjer jim je Planinsko društvo Kranj priredilo v zavetišču GRS sprejem. Predsednik Planinskega društva Franci Ekar pa je izrazil zeljo po sodelovanju s planinci iz Rivoiija. Gostje so si ogledali tudi zimski turistični center Krvavec. V Kumrovcu politična šola ZKJ »Josip Broz-Tito« Otvoritveni govor in predavanje Edvarda Kardelja — Med 70 slušatelji tudi sedem Slovencev, med katerimi je tudi Jože Valant iz Naklega, strokovni učitelj na Tekstilnem centru Kranj Svečane otvoritve politične šole Zveze komunistov Jugoslavije v veliki dvorani Doma borcev in mladine v Kumrovcu pretekli teden, ki se bo imenovala po predsedniku republik*; in Zveze komunistov Jugoslavije Josipu Brozu-Titu, so se poleg 70 slušateljev prve generacije, predavateljev in številnih gostov udeležili tudi dr. Vladimir Bakarič, Stane Dolanc in najvišji predstavniki organov ZKJ, republiških organov ZK in organov ZKJ v Jugoslovanski ljudski armadi. Ob otvoritvi politične šole v rojstnem kraju predsednika Tita sta najprej govorila predsednik sveta šole Josip Vrhovec In direktor politične šole Djuka Hrienjak. Poudarila sta, tla jc marksistično izobraževanje in idejno-politično usposabljanje nujno za krepitev Zveze kot razredne organizacije Kranj V torek popoldne se je na tretji seji sestalo predsedstvo občinske konference socialistične zveze. Na seji so potrdili poročilo o uresničevanju družbenega dogovora o splošni in skupni porabi v i šnjem letu in o pripravah za družbeni dogovor v prihodnjem letu. Ugotovili - '< priprave /a podpis družbenega dogo-, vora O skupni in splošni porabi poteka,o po programu. T^iko bo v začetku prihodnjega meseca V občini izšla posebna publikacija, tki jo bodo dobile vse družine, v njej pa bo prikazano delo samoupravnih interesnih skupnosti do konca septembra ter obrazložitev predlogov delovnih programov za prihodnje leto. Podpis družbenega dogovora o financiranju skupne in splošne porabe v občini je predviden na začetku prihodnjega leta. A. Ž. in vodilne idejnopolitične sile. Direktor je razen tega zatrdil, da bo prva generacija slušateljev vzor naslednjim, ki se bodo v Kumrovcu učili hoditi po Titovi poti in herojski poti ZKJ. S slovesnosti so predsedniku Titu poslali pozdravno pismo, 21. november pa razglasili za dan šole. Prvi govornik in predavatelj obenem je bil Edvard Kardelj, član predsedstva SFRJ in CKZKJ. Med drugim je dejal, da je v Kumrovcu šola za tiste borce naše socialistične revolucije, de-lavskci.'.a razreda in socialistične družbe, k j so že v družbenopolitični praksi poka/ali sposobnost in voljo za izpopolnjevanje in se bodo tudi v Kumrovcu oborožili z novim marksističnim znanjem. Teorija se mora po besedah Edvarda Kardelja tesno povezovati s prakso in komunistom omogočiti ustvarjalno kritiko ter njeno povezovanje z ust vat jalno akcijo. V prvi generaciji politične šole ZKJ »Josip Broz-Tito« v Kumrovcu je 70 slušateljev iz vseh republik in pokrajin. Sedem jih je iz Slovenije. To so Tibor Fiile, Andrej Aranjoš, Jože Sojer, Miro Florjane, Igor Slak in Igor Makova'. Sedmi slušatelj je z Gorenjske. To je Jože Valant iz Naklega, strokovni učitelj na kranjskem Tekstilnem centru. J. Košnjek »Solidarnostna akcija v občini mora uspeti stoodstotno,« je na torkovem srečanju z najbolj prizadetimi ob hudih spomladanskih neurjih v škofjeloški občini, srečanje je bilo v škof j i Loki, dejal predsednik občinske konference SZDL Skoija Loka Jože šubic. Na pogovoru sta sodelovala tudi sekretar škofjeloške občinske konference SZDL Tone Okorn in predsednik občinskega sindikalnega sveta Marjan Gantar. Kot je znano so letos aprila Gorenjsko prizadele hude poplave. Poplavljene so bile številne ceste, uničene poti, trgali so se zemeljski plazovi, pojavljali usadi. In tudi hišam marsikje ni prizaneslo. Med najhuje prizadetimi na Gorenjskem so bili prebivalci škofjeloške občine. Hiša v gradnji Franceta Tratnika iz Martirij vrha nad Selško dolino je bila domala »zradirana« z zemljišča, stanovanjsko poslopje Antona Ambrožiča iz Dražgoš je bilo zaradi številnih razpok in zaradi nevarnosti, da se vsak čas podre, prav tako popolnoma nesposobno za nadaljnjo uporabo, za bivanje v njem, nagibati se je začela hiša Slavka Mura iz Podgore v Poljanski dolini, debela skala je podrla del stene na stanovanjski hiši Vlada Peternelja v Kopačnici... Skratka, stanje je bilo izredno kritično. Toda že prve minute so na pomoč prizadetim prihiteli najbližji, sosedje, gasilci, delavci tovarn, vsi tisti, ki jih vodna stihija ni ogrožala. Delavci tovarne Iskra v'Železnikih so nemudoma skenili, da za svoje najbolj prizadete člane dajo enodnevni zaslužek. Podjetja so svojim delavcem dajala izredne plačane dopuste. Že v najkrajšem času je v celotni škofjeloški občini stekla široko zasnovana solidarnostna akcija. Ustanovljena je bila komisija za ocenitev nastale škode. Njeno delo je vodil predsednik skupščine občine škofja Loka Tone Polajnar. Že prvi obiski po prizadetih področjih so pokazali, da je škoda izredno velika. Končni podatki kažejo, da le-ta znaša 8,630.0d0 din. Takoj je bilo jasno, da bo solidarnostno akcijo potrebno razširiti na vse delovne ljudi v loški občini, torej tudi na tiste, katerih področja ob deževju niso bila najbolj hudo prizadeta. Izpeljavo akcije sta na svoja ramena prevzela: občinska konferenca SZDL in občinski sindikalni svet, podprli pa so jo tudi drugi občinski organi. »Akcija je stekla že v aprilu,« pripoveduje predsednik škofjeloške občinske konference SZDL Jože Šubic. »Nekatere delovne organizacije so se vanjo vključile takoj, na druge je treba še većino čakati. Mnogi kolektivi so menili, da bi denar, ki bi se zbral z enodnevnim zaslužkom, nakazali direktno nekaterim svojim prizadetim članom. Vendar to ne bi bilo dobro. Akcija tako ne bi dosegla svojega namena. V »solidarnost« smo vključili vse zaposlene po tovarnah in obrtnike. Kmete smo izpustili. Zakaj? Menili smo pač, da so bili ti že dovolj prizadeti ob aprilskem in še kasnejšem hudem deževju.« »Na tihem sem upal, da me družba ne bo pustila na cedilu,« je na petkovem srečanju s predstavniki družbenopolitičnih organizacij škofjeloške občine dejal Anton Ambrožič iz Dražgoš, ki je spomladi skupaj z ženo, tremi otroki in mamo nepričakovano ostal brez stanovanja. Se vedno je pod vtisom strašnih dogodkov. »Zjutraj sem šel še na ,šiht' v tovarno Iskra v Železnikih, kjer sva zaposlena oba z ženo, dopoldne pa so me že klicali domov. Na hiši so se že kazale razpoke. Dva dni je vse skupaj lezlo narazen. Strokovnjaki so takoj dali nalog, da se hiša zaradi varnosti poruši. Vsi vaščani so prihiteli na pomoč. Nobenemu ni bilo treba kazati dela, vsak je vedel, kje je treba zagrabiti, da bo najbolj prav. Prišli so moji sodelavci iz tovarne, prišli so člani gasilskega društva* iz Rudna ... V Iskri so obema z ženo takoj dali enotedenski dopust. Najprej smo se preselili k teti, kasneje pa smo dobili sobico v dražgoški šoli. Toda prostor je kaj majhen. No, k sreči smo že začeli z gradnjo novega stanovanjskega .kotička'. Zdaj smo zaradi zime z gradnjo prekinili. Toda spomladi bomo pohiteli kolikor bo le mogoče.« Anton Ambrožič je iz solidarnostnega sklada prejel 145.000 din brez vračanja. Nekaj posojila z dolgoročnim obplače-vanjem pa bo prejel tudi od delovne organizacije, kjer je zaposlen, in iz stanovanjskega sklada. »Veliko več je to kot sem pričakoval,« je kar nekoliko ganjeno dejal potem, ko je zvedel za višino denarne pomoči. »Zahvalil bi se prav vsem, ki so mi pomagali. Zahvalil bi se družbenopolitičnim organizacijam, ki so solidarnostno akcijo pripravile. In zahvali' bi se tudi SGP Tehnik, ki je vedno priskrbel gradbeni material in stroje: vse, kar sem potreboval. Zdaj sem šele spoznal, kaj je solidarnost. To je P?" magati človeku, četudi ga ne poznaš.« Franc Tratnik iz Martinj vrha je bil te dni na vojaških vajah. Zato ga v torek v škof j i Loki ni bilo. Franc je imel hišo zgrajeno do tretje faze-Zemeljski plaz mu jo je popolnoma uničil. »V nekaj sekundah je bil uničen dolgoletni trud,« pravi član komisije za ocenjevanje nastale škode ob poplavah in sekretar občinske konference SZDL Škofja Loka Tone Okorn. »?M je novogradnjo popolnoma spodnesel-Pogled na ruševine je bil nekaj strašnega. Plošče so bile položene druga na drugo.« Franc in žena sta zaposlena v Iskri v Železnikih. Kot pa kaže je področje, kjer je Franc sedaj gradil še % nevarnosti zaradi plazov. Zato bo najbrž svojo novo hišico postavil v roa-lubniku v škofji Loki. Iz solidarnostnega sklada je Franc Tratnik prejel 170.000 din brez vračanja, prav tako brez vračanja pa tudi 40.000 din iz stanovanjskega sklada- »Hišo sem popravil ravno lansK leto,« je pripovedoval tretji nesrečnež Slavko Mur iz Podgore. »Toda kQt v* kaže je en del zgradbe precej na mehkejšem terenu kot drugi. Zato se J ena od sten ob spomladanskem c,eze)\ ju začela pogrezati. S popravili sein začel takoj. V podjetju Marmor, W» sem zaposlen, so mi nakazali Vos0)1£L Slavko ima štiri otroke. In da bi &' spomladanska nesreča še večja, se J kmalu po tistem ponesrečila, še žen • Se vedno je nesposobna za delo. tj do februarja prihodnjega leta ^ počivati. Trenutno so pri Muru usp sobili le še eno sobo. Kuhinja Pa J vedno šele za silo urejena. jz »Z denarjem, ki sem ga PreJ|nnfln solidarnostnega sklada, to pa je 20rZl dinarjev brez vračanja, si bom ™* precej pomagal. Marsikaj bo mogoč urediti. No, naj povem, da so nekaj denarja za popravilo mojega stanovanja zbrali tudi moji sodelavci. Kraje -na skupnost Trebija pa ima zasluge, da je bila uničena pot do hiše urejena v zelo kratkem času.« Albina Žbontar iz Zalega Loga 1 Jakob Bcrtoncelj iz Lajš sta iz solidarnostnega sklada prejela po 3000 djjj Vlado Petcrnelj iz Kopačnice pa 2W dinarjev. 0 No, omeniti je treba tudi to, da s se tudi prav vs= člani komisije, k'..' ugotavljala posledice vodne stih'L' vključili v solidarnost. Od prvega °. zadnjega so zaračunavali le kilomcu no, ne pa dnevnic in drugih strošK^j Solidarnostna akcija v škofiel°s občini se torej počasi bliža k°nC,,' Uspela bo! Uspelo bo prizadevanje. " bodo posledice spomladanske elem^ tarne nesreče čimprej odnravhen Hkrati pa bo ostalo tudi prepričanj ' da človek v stiski nikdar ne ostaf sam! Se to! Na računu solidarnostne^ sklada se ie doslej zbralo 1.469.149 o"; Posameznikom so torej sredstva na" zana. Nekaj ie bilo že porabljenih' rvnar, ki P' naka*g nekatera zemeljska dela. Denar, ie še ost?] na žiro računu, bo krajevnim skupnostim, gradbenim Pj, jetiem, pač tistemu, ki sodeluie Vr ^ pravi posledic poplav. Decembra js komisiia za ocenjevanje škode s $i, še enkrat. Kajti pričakovati je. . [0. bodo nekatere posledice zaradi pajoče se zime še pokazala. ^ Solidarnostna akcija za pomoč prebivalcem, ki so bili prizadeti ob spo '"istrskem deževju in poplavah, v škofjeloški občini. V torek popoldne s" V*, upniki družbenopolitičnih organizacij občine Škofja Loka sklicali v SkOlI s()l| razgOVOl t najhuje prizadetimi občani in jim nakazali denarna sredstvi jj/th darnostnega sklada. Pogovora so se udeleiili (okrog mize od de,ne P'0', ^ sekretar občinske konference SZDL Škofja Loka Tone Okorn, predsednik ^0 skega sindikalnega sveta Marja>i Gantar, Miha Bertoncelj iz Lajš, Vojko iz Zalega Loga, Anton Ambroiič iz Dralgoš, Slavko Mur iz Podgore, Pri''^ občinske konference SZDL Škofja Loka Joie Subic ter naš novinar JaneZ kar. — Foto: F. Perdan Kranjska podružnica Ljubljanske banke je v sredo dopoldne v Prešernovi ulici v Kranju odprla novo poslovno enoto. Ob tej priliki se je v novih prostorih sestal na razširjeni seji tudi izvršilni odbor kranjske podružnice Ljubljanske banke in razpravljal o poslovnem poročilu. Ugotovili so, da je ta mesec likvidnost podjetij in s tem tudi banke v primerjavi z mesecem oktobrom nenadoma ln nepričakovano spet precej padla. Razen tega so člani razpravljali še o napo-Vea\ani vsestranski poravnavi v začetku prihodnjega leta in o predlogih za prihodnjo poslovno politiko Ljubljanske banke. Menili so, da bi banka prihodnje wo morala posvetiti večjo skrb trajnim obratnim sredstvom delovnih organi-Zacij- Člani pa so se tudi strinjali, da pomeni nova poslovna enota v Prešernovi tuici v Kranju pomembno pridobitev na področju sodelovanja banke z občani. Nova poslovna enota bo odprta za občane vsak dan od 630 do 18. ure, ob sobo lah- Pa od 630 do 11. ure. — A. Ž. — Foto: F. Perdan Kovinoservis kot TOZD Železarne Uspel referendum o priključitvi obrtnega podjetja Kovinoservis k jeseniški Železarni — Zagotovljene nadaljnje boljše možnosti razvoja Kovinoservisa Jesenice — Kovinoservis Jesenice je Petnajst let posloval kot obrtno pod-'etje, pred dvema letoma pa so se zaceli razgovori z jeseniško Železarno, <* bi se Kovinoservis k Železarni priključil. Do takšne odločitve so prišli na os-"°vi spoznanja, da so podjetju s po-ne/'ay° nudene neprimerno boljše možati lastnega razvoja. Podjetje je na-sk"h sodeloV£d° pri gradnji industrij-So , .sfaVD s svojimi izdelki, vezani pa bili na drag uvoz iz Francije. Ko *° se odločili za pripojitev k Železarni, Pa bi lahko naprej delali brez dragega ^voza, saj železarna nudi potrebne ka- e .Za Proizvodnjo izdelkov. Kovino- rvis pa izdeluje in skrbi za prodajo. Serijska proizvodnja tunelskih opažev bo v Kovinoservisu stekla te dni, našli pa so tudi že kupce: podjetje na Reki, Projekt iz Kranja in SGP Grosuplje. Serijska proizvodnja doseže 500 kvadratnih metrov, načrtujejo pa, da bodo v prihodnje na leto izdelali od 5 do 8 tisoč kvadratnih metrov. Za pripojitev k Železarni so se odločili z referendumom, na katerem se je večina 85-članskega kolektiva odločila za pripojitev, prav tako so delavci v Železarni glasovali za to, da Kovinoservis postane temeljna organizacija združenega dela jeseniške Železarne. Z združevanjem dela in medsebojnim sodelovanjem se Kovinoservisu obeta večja produktivnost in hitrejši razvoj. Nove organizacije ZK Radovljica — Člani občinske konference zveze komunistov v radovljiški občini so sklenili, da je treba v prihodnje v vseh organizacijah in temeljnih organizacijah združenega dela v ob-cini, kjer je nad 20 zaposlenih, ustano-Vltl osnovne organizacije zveze ko-munistov. To hkrati pomeni, da je v takšnih delovnih organizacijah treba Pregledati tudi možnosti za sprejem no-^h članov. Sicer pa je v občini še ^'organizacij združenega dela na po* r°cju gospodarstva in družbenih dejav- nosti, kjer nimajo osnovne organizacije ZK. Od teh pa jih je kar 22 takšnih, kjer je več kot 20 zaposlenih. Komisija za organiziranost in razvoj pri občinski konferenci ZK je v teh organizacijah združenega dela že analizirala stanje in hkrati tudi določila nosilce nalog za ustanovitev organizacij ZK. Po programu naj bi osnovne organizacije ZK ali aktive ustanovili do konca leta. Po novem letu pa bo komisija ocenila uresničitev tega programa. A. Z. ODVOZ SMETI 1 Obveščamo prebivalce naselja Šenčur, da začnemo z rednim odvozom smeti vsako delovno sredo od 3. decembra 1975 dalje. Uporabniki morajo pripraviti smetnjake na kraj, kjer je možen odvoz s smetarskim avtomobilom. 2. Prav tako obveščamo vse občane Kranja, da je smetiščna jama pri Tenetišah odprta vsak delavnik od 7. do 17. ure. V tem času lahko občani sami dovažajo kosovni odpadni material. TOZD Komunala nova poslovna enota v Gorenji vasi dom TVD Partizan poslovna enota Škofja Loka posluje za občane od 2. decembra 1975 dalje vsak delovni dan razen sobote od 6.30 do 12. ure, ob sredah pa od 6.30 do 16.30. ljubljanska banka Podružnica Kranj nova poslovna enota v Kranju Prešernova ulica 6 posluje za občane od 24. novembra 1975 dalje vsak delovni dan razen sobote od 6.30 do 18. ure, ob sobotah pa od 6.30 do 11. ure. Združitev Kranjskih opekarn s KOGP Kranj — Pred dobrim tednom se je okrog 100-članski kolektiv podjetja Kranjske opekarne odločil za pripojitev h Komunalnemu, obrtnemu in gradbenemu podjetju (KOGP) Kranj kot samostojna temeljna organizacija združenega dela. Enako odločitev so sprejeli tudi delavci KOGP Kranj in tako je v torek, 25. novembra, prišlo do svečanega podpisa samoupravnega sporazuma o združevanju dela in sredstev in o urejanju medsebojnih razmerij. Odločitev obeh kolektivov za takšen korak je bila za kranjsko družbenopolitično življenje svojevrstno presenečenje. Kranjske opekarne, ki so nastale pred 16 leti z združitvijo treh opekarn, so se v zadnjih dveh letih srečevale s precejšnjimi težavami. Čeprav so v preteklih letih povečale proizvodnjo od 10 na 24 milijonov opek na leto, se niso mogle rešiti težav. Zato so v kranjski občinski sikupnosti poskušali na razne načine rešiti to vprašanje. Vendar je vse do nedavnega ostalo več ali manj pri razmišljanjih in poskusih. Zdaj pa se je koldktiv sam odločil. Zanimivo je, da je do odločitve prišlo brez političnega prepričevanja, ampak je med delavci samimi prevladalo prepričanje o smotrnosti združitve. Kot je na slovesnosti ob podpisu sporazuma poudaril Marko Hafner, v. d. vodja TOZD Opekarne, so se v kolektivu odločili za povezavo, ker v večji organizaciji vidijo boljše možnosti za nadaljnji razvoj in boljše poslovanje. Združitev dejansko pomeni uspešnejše gospodarjenje in večjo socialno varnost zaposlenih. A. Z. Kmetijsko živilski kombinat Kranj — z n.sol.o. TOZD Komercialni servis z n. sol. o. enota Agromehanika Cesta JLA 2, telefon 23-485, 24-778 Kmetovalci! Obveščamo vas, da odslej pa do 31. decembra 1975 lahko kupite vse traktorske priključke proizvodnje SIP Šempeter, traktorje TOMO VINKOVIĆ - PASQUALI 15 in 18 KM s priključki na kredit po zelo ugodnih pogojih: kredit do 30.000 din s triletnim rokom vračila z 20% udeležbo /te / Za plačilo v gotovini popusti za nekatere stroje Ugoden nakup izdelkov Almira, Radovljica, po znižanih cenah: ženski in moški puloverji ter jopice, jersey ženske obleke, kostimi in krila Naši prodajalni bosta sortirano založeni s temi izdelki od 16. novembra do 10. decembra 1975. Bombažna predilnica in tkalnica Tržič je znana doma in na tujem Uspešna združitev znanja in strojev Bombažna predilnica in tkalnica Tržič je že nekaj let vodilni jugoslovanski izdelovalec posteljnine, ki drži korak z najvidnejšimi proizvajalci posteljnine na svetu 1939, vendar kaže upoštevati, da je bila med vojno tovarna poškodovana in je zato dosežek še vrednejši. Obrat predilnice se je moderniziral predvsem v letih 1959 do 1962, leta 1968 in leta 1971. Število zaposlenih se je trajno zmanjševalo. Leta 1950 jih je bilo 512, leta 1962 453, lani pa še 220. Obratno sliko kažejo rezultati proizvodnje. Leta 1962 je predil-niški obrat spredel 2.766.003 kilograme preje, lani pa 2,970.211 kilogramov preje. Večja produktivnost je očitna in je veliko pripomogla k odpravljanju nočnega dela. Tkalnico je »doletela« prva večja modernizacija leta 1957, potem pa beležimo vsako leto kaj novega. Danes teče vsakodnevno 650 avtomatskih tkalskih strojev z grebenskimi širinami od 120 do 287 centimetrov. Leta 1958 je 514 delavcev stkalo 11,368.032 kvadratnih metrov blaga, lani pa je 331 delavcev doseglo 16,496.448 kvadratnih metrov. Tkalci bodo kmalu pognali novih 40 najmodernejših brezčolničnih tkalskih strojev. Tudi za oplemenitilnico veljajo besede napredka. Stara tehnologija se je umaknila novi. Količine oplemenitenega blaga so iz leta v leto večje. Leta 1962 je obrat združeval 135 delavcev in oplemenitil 14,617.568 kvadratnih metrov tkanin, lani pa je šlo skozi stroje in roke 74 zaposlenih že 18,036.439 kvadratnih metrov tkanin. Del proizvodnje oplemenitilnice (me-tražno blago) gre neposredno na trg, ostalo pa dodela konfekcijski obrat. Konfekcijski obrat je lani slavil 10. obletnico delovanja. Krpe iz grobega platna in rjuhe so bili prvi izdelki, vendar zelo pomembni za tesnejše zbližanje Bombažne predilnice s potrošniki. Spočetka je bil trg za nove izdelke »gluh«, z leti pa se je odprl. Bombažna predilnica se mu je prilagajala in modernizirala obrat konfekcije. Zaslovela je še posebej zaradi kvalitetnega posteljnega perila in posrečenih kombinacij z izrezi, šivi, čipkami in vezeninami. Marca leta 1972 je BPT odprla v Loškem potoku v ribniški občini šivalnico, ki nudi kruh 53 domačinom. Tržiška posteljnina in plenice so se že uveljavile. Rastoče je tudi zanimanje za nove izdelke, rjuhe za jogije, tiskane namizne garniture in brisače ter posteljnino iz beljenih, barvanih in tiskanih tkanin. Proizvodnja je v desetih letih skokovito naraščala. Leta 1965 je 71 delavcev predelalo 1,355.558 kvadratnih metrov blaga, lani pa 193 delavcev že 7,867.319 kvadratnih metrov tkanin! Bombažna predilnica in tkalnica je kolektiv 1300 delavcev. Lanski povprečni mesečni dohodek je znašal 2565 dinarjev, predlanski pa 2034 dinarjev. Stalno je tudi naraščanje celotnega dohodka. Lanski je dosegel 230,285.000 dinarjev, letos pa bo celotni dohodek zanesljivo večji! Organizacija združenega dela je tako doma kot tudi na tujem zaslovela zaradi kvalitete izdelkov, ki jih je znala in jih zna prilagajati zahtevam trga. Opustila je proizvodnjo in prodajo neindustrijske preje in surovih tkanin. Konfekcijski obrat ji je omogočil večjo stopnjo finalizacije izdelkov. Danes v Tržiču predelajo skoraj polovico lastne proizvodnje. Bombažna predilnica in tkalnica slovi zaradi bele posteljnine, okrašene z vezeninami, čipkami in bordurami, razen tega je znana tudi zaradi novih posteljnin v pastelnih barvah, izdelanih iz mešanice bombaža in modalnih vlaken. Leto 1971 je prineslo novost! To je tiskana posteljnina, ki izžareva veliko živahnost in je pomemben njen dekorativni učinek. Korak dlje so posteljnine, izpolnjene z najmodernejšimi vzorci, izvirnimi grafičnimi rešitvami ter čudovito harmonijo barv? Kreira jih sloviti pariški modni ustvarjalec Pierre Cardin. Proizvodni program Bombažne predilnice in tkalnice, ki je iskan tudi na tujem, predvsem pa v ZRN, Italiji, Avstriji, na Nizozemskem, v Veliki Britaniji, na Danskem in vedno bolj tudi v deželah tretjega sveta ter v Libiji, obsega tudi izdelovanje plenic in posteljnine za najmlajše, po-stelnjine iz frotirja, rjuh za jog« vzmetnice in jogi postelje, zimskih rjuh iz kosmatega tržiškega platna trajnih, voljnih in toplih, in prtov ter brisač iz frotirja. Tudi te vzorce kreira Pierre Cardin. Seveda kaže omeniti tudi kvalitetno tržiško metrsko blago. »Vse za spalnico« bi lahko v kratkem označili prihodnjo proizvodno usmeritev Bombažne predilnice in tkalnice Tržič. Razvojni program predvideva intenzivno proizvodnjo doma in širjenje dejavnosti na področja, kjer je še dovolj delavcev, čim večjo finalizacijo proizvodnje i" vlaganja na področja, od koder se dinar najhitreje vrne in kjer je mogoče zmanjšati stroške in število delavcev. Osnovni obrati se prilagajajo potrebam konfekcije. 2e sedaj je 40 odstotkov jugoslovanskega posteljnega perila proizvedenega v Tržiču. Ob takšni usmeritvi se utegne odstotek še povečati. Prva tiskana posteljnina je na primer prišla prav iz Tržiča. Pozornost tovarne pri nakupu surovin, izdelavi in prodaji zares kvalitetnih izdelkov se obrestuje! -Os »Ze polnih devetdeset let tržiška delavka in delavec upravljata stroje, ki predelujejo gore bombaža v tisoče metrov tkanin. Zidovi tovarne so neme priče zvrščanja generacij, njihovega znoja in prizadevanj, od tistih prvih proletarcev, skoraj brezpravnih, do današnjih, ko jim je osvobojeno delo živa stvarnost. Vmes pa je dolga doba prebujanja, ko je tudi naš delavec spoznaval svojo veljavo in vrednost dela, ki ga je ustvaril in zato s stavkami upravičeno začel uveljavljati svojo pravico,« je med drugim dejal ob letošnjem proslavljanju 90. obletnice tržiške Bombažne predilnice in tkalnice njen glavni direktor Janez Lončar. Tržiška Bombažna predilnica in tkalnica se je po osvoboditvi, še posebej pa po 3. septembru leta 1950, ko je vzniklo tudi v tržiških »Vo-jah« delavsko samoupravljanje, še bolj utrdila. Stare stroje je menjavala in jih menjava z novimi, obnavljala je in obnavlja naprave, gradi objekte in celo nove tovarne ter dosega s tem vrhunsko kvaliteto izdelkov. Za vse storjeno je bilo potrebno veliko naporov vseh članov delovne skupnosti. Na račun samoodpovedo-vanja so bile včasih odstranjene nepremostljive ovire. Zato so zaposleni na doseženo lahko še bolj ponosni. Posebno drugo leto, ko bodo v tovarni, stisnjeni med Tržiško Bistrico m Mošenikom, oblikovali temeljne organizacije združenega dela in s tem veliko prispevali k uresničevanju ustave. Ker se obeta spojitev s priznano tovarno C1B iz Bovca, bo tržiška Bombažna predilnica in tkalnica še močnejša in vplivnejša. Pri razvoju Bombažne predilnice in tkalnice so delavci odigrali odločilno vlogo, obenem pa ne kaže prezreti njihovega prispevka k razvoju Tržiča nasploh. Spomnimo se enotnosti in odločnosti pri tekstilni stavki, ki je zajela Tržič med 26. avgustom in 9. septembrom leta 1936, in narodnoosvobodilnega boja, ki sta se mu pridružila 102 delavca. Tudi rast Tržiča in občine je bila in je odvisna od predilnice. Včasih je Bombažna predilnica in tkalnica združevala polovico tržiškega delavstva, danes pa še vedno četrtino! Povojna rast Bombažne predilnice in tkalnice je obrnjena k delavcu, ustvarjalcu in samoupravljavcu. Razen tega pa k skrbi za njegovo boljše življenje in življenjsko raven. Marsikdo težko verjame, da ima tovarna že 70C stanovanj in da je okrog 330 članov kolektiva prejelo dolgoročna posojila za gradnjo ali popravilo stanovanjskih hiš ter za nakup stanovanj. Zdajšnja organizacija združenega dela ima v Materadj pri Poreču počitniški dom. V prijetnih vikend hišicah je 165 ležišč, ki jih ne uporabljajo le zaposleni, temveč tudi delavci drugih tržiških delovnih kolektivov. Delavce Bombažne predilnice in tkalnice pa je pogosto srečati tudi v planinskih postojankah na Kofcah, Zelenici in Kriški gori ter pod Stor-žičem, saj jim je tod zagotovljeno bivanje po nižjih cenah. Pri skrbi za delovnega človeka sta pomembni obratna ambulanta in prehrana. Prva je bila vpeljana že leta 1956. Pomemben je njen posredovalni in preventivni vpliv, ne gre pa prezreti tudi prizadevanj za rehabilitacijo invalidov. Danes je na primer v BPT okrog 100 invalidov, ki so se s priuče-van jem usposobili za opravljanje drugih del. Še daljšo zgodovino ima tovarniška okrepčevalnica. Vsa povojna leta daje po zmernih cenah tople malice in kosila. Delavci na nočni izmeni imajo brezplačen obrok, tisti na nevarnejših delovnih mestih, pa brezplačen napitek. Moramo omeniti še prizadevanja za ukinjanje nočnega dela ter skrb za kadre in izobraževanje 1300-članskega delovnega kolektiva. Nič čudnega ni, če kolektiv ne prejema le priznanj za odlične izdelke, temveč tudi pomembna družbena priznanja kot zlati znak sindikatov in letošnjo zlato plaketo mesta Tržiča! Bombažna predilnica in tkalnica je sprožila v Tržiču industrijski utrip, nadomestila je morda lagodnejši ritem življenja z zahtevnejšim in neiz-prosnejšim, vendar takšnim, ki prinaša napredek. Samo za povojna leta primerjane številke veliko povedo. Leta 1947. ko je bilo v tovarni 1889 delavcev, so \ predilnici spredli 3,706.188 kilogramov preje, v tkalnici pa stkali 9 milijonov kvadratnih metrov bombažnih tkanin. Podatki no sicer precej enaki številkam i/, leta Petek, 28. novembra 1975 Glas — 5. stran Stavka jeseniških kovinarjev Vencelj Perko se v tretji knjigi zbornika Jeklo |n ljudje spominja stavke jeseniških kovinarjev JUnja 1935, ko opisuje akcijsko enotnost jesenskega delavstva V letu 1930 je bilo delavstvo Kranjske industrijske družbe na Jesenicah se posebno nezadovoljno: delali so pod obupnimi delovnimi pogoji in ob minimalnih mezdah. Od leta 1930 do leta 1«5, ko so 'se organizirano uprli, so večkrat demonstrativno prekinili de-!o, posredovali so tudi njihovi zaupniki, vendar brez uspeha. Podjetje Je še naprej vztrajalo, da posledice splošne gospodarske krize prenaša in nosi na imenih delavec. Na stavko jeseniških kovinarjev Je vplivala tudi stavka leskih delavcev, Sutil se Je vpliv delavskih zaupnikov ter Komunistične partije. Priprave na stavko Vencelj Perko, glavni zaupnik delav-inva Pri Kranjski Industrijski družbi škp ^ generalne stavke v jeseni- bud i rSkem revirJu leta 1935' po* bor * Me<*strokovnega akcijskega od-let io,pan na Koroški Beli, izvoljen ljud V 113 Usti slovenskega delovnega A,"~s|Va' revolucionar ter ustanovni on? , in član Predvojnega CK KPS, pm*je Priprave na stavko: d *5adnJi sestanek, na katerem smo se SV0ri'li*kdaj in kako bomo začeli D Kst)> smo imeli v četrtek pozno Na * pri Koniou na Javorniku. đvzoč! so bili le nekateri delavski in j.rganizacijski zaupniki SMRJ. Računa- br*Sm°' da bo na nJin ležal° glavno nar v stavke- Na sestanku so bili: Ig-j , Kralj, Franc Sire, Alojz Znidar, šaT^ Noč- Janez S-mid, Viktor Straži-nin carel Prežel j, Edi Giorgioni, Fra- giv jaz in morda še kdo- Do" oh*0rili smo se, da bodo začeli delavci Pet* KID na Javorniku stavkati v da k- 12- julija, ob 6. uri zjutraj, tako dan^taneta v tovarni nočna in dopol-od ska izimena. Za vsdk obrat je bil bo HVOrCT1 °^en iamed Prisotnih, da , delo ustavljeno in da bodo pazili, da ^ bi v bratih nastala kaka ško-• "ogovorili smo se tudi, kako bi varovali izhode, da bi onemogočili Poizkus odhoda morebitnim stavkoka-m iz tovarne oziroma prihod kakšne-*a Provokatorja v tovarno. Federl in l0rgioni sta prevzela nalogo, da bo-'le svojo nalogo in to bolje, dohod110 pričalkovali- Blokirale so vse j0 s ,.^,v tovarno in manifestirale svo-vi 2udarnost z možmi, brati in sino-j- začetek stavke je bil spodbuden rva skrb je bila premagana. Delavci trdni kot jeklo n°r°žniki so zastražili tovarno od zu-g,J- Najmočnejša straža je bila pri norn vhodu, kjer je stražilo stalno 0r ,0seiTi do dvanajst orožnikov. Vsi hit so Dm s ^iio, da se svet ne hi spustil v pekel tretje svetovne vojne.« A. fcalar Občinski sindikalni svet Škofja Loka Skupščina občine Škofja Loka Občinska konferenca ZKS Škofja Loka Občinska konferenca SZDL Škofja Loka Zveza združenj borcev NOV Škofja Loka Občinska konferenca ZSMS Škofja Loka Združenje vojaških vojnih starešin Škofja Loka čestitajo vsem občanom Škofje Loke za dan republike — 29. november o <^> S ?S •"■o S HO g o * A nJJ (i) »S *g o o »s? -2. e ^ ss o tu 3 O Gozdno gospodarstvo Bled, n.sol.o., Bled TOZD Gozdarstvo Bohinj, n.sub.o., Bohinjska Bistrica TOZD Gozdarstvo Pokljuka, n.sub.o., Bled TOZD Gozdarstvo Jesenice, n.sub.o., Jesenice TOZD Gozdno gradbeništvo Bled, n.sub.o., Radovljica TOZD Gozdno avtoprevozništvo in delavnice Sp. Gorje, n.sub.o., Spodnje Gorje Obrat za kooperacijo zasebni sektor gozdarstva Bled, n.sub.o., Bled nudi standardne asortimente smreke, jelke, macesna in bukve. Izdeluje asortimente po naroČilu z ustreznimi dimenzijami in kakovostjo, zlasti z zahtevami po izrecni gostoti, polnolesnosti, resonanci in ravnosti, kar je posebnost strukture lesa iz triglavskih gozdov. 0) o o d cd u cd HO Q Q oo 0 cd ti cd M P O H o >o cd ti cd > o • •si S °° si •Ž * -O Qu <^> <*> .21 . ■M lil M SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE W Ji opravlja visoke, nizke, industrijske, športne in turistične gradnje. Interesenti za vse vrste gradenj se lahko informirajo pri podjetju, ki jim kvalitetno in po zmernih cenah zagotavlja uresničitev gradnje od idejnega projekta do konca gradnje. o (V Ob prazniku republike iskreno čestita delovna skupnost Delavske univerze Tomo Brejc, Kranj Polepšan kranjski kolodvor Asfaltirani peroni in razkladalni ter nakladalni prostor, večja varnost nc Postaji in na gorenjski progi sploh in sodobnejša okrepčevalnica so le ne katere novosti kranjskega kolodvora . pred leti ie bila urejenost kranjske železniške postaje marsikomu kamen spotike! Nanj so opozarjali Potniki in občani, ki so se naključno au po opravkih zadrževali na njej ali v bliži-; v bližini, večkrat pa so pozivi k večji urejenosti kolodvora zveneli tudi iz časopisnih stolpcev. Zadnji dve leti se je kolodvor polepšal tako znotraj kot zunaj. Sanitarije in čakalnice so urejenejše. Ličnejše in popolnejše so tudi razne obveščevalne in za potnike opozorilne table. Skratka, zoper urejenost in čistočo se ni pritoževati. Posebno veliko je bilo storjenega letos. Železniško gospodarstvo iz Ljubljane oziroma ljubljansko Železniško transportno podjetje je s pomočjo kranjske občinske skupščine asfaltiralo Perone med tiri. Pred tem jih je dejansko ni bilo. Asfalt je tudi že vgrajen na delu nakladalnega oziroma razkladalnega prostora. Vrednost doslej opravljenih del znaša okrog treh milijonov dinarjev. Novosti so veseli tako potniki kot ljudje, ki nnajo vsakodnevni opravek s tovorom. Varnejša in lažje uporabljiva je Kranjski Tekstilindus pred novim delovnim dosežkom Kjer je delavki zaupana milijarda mehanizacija. Število letošnjih va-gonskih pošiljk ostaja na lanski ravni, medtem ko se je število kosovnih pošiljk, posebno ekspresnih, letos v primerjavi z lanskim letom povečalo. Da bi bilo uresničeno že-lezničarsko geslo »od vrat do vrat« in bi bilo zadovoljstvo naročnikov železniških prevozov večje, se je letos tudi modernizirala in obnovila z novimi tovornjaki dostavna služba. Med letošnje pomembne pridobitve kranjske železniške postaje sodijo še sodobnejša okrepčevalnica, kjer železniški delavci in potniki lahko dobe tudi tople obroke, obnovljen industrijski tir do Naklega in bližnjih novih Merkurjevih skladišč ter tako imenovana APB relejna naprava (avtomatski pragovni blok), ki omogoča na gorenjski železniški progi vključno s kranjsko postajo večjo propustnost vlakov hkrati pa popolnejšo varnost. Načrtovana dela še niso končana. Asfalt bo vgrajen še med skladiščem in rampami. Področje kranjske železniške postaje bo boljše razsvetljeno, v načrtu pa je tudi gradnja industrijskega tira do novih skladišč Živila v Naklem. Začeli so se razgovori o graditvi novih skladišč v Tržiču. Na osnovi prvih rezultatov pogovorov sodeč bodo nova skladišča v razvijajoči se industrijski coni na Mlaki. J. Košnjek Slovenski »klinični vrh« - ......, _■ _____:— ____, t__.. ____:„„ 11 TH71 Zdi se, da se še niso zaprla vrata za zadnjim povabljenim, ki je v avgustu prisostvoval svečani otvoritvi nove predilnice v obratu I, ko v TEKSTILINDUSU napovedujejo že nov dosežek: za praznik republike bo v obratu II stekla nova tkalnica. Sicer tu ne gre za novo gradnjo; temveč le za novo opremo. Ko se je predilnica skoncentrirala v obratu I, so se v obratu II sprostili prostori in sklenili so, da se tu uredii moderna tkalnica. Problem nočnega dela žena so v preteklih letih že v precejšnji meri rešili, toda to je v proizvodnji pustilo tudi negativne posledice: nastal je primanjkljaj v surovih tkaninah. To bo sedaj nadomeščeno s to novo tkalnico. Toda ne na račun novih zaposlenih, temveč le na račun novih strojev. 112 najmodernejših brezčol-ničnih širokih statev francoske izdelave bo v primerjavi s klasičnimi avtomatskimi statvami podvojilo zmogljivost. Le pet delavk bo delalo na teh statvah v eni izmeni. ' Ta investicija je kapitalno zelo intenzivna, saj stane samo nabava teh strojev prek pet starih milijard. Torej tu vsaka delavka upravlja stroj, vreden milijardo! Sicer je nekaj tako , dragocenih delovnih mest že tudi v • novi predilnici, katera že v tako krat-' kem času kaže lepe uspehe in se s l produktivnostjo v njej bližajo vrhu ► dosežkov jugoslovanske bombažne ' tekstilne industrije. Tu se vidi, kaj ► pomeni, če je proizvodnja skoncen- ► trirana na enem mestu, če iztrošene I zastarele naprave zamenjajo moderni ► stroji in če je dovolj le eno vod- ► stvo ... ► Montaža novih statev se je začela y maja in se zaključuje prav te dni. Že y prva preizkusna proizvodnja je dala ► odlične rezultate; izkoristek kapacitet je že 93 %. VEC ČESANEGA, MANJ MIKANEGA S to investicijo bodo imeli možnost izdelovati še kvalitetnejše tkanine — večji bo delež česanih tkanin in manj bo mikanih. Kljub vsej tej poplavi razno raznih umetnih materialov, se v Tekstilindusu še vedno izdeluje 77 odstotkov čistih bombažnih tkanin in le 23 °/o izdelanih tkanin je mešanica bombaža in sintetike oziroma sintetičnih jersevev. Že res, da ovratnik srajce lepše stoji, če so v njej tudi sintetične niti, toda osnova ostaja zdrav bombaž. In danes se ves svet vrača k naravnim materialom. Tega se še kako dobro zavedajo v tej naši največji gorenjski tekstilni Danes dopoldne, 28. novembra, dan f[eJ Praznikom republike, je bil v MUbljani svečano odprt in izročen na- enu. Klinični center. S tem je bila vresničena zamisel o »kliničnem vrhu« okviru koordiniranega poslovanja .*en bolnišnic v Sloveniji. Pravzaprav vrhZamiSel ° novi funkcij1 centra kot "ninski zdravstveni instituciji v SR »overnji nastala šele pred petimi leti jjotem ko je gradnja prve faze klinična centra že tekla: prva lopata za ovo zgradbo kliničnega centra je bila jjamreč zasajena v jeseni 1966. leta. t|Wej je bil nazidan posteljni blok, '. leta kasneje pa so začeli graditi še stjvPadaJoči funkcionalni del: diagnozi ~~ terapevtsko servisni objekt. st u1 so dela pri opremljanju nove , . e končana: v tem mesecu se je v *°1e prostore vselil še. zadnji med ™membnimi oddelki — urgentna enota laboratorijem, porodni blok, pa le-y,ra.> sterilizacija in delovna resta-«ci/a<( pripoveduje glavni direktor ^»ničnega centra Zdravko Krvina. jseljevanje v novo stavbo je potekalo vstopno: leta 1970 so prvi bolniki st1 ■v hospitalni del v osmem nad-,.r°PJu, nato pa so se postopno vsekale nove enote LeJa 1972 je začel ftiovati oddelek za hemodializo in cen-alna kuhinja, leto kasneje je bil od-■Z ?ddelek za opekline, rentgenološki pstitut ter center za intenzivno nego, ?tos februarja pa nova pralnica in v še operacijski blok. Za prihod-te leto preostanejo le še zaključna z urejun jem- okolice.« Kaj se pravzaprav skriva za zidovi '°ve moderne stavbe, v čem se skriva POrnen označbe »klinični vrh«? Na 80.000 kvadratnih metrih je, če gledamo najprej zdravstveno enoto, tJyP bolniških ležišč ali približno"če-Jlria vsega hospitalnega dela ljubljanska kliničnega centra. Tu so posebne ,'soko specializirane enote z najmo- ljen-CjSo opremo, ki omogoča zdrav 0cUH tUC^ najtežjih primerov. Tu so 'ek v-^ Za opekline, pediatrični odde-trjl] K'rurških strok, hemodializa, cen-sWh° anestezijsko reanimacijska 'teti" a. ki omogoča vzdrževanje živ-We? n funkcij tudi pri do sedaj ki 0Unn'h primerih. Tu so tudi enote, stjj^ogočajo vrhunsko delo v diagnozo Lln zdravljenju: klinika za nuklear-'^sth ^'cino, institut za rentgenologijo, l:-;*nn ""»Trtfi^inloeiio. ■-—v Za Miim.li" "v""-----■ e'ek za kardiorespiratorno klinično klinično nevrofiziologijo fiziologijo itd. Najsodobneje urejen operacijski blok v tem delu ima 11 operacijskih dvoran in več operacijskih sob, kar vse skupaj z urgentno službo omogoča najtežje operacije na strokovnem nivoju v samem svetovnem medicinskem vrhu. Za nemoteno delovanje tega dela pa so potrebne tehnične službe, predvsem pa energija v številkah, ki zbujajo vtis, da gre za pravo malo mesto. Samo hišni transformator na primer ima priključno moč 7000 KVA, kar bi zadostovalo za sodobno mesto s 40.000 prebivalci, razen tega pa imajo rezervni agregati moč 1700 KVA. Stavba porabi za ogrevanje več kot 20 ton pare na uro, nekaj tudi iz lastne toplarne, 15 bojlerjev skrbi za 70.000 litrov vode, medtem ko se porabi na dan 1500 ku-bikov hladne vode. Svetlobo daje preko 20.000 fluorescentnih cevi, 2000 žarnic, 1200 nočnih in 1600 baktericid-nih luči itd. Pralnica im^ zmogli'"^t 10 do 12 ton suhega in zlikanega perila na dan, kuhinja pa lahko pripravlja 3000 obrokov v 20 dietnih inačicah. K popolnejši sliki nove stavbe sodijo seveda še podatki o stroških gradnje in opreme. Novi klinični center je stal 620 milijonov novih din (62 miliiard starih din): od tega so bili gradbeni stroški 142 milijonov din, obrtniška dela 122 milijonov, instalacije 166 milijonov, oprema 96 milijonov itd. Številke niso majhne, dokajšen delež pri tem ima tudi porast cen, inflacija, zaradi česar je bilo potrebno tudi črtati nekaj del iz programa. Marsikoga bo tudi zanimala razdelitev sredstev med finanserje, ki so teh 620 milijonov din v letih gradnje prispevali. Regionalne zdravstvene skupnosti so prispevale 230 milijonov din ali 37 odstotkov: ljubljanska regionalna zdravstvena skupnost 183,5 milijona, gorenjska 38,6 milijona, novomeška pa 6,9 milijona din. Dotacija SR Slovenije je znašala 96 milijonov din, dotacija republiške zdravstvene skupnosti 83 milijonov; klinični center je prispeval s krediti in lastnimi sredstvi 23 odstotkov celotne vsote ali 142 milijonov din. Ostalih 10 odstotkov pa se je nateklo iz sklada za nove bolnice in iz sredstev 26 občin bivšega ljubljanskega okraja. Na tiskovni konferenci pred otvoritvijo nove stavbe Kliničnega centra so novinarji dobili tudi podatke, ki sedaj zaokrožajo predstavo o celotni organizaciji zavoda Klinični center. nu, ki pa je center prodajnih poti za to področje. POVEČAN PLAN IZVOZA IN NOVI PRIJEMI Kljub vsemu pa bo plan izvoza za leto 1976 še povečan, in sicer na 20 % od celokupne proizvodnje, kar pomeni 5 milijonov metrov blaga za izvoz; plan proizvodnje za leto 1976 pa je 25,250.000 metrov tkanin. V izvozu in v prodaji sploh iščejo novih prijemov. Njihov cilj je povečati prodajo konfekcijskim hišam. Glede na to, da so v zadnjih dveh, treh letih močno razvili in povečali proizvodnjo dekorativnih tkanin, se povezujejo z raznimi saloni pohištva, kjer nastopajo kot razstavljavci, ki s svojo prisotnostjo izpopolnjujejo to ponudbo, opozarjajo obiskovalce na možne d&-koratiivne kombinacije in seveda — nase. Letos so se v takem sodelovanju s saloni pohištva SLOVENIJA-LESA in UNILESA udeležili septembra in oktobra tudi jugoslovanske razstave v Moskvi in Kijevu, katero je organiziral gradbeni center iz Beograda. Potrebna pa je udeležba tudi na vseh domačih sejmih. Kar šest do sedem letno se jih zvrsti v Ljubljani in Beogradu. Za leto 1976 pa imajo že v načrtu, da se pojavijo tudi v Skopju. VSEM UREJENO DRUŽBENO PREHRANO IN ZAMENJATI VSE IZTROŠENE STATVE Letos so celih deset starih mili dali v investicije za ureditev pi niče in tkalnice; 70 °/'o od tega je bil-> lastnih sredstev, 30 °/o pa so prispe vali tuji partnerji, banke in iz skada skupnih rezerv. Dosežki letošnjega leta jim dajejo veliko volje in polno mero poguma za prihodnje investicije: že se odločajo za nadaljnja vlaganja v tkalnico. Zamenjali bodo vse iztrošene statve; s tem bodo zamenja, ne zadnje statve, ki so bile nabavljene še pred vojno. V obratu I je treba v izpraznjenih prostorih urediti obrat družbene prehrane. Prepotrebna je! Da ne bo več prizorov, ko delavke malicajo med stroji, na kolenih ... 900 ZAPOSLENIH MANJ Fluktuacija se je že skoraj povsem umirila. Še letos se je zmanjšala za 30% v primerjavi z letom 1974, pa je že to leto bilo dokaj umirjeno. Kljub novim strojem ne predvidevajo novih zaposlovanj, če je bilo še ob Zavod ima v svojem sestavu 33 TOZD z več kot 6000 zaposlenimi: od tega je 53 odstotkov zdravstvenih delavcev. Skupno je v Kliničnem centru 4300 bolniških postelj, kjer se je lani s poprečno ležalno dobo 17 dni zdravilo več kot 83.000 bolnikov. »Ob vsem tem pa je treba povedati še ceno oskrbnega dne,« je povedal direktor Zdravko Krvina. »Cena se suče od 140 do 180 din na dan, všteti pa so stroški za vse zdravstvene in laboratorijske storitve, zdravila in nego ter seveda hrano in posteljo. V intenzivni negi, kjer je potrebna stalna prisotnost zdravstvenega osebja pri bolniku ob nenehnem delovanju različnih tehničnih naprav, pa se cena oskrbnega dne povzpne na okoli 400 din. Z dograditvijo Kliničnega centra v Ljubljani smo v Sloveniji brez dvoma dobili ustanovo, ki lahko človeku nudi zdravstveno varstvo na najvišjem ni voju. »Poudariti moram,« pravi direktor Zdravko Krvina, »da ni pomembna le najmodernejša tehnična oprema, ampak tudi kadri, zelo sposobni kadri, ki jih imamo; vse to zagotavlja našemu človeku najvišji nivo zdravstvenih storitev. Prav s tega vidika je treba novi klinični center tudi gledati in ne le skozi dinar. Pravica in možnost do najkvalitetnejše zdravniške pomoči pri nas velja za vsakega zavarovanca in ne le kot je to v drugih sistemih, za tistega, ki zmore tako kvalitetno zdravniško storitev rudi plačati. Seveda pa se bo potrebno dogovoriti za racionalizacijo dela z ostalimi bolnicami predvsem glede diagnostičnih preiskav. Sodelovanje z ostalimi hospi-tali nameravamo v prihodnjem letu poglobiti: pripraviti bo treba samoupravni sporazum med slovenskimi bolnicami in Kliničnim centrom in pa seveda s splošno zdravstveno službo, da bi zdravstveno varstvo na Slovenskem čim boljše izvajali. Sodelovanje pa teče že sedaj: če vzamemo na primer le gorenjsko zdravstveno regijo, moram omeniti dosedanje sodelovanje z Institutom :a pljučne bolezni in tuberkulozo Golnik, ki je samostojna enota kliničnih bolnic, in pa z bolnico Jesenice, sodelujemo pa tudi s splošno zdravstveno službo. na Gorenjskem. Ni dvoma, da bi se bilo treba o sodelovanju z gorenjsko zdravstveno regijo dogovorili še podrobneje: priprave na dogovor o sodelovalni so :y v teku.« I. M. tovarni. Zavedajo se pa tudi, da če hočeš danes v njihovi stroki uspevati, moraš proizvajati modne artikle v več variantah, da lahko zadovoljiš tudi vse nadpoprečne jugoslovanske zahteve in ne samo poprečne. V bo> doče ne bodo večali proizvodnje po količini, ampak bodo dali poudarka različnim kvalitetam in bogatemu barvnemu asortimentu. Take proizvajalce pa išče tako domači kot tuji trg. Skoraj vsa Evropa že pozna njihova blaga za ženska oblačila, posteljno perilo itd. Prav tako države v razvoju, kot Sirija, Libanon, Saudska Arabija, Irak, Uganda, Mali itd. Sovjetska zveza se na primer navdušuje nad njihovo srajčevino, Grčija pa nad njihovimi zimskimi tkaninami. Vietnam je v letošnji državni pomoči zvezne vlade dobil tudi 80.000 metrov blaga za ženske obleke iz Tekstil-indusa. Za letošnje leto so predvideli za 2,680.000 dolarjev izvoza. Toda, kaže, da ta plan ne bo povsem uresničen. Velike težave imajo prav s plasiranjem na Bližnji vzhod. Zadržujejo namreč negotove razmere v Libano- združitvi pred 10 leti 3300 zaposlenih-kar je bil maksimum zaposlovanja v tovarni, se danes lahko pohvalijo, du že z 2436 zaposlenimi dosegajo višje rezultate. Predobro se zavedajo, koliko stane podjetje vsak na novo Z" posleni in kakšne stroške potegne to za seboj v občini. Danes odpirajo, lahko bi rekli, naj modernejši oddelek tkalnice v Jugoslaviji. Dosežek, ki mu gre vsa pohvala. Ne, res ni šlo brez pritrgovanj pri osebnih dohodkih, toda ta odpovedovanja se jim bodo v prihodnje še kako obrestovala. Oba velika letošnja dosežka, nova predilnica in tkalnica, sta njihovi veliki delovni zmagi, s katerima sc delavci Tekstilindusa najlepše poča stili 30-letnico osvoboditve. Delavci TEKSTILINDUSA a TOZD predilnice, TOZD tkalnice, TOZD plemenitllnice, TOZD za oddih in prehrano ter delovne skupnosti skupnih služb čestitajo ob dnevu republike vsem delovnim ljudem in jim žele mnogo delovnih zmag. 8. stran — Glas petek, 28. novembra 1 Čestitka ob prazniku Danes, 28. novembra, ob 18. uri bo v Podnartu slavnostna seja skupščine krajevne skupnosti, ob 19. url pa bo v kulturnem domu osrednja občinska proslava. V kulturnem programu bodo nastopili pevski zbori iz občine, recitatorji DPD Svoboda Podnart, pionirji pionirskega odreda Alojz Ra-kovec iz osnovne šole Ovsiše in orkester glasbene šole Radovljica. Na svečanosti bo govoril sekretar zvezne konference socialistične zveze Marjan Rožič. Po proslavi bodo dobili priznanja za dolgoletno družbenopolitično delo Jože Konc, Ivan Fister, Jela Šolar, Marija Jerala, Jože Treven, Janko Vari, Janez Pogačnik, Jože Drol in kolektiv Kemične tovarne Podnart. Priznanje krajevne skupnosti Podnart pa bo prejel tudi predsednik sveta krajevne skupnosti Miha Bevc. Jutri ob 10. uri dopoldne pa bodo v Podnartu slovesno odprli 16 kilometrov letos asfaltiranih cest • ijevni skupnosti. T" dogodek, otvoritev 16 kilometrov letos asfaltiranih cest, je le simbolična prispodoba številnih drugih prireditev za praznik republike V naši občini. Poleg raznih proslav velja omeniti še dve prireditvi. Včeraj ob 16. uri je bil v hotelu Svoboda na Bledu svečan sprejem za okrog 40 novosprejetih članov zveze komunistov iz radovljiške občine in okrog 25 vojakov — članov ZK iz garnizije na Boh. Beli. — Danes ob 19. uri pa bo v kulturnem domu na Lancovem svečanost ob prazniku republike, na kateri bodo proslavili pomembno delovno zmago. Prebivalci te krajevne skupnosti v naši občini so letos s prostovoljnim delom, prispevki in drugimi akcijami omogočili asfaltiranje in ureditev ceste na Vošče in Brda. Otvoritev te ceste in proslavitev delovne zmage bo jutri ob 10. uri. 30-Ietnlca osvoboditve in 25-letnlca sa^c„^.avijanja, ki ju letos še posebno svečano praznujemo z različnimi prireditvami in proslavami, pomenijo hkrati ogromen razvojni korak na področju družbenega standarda tako v naši občini kot celotni naši družbeni socialistični skupnosti. Obnova in izgradnja številnih novih gospodarskih objektov, šol in drugih vzgojnih, varstvenih, kulturnih in podobnih ustanov so le del mozaika napredka 30 let in potrditev zmage in poti, za katero smo se pred 32 leti v zgodovinskem mestu Jajcu odločili na drugem zasedanju Avnoja. Takrat začrtane cilje simbolizirajo današnje akcije in proslave ter uspehi, takrat začrtani družbeni odnosi, san um prav Man je in socialistična družbena ureditev. Ko danes slavimo 30-letniico osvoboditve in 25-letnico samoupravlja- la področju kovinsko-predelovalne industrije sta podjetji Plamen in Veriga zelo modernizirali proizvodnjo. Posnetek je iz Verige. fi vUobbčluZgmien' tU nUVi PUrk hUtd nU Bkduie zvečal turistično ponudbo nja, ne moremo mimo ene naših osnovnih samoupravnih celic; to so krajevne skupnosti. Ob oblikovanju samoupravnih družbenih odnosov se je vloga in oblika le-teh sorazmerno kasno izoblikovala. Uspehi, ki jih danes beležijo krajevne skupnosti, pa so ogromni. 2e od vsega začetka so le-te svojstveno realen barometer razvoja in družbenega standarda. Kritično oko ocenjevalca bi na trenutke lahko ugotovilo, da so morda že od vsega začetka preveč komunalno usmerjene na področju razreševanja problemov družbenega razvoja. Vendar je takšen kritičen pogled razumljiv. V vsej svoji skromnosti in vsakodnevni večji razvitosti smo vendarle še vedno ljudje, občani, ki nam n' vseeno, kakšno je sosedovo dvorišče po kakšni cesti se vozijo v sosednji vasi in s kakšnimi problemi se bomo srečevali jutri. Nekakšna nevidna, vendar v bistvu poštena in pravilna sila tiči za tem pojmovanjem in re" zultat le-te-se kaže v vsakodnevnem napredku. 30.000 oreblvalcev šteje danes naša občina. Prek 11.000 jih je zanoslenin v več kot 40 organizacMah združenega dela oziroma blizu 100 temellnlh organizacijah združenega dela. Tako P° velikosti kot do Infrastrukturnem sestavu smo nekako posebna občina. v primerjavi z drugimi po številu P«*' bivalcev večliml, po površini Pa manjšimi občinami, imamo 95 naselij, ki so povezana z okrog 250 k"?" metri cest. Od vseh zaposlenih j"ye kar okrog 6000 v industriti. Ta industrija pa je značilna predelovalna Industrija, vezana na surovine <** drugod ln na izvoz oziroma prodal0 Izdelkov na drugih tržiščih. Lahko »' rekli, da Je naša industrlfa sorazmerno mlada ln Je le zadržala nekatere značilnosti včerajšnfega Industrijskega razvoja. Njeni cilji pa so trdni m realni ln sodobni, gospodarski i" družbeni procesi zanjo niso tuji. Spomnimo se. da sta podjetfl G" In LIP Bled v Bohlnlski Bistrici letos odprli novo skladišče za obdelavo in predelavo lesa, da Je v nekdanji klasični Kropi zrasla v Plamenu modema proizvodnja, da Je leska Veriga postala pravi gigant v primerjavi z včerajšnjim dnem. Spomnimo se moderne In mlade tovarne športnega orodja ln opreme Elan v Begunjah' ki Je danes med največjimi tovrstnimi tovarnami na svetu ln je nastala v zadnjih tridesetih letih. Čeprav še niso uresničeni vsi načrti, danes beležimo izreden korak prj razvejanosti trgovinske mreže. Mla podjetja kot so Murka, špecerija 1 podobna so sestavni del tovrstne * frastrukture in imajo pomemben » lež pri oblikovanju končne P°d. družbenega standarda v naši obč«^' In ne pozabimo turizma. Ce kje, P tem je prav na tem vse bolj P001.^ bnem gospodarskem področju oj^iL. postala znana širom po domovini. » , rlstična kraja kot sta Bled in Bohim sta kljub ugotovitvam po hitrejše" nadaljnjem razvoju in turističnih v' ganjih že danes znana domala W vsem turističnem svetu. b V tem trenutku, ob čestitki ^ prazniku, ko pero nekako težko sle pretirani in vsakdanje gledano t" kritični misli, nekako ne morem kljub nalogam v prihodnje in JSf j. blemom, s katerimi se bomo m°C^. že jutri spopasti, mimo uspehov. " steno in veselo praznovanje seye pomeni tudi pošteno in objektiv" oceno. Vendar se ob slavnostnem r^ položenju Vseeno nnrala to misli. preraščajo vseeno porajajo mi-v optimistično ocenje*^ nje dogodkov in jutrišnjega d"e' zato je prav, da ob čestitki za Pra*j nik ostajamo realno kritični, hkra pa objektivno zadovoljni nad d°se% njimi uspehi ter razpoloženjsko sm nad nalogami, ki nas čakajo. °S delu. m zivlJenJu v teJ krajevni sednnlOSti smo se Pogovarjali s pred-Staili ■i°m sveta krajevne skupnosti c msiavom Božičem, vodjem delega-čin-va zbor krajevnih skupnosti v ob-predKl skupščini Ivom MiklavčiČem in cialk^xnikom krajevne konference so-levcern inž* Edvardom Jur" ji0$it pr'merjam našo krajevno skup-kraie2 .ne,katerimi drugimi manjšimi vi c:Vnirni skupnostmi v občini,« p raje s anls'av Božič, »potem bi rekel, da sebo4°JeVrstna te?ava ze to' da se med w? Pomalo poznamo. Na vasi se še Wa redkokdaJ z2°di. da Prebivalci d, .ne. Poznajo. Pri nas pa je tako, jn n as'b sosed niti soseda ne pozna li 5 ye kako se piše. Vendar to ni ta-skri,. 1 Nekaj drugega se namreč neVfvl <;l'*š'm. da razmišliaio o uh'čnih odhnr'h m podobnem. Pri nas bi do moie morali za to usnosob'ti h>šne svete in zbore stanovalcev. Kraievna sViinnoct bi morala naiti »trk z niimi. Vloora b;šn'h svetov in zborov stanovalcev bo v prihodnje nedvomno takšna, da bomo morali obravnavati tudi zdravstvena, socialna, razna komunalna in druga vprašanja in ne le svoje materialne probleme. Će se bomo po tej poti lotili vprašanja informiranja m verifikacije stališč za nastope v skupščini, sem prepričan, da bomo hitreje in laže uspeli kot z iskanjem različnih drugačnih oblik.« O vsakem problemu dogovor Pomembno, da ne rečem vodilno vlogo dobiva danes v našem družbenopolitičnem življenju socialistična zveza neko stolpnico je lahko vprašanje dveh, treh hišnih svetov, ne pa celotne krajevne skupnosti. Zato se bomo morali pri razreševanju manjših problemov posluževati hišnih svetov oziroma ožjih problemskih sestankov. Drugačt pa je seveda, kadar bo šlo za skupne dogovore in pridobitev mnenj. Takrat pa bomo morali poiskati tudi druge oblike informiranja. Ob tem bi rad besedo dve povedal še o delu drugih organizacij. Mislim, da se več ali manj vse srečujejo s težavami zaradi pomanjkanja ustreznih prostorov za delo in s tem v zvezi z ustreznimi delovnimi oblikami. Morda imajo edino 'mladi pri tem določeno prednost, saj smo jim s skupnimi močmi pomagali pri prostoru. Kot kaže pa je zanje tudi organizirano delovanje precej trd oreh. Nekako se ne morejo sestati in dogovoriti za delo. Zato menim, da bo naša glavna skrb v prihodnje, da jim pri tem pomagamo.« V ktujevhi skupnosti je več podjetij in ustanov Urbanizirano okolje lepo dopolnjuje nova zgradba podjetja Gorenjska oblačila. fnre? za tem- °b različnih akcijah na-k_ak .na1°tirno na preceišnje težave, nan° .'mdi obvestiti o njih. Tako se 'ndoeaia, da pošljemo volivcem prek 3000 vabil za zbor, na katerega iih oo-tem oride dobrh sto. 2e sam finančni strošek je nri taksnem razpošiljanju in tiskaniu vabil velik. A če bi bila to ed'na težava, ne bi bila ravno prehuda. Več i i nroblem, s katerim se srečuiemo v naši kra'evni skutrnosti. so otroška igrišča. Ne da iih ie oremalo, amoak iih tako rekoč ni. Predvideno ie sicer igrišče ob novi šoli Simona Jenka, a žal ie finančni strošek r>revel;k. Prav zdaj se nameravamo lotiti akcije, da bi s pomočjo delovnih organizacij in občanov to nekako uredili. Nekaj hišnih svetov oziroma stanovalcev v novem stanovanjskem naselju se je, recimo, kar samo odločilo za ureditev manjšega igrišča. Pobuda je vredna vse pohvale. Vendar problema ne rešuje, če vemo, da šolo, ki je v novom naselju, obiskuje okrog 2000 otrok, od katerih jih je večina iz naše skupnosti. S podobno težavo se srečujemo pri otroškem varstvu. Posebno v mladih družinah (teh pa v naši skupnosti ni malo) sta oba starša zaposlena. Imamo pa na našem območju le tri vrtce. Razmišljali smo že o organiziranem varstvu otrok po družinah, a zamisel ni naletela na pravi odziv. Poleg številnih drugih podobnih problemov, med katerimi bi posebej omenil urejenost okolice-stanovanjskih objektov, odvoz smeti in še kaj, pa je trenutno največji problem pomanjkanje prostorov za delovanje krajevne skupnosti in organizacij. Svet krajevne skupnosti kot Samoupravni organ šteje 15 članov oziroma delegatov, konferenca pa 40. Razen tega imamo še 12 stalnih in 5 posebnih komisij. Prav tako pa na območju delujejo različne družbenopolitične organizacije. Omenil bi, da so med najbolj aktivnimi komisijami' komisija za socialno varstvo in skrbstvo, komisija za šport in rekreacijo in komisija za prometno varnost. Med organizacijami pa nedvomno zasluži pohvalo organizacija rdečega križa. Kot rečeno, imamo velike težave zaradi prostorov. Krajevna skupnost in družbenopolitične organizacije namreč lahko delujejo le v dveh pisarnah. To pa je veliko, veliko premalo za normalno odvijanje družbenopolitičnega življenja v skoraj 7300-članski krajevni skupnosti. Včasih menim, da edino naš honorarni tajnik krajevne skupnosti Slavko Rot z resnično prizadevnostjo uspeva razreševati ta organizacijski labirint. Cer verjamete ali ne, iz tedna v teden tako rekoč ni trenutka, da ne bi bili prostori zasedeni in še moramo gostovati v domu JLA, po pisarnah raznih podjetij, ali pa se, če ne gre drugače, srečamo tudi kar na domu.« Hišni sveti in zbori stanovalcev Kljub širini bi lahko rekli, da je ta krajevna skupnost samoupravno dobro organizirana. Omenili smo že konferenco in svet krajevne skupnosti in komisije. Po drugi strani je zanimivo, da je bila prav krajevna skupnost Vodovodni stolp med prvimi v občini, ki je izdelala in sprejela svoj statut. Sicer pa o samoupravljanju oziroma uveljavljanju delegatskih odnosov vodja delegacije za zbor krajevnih skup- PrebiZlci nekaj hišnih svetov v novem stanovanjskem naselju so se sami odločili za ureditev igrišča. kot fronta vseh organiziranih sil in oblik. Njeno delovanje v krajevni skupnosti pa je odvisno predvsem od organiziranosti. V krajevni skupnosti Vodovodni stolp ima konferenca socialistične zveze 76 delegatov, predsedstvo, ki je sestavljeno iz izvršnih odborov vodstev družbenopolitičnih organizacij, in več organov kot so komisije, koordinacijski odbori in drugi. Predsednik krajevne konference je inž. Edvard Jurje-vec. nosti v občinski skupščini Ivo Miklav-čič pravi takole: »Morda bi bilo prav, da bi o tem vprašanju povedal svoje mnenje tudi vodja splošne delegacije za samoupravne interesne skupnosti Edo Resman (žal mi sreča ni bila naklonjena, da bi se dobi'la — op. p.), vendar menim, da je naša delegacija, ki ima 16 članov in je tako po poklicih, spolu in starosti zelo raznolika, doslef svoje delo in nalogo dobro opravljala. Sestajala se je redno pred vsako sejo skupščine in obravnavala tudi nekatera druga vprašanja. Pri tem moram poudariti, da so bili na seje vabljeni tudi predstavniki krajevne skupnosti in organizacij in so se jih skoraj vedno tudi udeleževali. Rad pa bi povedal, da smo se mi lotili morda za spoznanje drugačne prakse kot v drugih krajevnih skupnostih. Za vsako sejo smo namreč določili dru-geea delesata. Menim namreč, da napak ravnaio tiste delegacije, ki za sejo zbora krajevnih skupnosti vedno določajo enesa in isteaa delegata. Delegati se morajo namreč za zaupano jim vlogo tudi usposabljati, tako da se ob posameznih vnrašani'h lahko tudi sami odločajo pri tehtanju vprašanj in predlogov. Drugo pa ie seveda vprašanje informiranosti. Cemrav na tem področiu še v nobeni kraievni skupnosti v občini ni bilo kai več nareienega. se bomo v naši morali s tem čimnrei spoprijeti. Pravzanrav gre za dvoie vprašanj. Kako naj kraievna skunnost informira občane o svoiem delu in kako na i dele-gaciia dobi verificirano mnenie občanov za nnston v sknnščmi. V manjših krajevnih skuono^tih na podeželiu so ponekod-ustanovili vašVe odbore.' Po- »V tako veliki krajevni skupnosti kot je naša, ko se ljudje med seboj ne poznajo, so za delo potrebne drugačne organizacijske oblike. Ce na primer od 5000 volivcev pride na zbor občanov 100 ljudi, to pomeni, da jih obravnavana tema ne zanima in da niso neposredno prizadeti. Spominjam pa se, kako je bilo, ko smo razpravljali o šolskih prostorih, ko je bila dvorana premajhna. Skratka, srečujemo se z vprašanjem prizadetosti. In ravno na tem, na tako imenovanih problemskih konferencah, bomo morali graditi naše delo. Otroško igrišče pred Namen tega bežnega zapisa in prikaza tako velike krajevne skupnosti kot je Vodovodni stolp ni bil pisati o drobnih problemih, o težavah in uspehih, o vsakodnevnem življenju vseh 7000 in toliko občanov skupnosti. Bogato in najbrž še vedno nepopolno nadaljevanje bi lahko nastalo iz takega dela. Namen je bil, da bolj po tako imenovani organizacijski plati 'skušamo na>ti razlike med manjšimi in to krajevno skupnositjo. Te razlike pa se kot smo ugotovili, kažejo tudi pri razreševanju najrazličnejših problemov in vprašanj. Zanimiv je recimo podatek, da v tej krajevni skupnosti živi okrog 400 delegatov, ki so delegati za zbor združenega dela občinske skupščine in delegati v skupščinah samoupravnih interesnih skupnosti. Že to potrjuje, kako raznolik sestav zaposlenih občanov je v tej krajevni skupnosti. In če bi naštevali podjetja in ustanove, ki delujejo na tem področju, seznam tudi ne bi bil ravno kratok. Izkušnja in podatek, ki ga velja podčrtati kot nasvet drugim, je tudi, da je socialistična zveza na tem območju frontno delovala že davno prej, kot je bilo to zapisano v njenem statutu. 2e veliko prej se~ je namreč ob vseh pomembnejših vprašanjih sestajal širši politični aktiv, kar danes pomenijo konferenca in predsedstvo socialistične zveze ter konferenca in svet krajevne skupnosti. Zato tudi nikdar ni bilo posebnih težav glede usklajevanja stališč. Kljub vsem tem organizacijskim oblikam pa sta ostalim krajevnim skupnostim skupni dve stvari. Čeprav so občani iz krajevne skupnosti Vodovodni stolp zaposleni v številnih in različnih organizacijah združenega dela, še vedno ni rešeno in urejeno novo fi-- nanciranje krajevne skupnosti. In prav tako še vedno, in to vedno bolj ugotavljajo, da ob številnih nalogah, ki jih dobivajo krajevne skupnosti, sami strokovno niso in ne bodo kos vsemu delu. Povezava z ustreznimi strokovnimi in drugimi občinskimi službami pri raznih akcijah bo morala biti večja In boljša. To pa sta konec koncev vprašanji, ki jih bo t roba v prihodnje sistemsko urediti. A. Žalar Slike: F. Perdan Vsem delovnim kolektivom in občanom čestitajo za dan republike in jim želijo prijetno praznovanje Občinski sindikalni svet Tržič Občinska konferenca SZDL Tržič Skupščina občine Tržič Občinska konferenca ZKS Tržič ZZB NOV Tržič Občinska konferenca ZSMS Tržič Občinski odbor zveze rezervnih vojaških starešin Tržič V. Združena lesna industrija Tržič čestita vsem delovnim ljudem za praznik republike — 29. november Kadar gradite dom, kadar ste v zadregi, kje boste dobili embalažo in kadar si opremljate stanovanje, se spomnite na Združeno lesno industrijo Tržič, ki vam nudi po konkurenčnih cenah: stilno pohištvo, izdelano v najmodernejših barvnih tonih, oblazinjeno pohištvo najnovejših modelov, lesno embalažo, grobo ali prekomorsko, transportne palete izdelane po JUS ali vaši želji, deske iglavcev in listavcev, ladijski pod in okrasne opaže, letve vseh vrst in dimenzij. Kvaliteta je naš ponos in reklama. Naše izdelke najdete na trgu vseh zahodnih držav. Prepričajte se o tem in zadovoljni boste! Gorenjska oblačila Kranj Obrtno podjetje Tržič se priporoča s svojimi storitvami v mizarski in slikopleskarski stroki tet v polaganju vseh vrst podov. Obenem čestita vsem delovnim ljudem za praznik republike. Vsem delovnim ljudem, kupcem in poslovnim prijateljem čestita za dan republike in jim želi še naprej veliko delovnih uspehov Avto-moto društvo Kranj Vsem članom in lastnikom motornih vozil SGP Tržič vsem poslovnim prijateljem in delovnim ljudem čestita za dan republike DIIIH s svoJ° en°to UI KI Arnitekt biro Kranj SGPTRZIČ — gradi in projektira vse vrste visokih gradenj — izvaja ključavničarska, kleparska, vodoinstalaterska in pečar-ska dela OB DNEVU REPUBLIKE čestitamo VSEM DELOVNIM LJUDEM iiiiiiiiaiiMiiiii............■»■■•■■•■■■■■■i..........■■■■•■■■■■■i Kolektiv podjetja Vodovod Jesenice čestita vsem odjemalcem vode, plina in drugim poslovnim prijateljem za dan republike Biro za urbanizem in stanovanjsko poslovanje Jeseni^ Delovnim ljudem, članom hišnih svetov in stanovalcem na področju občine Jesenice čestitamo k dnevu republike pripoveduje o tem obdobju, pove, da so bili otroci najbolj prestrašeni in pretreseni, ko so Nemci požgali pri Mlinarjevih v Podbrdu in je v ognju zgorela vsa družina. Po osvoboditvi se je Marica Peter-neljeva vpisala v učiteljski tečaj in jeseni leta 1945 se je redno zaposlila kot učiteljica. Najprej v Lenartu nad Lušo. Tega obdobja se spominja kot najtežjega v svojem življenju. »V šoli ni bilo ne vode, ne elektrike. Samo štiri stene. Dobesedno le štiri stene, ker je bila streha še komaj vredna tega imena. Že takrat smo se pripravljali na zidavo nove šole in jo tudi zgradili. Delali smo vsi. Vaščani, otroci in tudi učiteljica. V dveh letih je bila pod streho.« petek, 28. novembra 1975 »Učiteljici Bredi se je sanjalo, da jo lovijo Nemci. Ni bilo prvič, da ie imela take sanje, le da niso bile nikoli tako žive kot tisto noč. Tekla ie po pusti planjavi, a Nemci za njo. Nikjer ni bilo kakega grma ali skale, da bi se lahko skrila. Noge so jo bolele, srce ji je burno razbijalo, a se N tipala ozreti. Bala se je, da jo bo vsak hip zgrabila trda roka. Nenadoma s.e ji je spotaknilo, da je pala na obraz. »To je smrt«, je pomislila. Zavpila le od strahu in groze in se prebudila. Za hip je nepremično obležala in oči upirala v temo. Oblival jo je pot. yekaj hipov ni mogla verjeti, da je sanjala. Le počasi se je ovedela, kje lezi. v podstrešni sobici na Orešju, kjer je za učiteljico. Edino okno je nedlo svetilo od zadnjega krajca lune.. V drevju je rahlo pošumeval- veter. Spodaj v dolini je pela voda.« Tako je pisatelj France Bevk začel svojo pripoved o učiteljici Bredi, preprostem kmečkem dekletu, ki v odročni hribovski vasici uči slovenske otroke domače besede. Pripoved o pouku ob slovenski in partizanski pesmi, begu Pred Nemci in partizanskem boju. Posvetil jo je ne samo Bredi, temveč junaštvu mnogih deklet, ki so na osvobojenem ozemlju in tudi tam, kjer so še strahovali Nemci, začele poučevati domačo besedo. Zaorale so ledino v ilegali, ob boju, med nemškimi ofenzivami, v strahu pred belo gardo. Veliko med njimi jih je nadaljevalo takoj po vojni, nekaj pa jih je, ki še vedno vztrajajo. Poučujejo že več kot tri desetletja. Šola v domači hiši Bilo je januarja 1944. leta. Žetina je bila zavita v debelo snežno odejo. Vse je bilo tiho in le gazi med hišami so kazale, da so tu ljudje. In vsak dan otroci, ki so se kričavo spuščali proti Korošcu. Tam so imeli šolo. Poučevala je domača hči Marica. »Pred vojno sem hodila v Kranju v gimnazijo. Med vojno pa sem bila doma. Pozimi leta 1944 je okrajni odbor OF razglasil, naj bi, kjer je to le mogoče, organizirali slovensko šolo. Ker so otroci iz Žetine imeli predaleč v Javorje in ker sem že takrat čutila veselje ukvarjati se z otroki, sem jih začela poučevati. Petnajst do dvajset jih je tedaj hodilo v šolo.« Kaj smo se učili? Predvsem pisati in brati pa računali smo in peli partizanske pesmi. Brali smo partizanski časopis. Otroci so sedeli pri mizi, pri peči, na klopeh in tudi na tleh, če drugod ni bilo prostora. Čeprav je bilo premalo svinčnikov in ni bilo zvezkov in smo si zato svinčnike izposojali in jih rezali ter smo pisali na škrniclje, so otroci radi prihajali v šolo.« »Se Nemcev niste bali?« .»Bali smo se jih. .Vendar nas niso nikdar presenetili. Naša "vas je visoko P"d Blegošem in Koprivnikom in od tam je dober razgled na dolino. Zato smo jih vedno zagledali že davno prej, Preden so prišli v vas. Kadar je bila s°la, so vsi vaščani stražili. Bali so Se za otroke.« »Ce bi prišli z vrha?« »Tam so bili partizani. Ce pa smo to Pričakovali, pa šole ni bilo.« "Ste se morali pri pouku povsem sa-1X11 znajti?« »Čeprav je bila Šola partizanska in je nJeno delo potekalo ilegalno, smo že jmeli okviren učni načrt oziroma predlog, kaj in kako naj poučujemo. Kaj vec pa v tistih časih ni bilo mogoče.« Učiteljica Marica je šolo vodila do *»jke marca meseca. Takrat je morala . zbežati, a se je po hajki kmalu vrnila v domačo vas. Jeseni pa je ponovno Začela s poukom in vztrajala vse do osvoboditve. Pouk so prekinili le ob bajkah in vdorih Nemcev v vas. Ko Glas 13. stran Začele so v boju ključku bi lahko poučevala risanje, ročno delo in gospodinjski pouk. Toda njene načrte je pretrgala kapitulacija Italije. ' »Takoj po kapitulaciji Italije je Viktor Jereb, ki je bil nadzornik in svetovalec partizanskega šolstva na nekdanjem italijanskem ozemlju' v Sloveniji, zbral učitelje na Primorskem. Najprej je k delu pritegnil tiste, ki so že imeli ta poklic ali pa so obiskovali učiteljišče. Ker pa jih je bilo premalo, so k delu pritegnili tudi druge. Tako sem v' začetku leta 1944 začela poučevati v šoli na Robidnici. Šola je stala prav na grebenu, ki je danes meja med Primorsko in Gorenjsko — med Novaki in Leskovico. Približno 25 otrok se je vpisalo.« »Kako so sprejeli šolo?« »Starši in učenci so bili nad šolo zelo navdušeni. Po več kot dveh desetletjih so se spet lahko tudi v šoli pogovarjali v domačem jeziku. Zelo radi so se učili, najraje pa so peli partizanske pesmi. Še najteže je bilo meni. Hodila sem samo v italijanske šole in sem slovenski jezik zelo slabo obvladala. Govoriti sem znala v narečju. Pravilnega knjižnega jezika sem se morala šele naučiti.« . »Šola je bila na zelo nevarnem področju. Na prehodu med Gorenjsko in Primorsko. Ste morali pogosto bežati?« »Pouk smo imeli največkrat le dva tri dni zapored, pa spet teden, dva ali celo mesec ne, ker so Nemci stalno hajkah čez naš greben.« »Pa se niste bali, da bi vas dobili?« »Seveda smo se. In nekajkrat je malo manjkalo, da niso odkrili šole. Spominjam se dne, ko so partizani likvidirali financarsko postajo v Leskovici. V bližini šole so imeli financarji zložena drva. Izkoristili smo priložnost in z otroki znosili ta drva v šolo. Toda, komaj so partizani odšli, že so bili za njimi Nemci in opazili smo jih zadnji hip. Komaj sem uspela poskriti otroke. Takrat so Marico premestili. Dve leti je poučevala v Gorenji vasi, od leta 1950-naprej pa živi v Škofji Loki, kjer je tudi zaposlena. Pove, da ne bi marala nikamor drugam. In tudi to, da še ne mara v pokoj, čeprav bi že lahko šla. Otroci so njeno življenje in delo. In če bi še enkrat stala na razpotju in bi se morala odločati za poklic, pravi, bi se odločila za učiteljico. Iz italijanske šole za slovensko učiteljico Kati Verčičeva takrat, ko se je odločila za šolo, najbrž niti v sanjah ni pomislila, da bo takoj po prihodu iz šole postala slovenska učiteljica. Rojena je bila tik za jugoslovansko-italijan-sko mejo v Lazah nad Leskovico. Kot vsi otroci v predvojni Italiji, je morala tudi ona v italijansko šolo in je slovenski lahko govorila le doma. Po končanih petih razredih osnovne šole je odšla v Gorico, kjer je obiskovala žensko gimnazijo. Šolanje je trajalo šest let. Nadaljevala je v Padovi na šoli, ki so ji rekli magistero — to je bila nekakšna pedagoška akademija. Po za- Najteže pa je bilo marca leta 1945. Bližala se je hajka in doma sem imela navodila 00 OF za šolo in Titovo sliko. Vse sem dala v kuverto, in to skrila v repnik, ki se je sušil v kozolcu. Zvečer so prišli Nemci in se utaborili v Alples spet uspešen v Beogradu Ce bi naredili kratek seštevek vseh UsPehov ALPLES A v zadnjih nekaj letih, bi bil ta spisek že kar dolg, Pa čeprav se je njihov vzpon prak-učno začel šele v letu 1969. To leto Pomeni pravzaprav nekakšno oživi-tev, nekakšno prelomnico v njihovem uveljavljanju v jugoslovanskem 'esnem prostoru. Začelo se je z ALFO, nagrajeno predsobo na Salonu pohištva v Ljubljani. Že jeseni istega leta je nagrajena na beograjskem Salonu pohištva njihova predsoba BETA. Leto 1970 jim potem prinese nagrado na beograjskem sejmu Jugoslovansko pohištvo '70 za sistem ARTUR. Leta 1972 spet nagrada na istem sejmu za sistem DOMINO. Tokrat so dobili tudi diplomo za odličen dizajn. Leta 1973 dobi DOMINO ponovno diplomo na BIO 1973 v Ljubljani in jeseni istega leta dobe diplomo za dober dizajn za pohištvo MIHEC na beograjskem sejmu. Najvišja nagrada »ZLATI KLJUČ« jim je bila podeljena lani za izredno uspel sistem pohištva TRIGLAV, za kopalnice LOTOS pa diploma Beograd '74. In zadnja nagrada pred nekaj dnevi — diploma Beograd '75 za sistem KOMNA in še posebna diploma njihovi arhitektki Aniki Logar za dober dizajn ... Pa poglejmo to zadnje nagrajeno pohištvo KOMNA malo pobliže. Primerno je za manjše prostore, za prehodna obdobja; za garsonjere, samske sobe, otroške sobe in kabinete. Novost je v izdelavi — izdelano je namreč iz surove Južene iverice in pa seveda v domiselnem dizajnu. Poceni bo, dosti cenejši od sedanjih, poznanih pohištvenih sistemov, vendar pa prav zaradi odlične oblikovane rešitve sploh ni videti ceneno. Za začetek bodo dali le manjše serije v proizvodnjo, ker še ne vedo, kako bo pohištvo sprejeto pri pot rošniku. »Tendenca je danes iskati cenejše ali pa zelo drage rešitve,« pravi nagrajena arhitektka ALPLESA Anika Logar. »Srednjega pohištva je dovolj na našem trgu. Sicer smo vsi jugoslovanski proizvajalci nekje v srednjem cenovnem razredu, le da so nekateri na zgornji, drugi spet na spodnji meji tega razreda. Trenutno nas večina išče cenejše izvedbe, kolikor je pač to mogoče glede na različne tehnologije tovarn. In iz cenejšega materiala od iverke, pri nas težko kaj narediš ...« naši hiši. Ponoči, ko smo bili vsi domači zbrani v gornji hiši, sem skozi okno videla vojaka, ki je vlekel repnik iz lat,' da bi ležal na njem in mu je moja kuverta priletela naravnost v roke. V soju baterije je potem ogledoval, kaj je našel in potem spravil pod bluzo. Bili smo prepričani, da ne bomo dočakali jutra in da nam bodo Nemci požgali, ko bodo odkrili, da sem učiteljica in da imamo Titovo sliko. Toda nič se ni zgodilo. Kasneje smo sklepali, da je dokumente našel kak Rus ali Poljak, katerih je tudi bilo nekaj med nemškimi vojaki in jih ni hotel izročiti poveljniku.« Po vojni se je Kati Verčičeva takoj zaposlila kot učiteljica. Najprej je poučevala v Maliji pri Kopru, potem v Krnicah nad Cerknim, pa v Leskovici v Poljanski dolini, v Dražgošah, Lenartu nad Lušo, sedaj pa je že 12 let v Železnikih." »Najteže je bilo začeti. V Maliji sem bila na šoli sama in sem morala poučevati sama skoraj 150 otrok. Pa drugod? Ne vem? Težave se.hitro pozabijo.« Ta hudiček je pa spet ušel! Ce bThoteli opisati vse, kar je v vojni doživela Tilka Bavdkova iz Kranja, na Prešernovi šoli poučuje matematiko, bi bila knjiga premalo. Zajeli bomo lahko le nekaj drobcev. »Med vojno,« pripoveduje, »sem hodila v gimnazijo v Beljak. Stanovala sem na Jesenicah in sem se v šolo vozila z vlakom. Z istim vlakom so vozili tudi internirance. Pa smo se dekleta odločile, da jim bomo pomagale. Hotele smo jim dati hrano. Toda kako? Ujetnike so stražili vojaki. Pa so se dve ali tri začele nasmihati stražarjem, druge pa so ta čas po vlaku pobrale vso hrano, ki jo je imel kdo pri sebi in jo razdelile ujetnikom. Na Jesenicah pa smo se vključile v delo OF.« Seveda vse to delovanje ni ostalo skrito sovražniku in dober mesec pred koncem šolskega leta, maja 1944, je morala Tilka Bavdek z Jesenic. Nekaj dni se je skrivala pri znancih v Stra-žišču, potem pa jo je mahnila domc^v v Ševlje v Selški dolini. »Pa vas niso iskali?« »O, so me. A je bila naša hiša na bregu, tik ob gozdu. Nemci proti hiši, jaz pa na drugi strani v gozd. Trikrat sem jim tako ušla. Ko pa je postalo prenevarno, sem odšla v partizane. Predlagali so mi, da bi šla v Črnomelj na osvobojeno ozemlje v šolo ali na okrajni komite SKOJ ali pa naj bi postala partizanska učiteljica. No, pa sem bila do septembra na OK, potem pa sem začela poučevati.« Zaupali so ji otroke na Kališču in v Lajšah. Tik nad nemško in belogardi-stično postojanko. »Pouk je tekel le za nekaj otrok skupaj. Za dve ali tri hiše, potem pa sem šla drugam. Organizacija pouka za vso vas je bila prenevarna. Poučevala sem približno do konca decembra. Potem sem hudo zbolela. Prehladila sem se. Ko sem se nekoliko popravila, sem morala na OO OF, ki je bil takrat nekje nad Železniki. Do- Torej vendarle nov veter v naših lesnih hišah! In s čim so se to pot še predstavili na beograjskem sejmu? Njihova predsoba ETA je komercialno zelo uspela. Veliko zanimanja so pokazali zanjo tako potrošniki kot trgovci. Poznano je, da je ALPLES najstarejši proizvajalec predsobnega pohištva v Jugoslaviji. Močan delež tega pohištva imajo na jugoslovanskem trgu in to mesto bi vsekakor radi obdržali. Tudi ta program je cenejši od podobnih na našem tržišču. Odlikujejo ga večbarvne fronte. Pričakujemo lahko, da bo že v prvi polovici leta prišel iz tovarne. Šolski kot KEKEC. ki so ga tudi predstavili beograjski publiki, spada v kategorijo kosovnega programa in je v bistvu dopolnilno pohištvo. Iz enega elementa lahko šolarju naredimo p/salno mizo in še omarico za knjige. Izdelana je v foliji; zunaj je nevtralno rjava, notranjost pa poživljajo prijetne, živahne barve. Tudi sistem JANEZ, pohištvo z novimi, zaobljenimi linijami, nad kate- bro se še spominjam, 13. januarja je bilo, v nedeljo dopoldne. Mahnila šem jo kar po cesti. Opoldne sem se ustavila na Cešnjici pri kovaču, ki je bil moj stric. Takrat so začeli napadati beli. Za mano so v hišo pribežali partizani. Šest jih je bilo. Nekaj časa smo čakali, da bi napad ponehal, potem pa smo se začeli po cesti po trebuhih plaziti proti ovinku, kjer bi bili varni pred kroglami. Napredovali smo zelo počasi in končno smo obstali, ker so beli na-žigali z obeh bregov. Potem sem sklenila, da grem sama naprej. Tovariši mi niso branili. Ko sem prišla že skoraj do ovinka, sem za sabo zaslišala rafale. Seli so v okrilju svojegn ognja pritekli do ceste in z brzostrelkami streljali na partizane, ki so ležali v kritju. Vseh šest je padlo. Slišala sem, kako je eden od belih zaklel: Tisti, ta mal hudič, je pa že spet ušel! Kako sem prišla do prvih hiš in se skrila, se ne spominjam. Vse se je zgodilo kot v sanjah.« Še isti večer S2 je Tilka Bavdkova javila na javki v Farjem potoku. »Tam je bila ravno ohcet. Ženil se je komandant gorenjskega vojnega področja Krtina,« se spominja. In doda, da so jo takrat kar na hitro premestili v ptujsko brigado, od tu pa je po približno 14 dneh prišla na Osojnik na 00 OF. Začela je delati v odboru za šolstvo. Vodil jih je Ivan B^rtoncelj -Janoš. Popisovali so otroke, pridobivali učitelje. Marca 1945 jih je zajela zadnja ofenziva. »Tudi ofenziva je minila in kmalu zatem je prišla svoboda. Cese sedaj spomnim, v kakšnih nevarnostih smo včasih bili, me oblije srh. Takrat pa nič. Bili smo pač mladi.« Po vojni se je zaposlila v Kranju, potem je bila leto v Olševku, od takrat naprej pa poučuje na kranjskih šolah. Le dve leti ne, ko je obiskovala pedagoško akademijo v Ljubljani. In ko pripoveduje o sebi, pravi, da so bili pač mladi, pozabi pa, da mladost ni dovolj. Potreben je tudi pogum. In za pogum in junaštvo med NOB je pred nekaj dnevi Tilka Bavdkova prejela odlikovanje predsednika republike. L. Bogataj rim se bodo predvsem navduševali mladi, se je na sejmu pokazal za uspešnega. Je pa drag in ga ni kmalu pričakovati iz proizvodnje. Predstavili so tudi več elementov kosovnega pohištva, standardni program MIHEC, kopalnice LOTOS in pa novo izvedbo sistema TRIGLAV. Tokrat so ga pokazali v kombinaciji hrast — bela. Pripomniti je treba, da prav za pohištvom TRIGLAV hudo povprašujejo. SIcer se je pa komaj sedaj dodobra uvedel v proizvodnjo in bo še lep čas ALPLESOV najmočnejši proizvod. Tako, sejma je konec, nagrade porazdeljene in oblikovalci spet iščejo novih zamisli, novih oblik .. . Upamo, da tudi v bodoče priznanima ALPLE-SOVIMA oblikovalkama Aniki Logar in njeni sodelavki Nevonki Mandič ne bo zmanjkalo originalnih zamisli in idealnih rešitev. Kolektiv SLOVENIJALES — ALPLES se pridružuje čestitkam za praznik republike in vsem delovnim ljudem želi obilo delovnih zmag Sistem TRIGLAV v kombinaciji hrast — belo in predsob* CTA INDUSTRIJA KOVINSKE OPREME IN STROJEV Izdelujemo: stroje za čevljarsko in tekstilno industrijo ter tračne brusilne stroje za kovinsko industrijo Kranj, Savska cesta 22 Vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem čestitamo za dan republike S Zavarovalnica SAVA Vsem občanom in poslovnim prijateljem čestitamo ob dnevu republike Konfekcija Mladi rod _Kranj Pot na kolodvor 2 Vsem delovnim ljudem, kolektivom in poslovnim prijateljem čestita za dan republike Zavarovancem se zahvaljujemo za zaupanje in se priporočamo VGP VODNOGOSPODARSKO PODJETJE KRANJ CESTA STANETA 2AGARJA 30 Izvajamo vodogradbena dela, regulacije vodotokov, obalne protierozijske zaščite, vodnogospodarske objekte, zemeljska dela, strojna in minerska dela ter druga dela s področja nizkih gradenj. Čestita občanom Kranja, Jesenic, Radovljice, Tržiča in Škofje Loke za dan republike Kmetijska zadruga Bled ima stalno na zalogi reprodukcijski material za kmetijstvo in gradbeni material — opečne izdelke bomo imeli tudi v zimskem času — sprejemamo tudi naročila za prihodnjo sezono — zagotovite si pravočasno gradbeni material se priporoča KZ Bled tel. 77-425 in čestita ' za dan republike Jesenice s temeljnimi organizacijami: TOZD Delikatesa TOZD Manufaktura TOZD Industrija — obrt TOZD Skupne službe Ti! i n f 111! vam čestita za 29. november, dan republike in se priporoča! °ddelek »Plastike« v tovarni obutve Alpina tiri že nekaj časa dela v Alpini tudi skupina za adaptacijo prodajaln in svojih prostorov. Le-ta pa je zadnje čase za Alpino že skoraj »premočna«. Zato so se v Žireh odločili, da skupino usposobijo, da bo sposobna prevzeti adaptacije po naročilu tudi od drugih interesentov. Kajpak je potrebno pripomniti, da ima tovarna obutve Alpina iz Žirov tudi izredno razvejano prodajno mrežo. Že zdaj je po vsej Jugoslaviji razporejenih 61 prodajaln, vendar nameravajo Zirovci to mrežo še razširiti. Letos je bila adaptirana prodajalna v Ajdovščini (nova lokacija), prodajalna Ljubljana IV v Cigaletovi ulici, ki bo nekako nadomeščala sedanjo v Stritarjevi, prodajalna v Ptuju, odprta je bila nova prodajalna v Velenju... Poleg tega pa je skupina iz Alpine poskrbela za mnoge izboljšave tudi po drugih krajih. Ko pa naštevamo uspehe, je potrebno pripomniti, da je bilo letošnje leto za Alpino tudi leto preizkušenj. Poleg utrjevanja novih smeri v programih tovarne je bilo potrebno reše- Kvalitetna zimska obutev Jesen se preveša v zimo. Zapadel je Prvi sneg in najbolj navdušeni smu-j^rji so že privlekli »dilce« na plan. Seveda pa za smučanje še zdaleč niso dovolj le smuči. Treba je še marsikaj drugega. Recimo — obutev! Tega pa 86 v žirovski tovarni obutve Alpina vsako leto dobro zavedajo. Se posebno dobro pa so se na naval smučarjev pripravili letos. Svoje trgovine so ■ kvalitetno zimsko obutvijo, s smučarskimi čevlji, s po vsemu svetu *nanimi »pancerji«, založili že pred Meseci. Kupci nad izbiro tako res ne Korejo biti razočarani. Alpina je po kvalitetni zimski obu-tvi znana že zelo dolgo. Seveda se je prav zato proizvodnja smučarskih čevljev večala iz leta v letq. Proizvod-m Program pa se je tudi izpopolnjeni. Leta 1973 so, denimo, v tej znani lovski tovarni odprli oddelek »plastike«. Alpina je torej pred dvema letoma Japravila odločilen in odločen korak * osvajanju nove proizvodnje. Na Področju čevljarske industrije se je Namreč pojavljalo vse več proizvajalcev obutve. S tem pa je nastala na jugoslovanskem tržišču izredno velika konkurenca, čeprav je res, da jugoslovanska obutvena industrija izva-*a zelo veliko svojih izdelkov tako na vzhodno kot na zahodno tržišče, pa je bilo vedno bolj jasno, da je na jugoslovanskem tržišču s proizvodi težko prodreti. Skratka, da je pritisk na jugoslovansko tržišče vse večji. Zato so se v žirovski Alpini odločili, da proizvodnje obutve ne bodo več večali, ampak le izboljševali kvaliteto v smeri mode in novih oblik. Prav taka odločitev je padla tudi za program športne obutve. V žirovski Alpini so se odločili in si zadali nalogo, da na tem področju obdržijo predvsem korak na zunanjem tržišču, ker je prav športna obutev ime Alpine ponesla v svet. čeprav ne bodo povečevali osnovne proizvodnje, pa bodo v priznani žirovski tovarni obutve povečevali oddelek »plastike«. Letos so bili v tem oddelku doseženi pomembni dosežki. Izdelanih je bilo, denimo, kar blizu milijon parov podplatov. Poleg tega pa v »plastiki« izdelujejo še pete, platoje ter vbrizgavajo smučarsko obutev iz poliuretanskih mas. In ne nazadnje je potrebno omeniti, da je domena delavcev v tem oddelku tudi izdelovanje orodij (form) za podplate in druge plastične proizvode. Tudi to, menijo v Alpini, utegne postati dokaj donosno področje. vati še mnoga druga vprašanja. Posebno so Alpino prizadele restrikcije v zvezi z uvozom in izvozom, tako da je bilo potrebno poklicati na pomoč celo republiško gospodarsko zbornico, izvršni svet Slovenije in zvezni izvršni svet. Težave so bile kasneje uspešno odstranjene, vendar vseeno z zamudo. Zaradi tega je prišlo do odstopanja od izvoznih rokov. Posledica so bili kajpak večji stroški transporta, negodovanje partnerjev ter, seveda, postavljanje kupcev v neugoden položaj. To pa seveda lahko sproži celo vrsto neugodnih posledic. TOVARNA OBUTVE alpina ŽIRI Za dan republike, 29. november, želi kolektiv tovarne obutve Alpina iz 2irov vsem potrošnikom, poslovnim prijateljem ter vsem delovnim ljudem veliko poslovnih uspehov in osebne sreče. — Os olmira alpska modna industrija Radovljica čestita ob dnevu republike, 29. novembru vsem bralcem Glasa in jih vabi v svojo prodajalno, kjer se lahko za jesensko meglo in zimski mraz oblečejo športno ali elegantno, lepo, udobno in predvsem modno, saj je za svoje kreacije na letošnjem beograjskem sejmu mode dobila najvišje priznanje »ZLATO KOŠUTO«. Delovna organizacija ALPETOUR ex Creina Kranj ex Transturist Škofja Loka s svojimi temeljnimi organizacijami V9 Zdravstveni dom Kranj obvešča občane, ki želijo biti cepljeni proti gripi, da bo cepljenje: — v zdravstvenem domu Kranj v Kranju prvič v soboto, 6. decembra 1975, od 9. do 12. ure in od 14. do 16. ure drugič v soboto, 10. januarja 1976, ob istem času. Cepljenje bo v splošni ambulanti I. — v zdravstvenem domu Škofja Loka bo cepljenje od 2. do 6. decembra 1975 od 7. do 18. ure v dežurni ambulanti. v zdravstvenih postajah Gorenja vas, Železniki, Žiri, bo cepljenje od 3. do 15. decembra 1975 v času ordinacije. Datum drugega cepljenja boste zvedeli na cepljenju. Cena za dvar kratno cepljenje je 15,50 din. Zdravstveni dom Kranj Lesnina Ljubljana TOZD Tapetništvo Radovljica Komisija za medsebojna razmerja delavcev v združenem delu TOZD Tapetništvo Radovljica razpisuje prosto delovno mesto za nedoločen čas knjigovodje osnovnih sredstev, drobnega inventarja, saldakontov Pogoj: srednja izobrazba ekonomske smeri in 5 let prakse. Poskusna doba traja dva meseca. Zasedba delovnih mest je možna takoj ali po dogovoru. Temeljna organizacija združenega dela ne razpolaga s stanovanjem. Pismene prijave z navedbo dosedanje zaposlitve pošljite do 10. decembra 1975, na naslov Tapetništvo Radovljica. nova in izpopolnjena izbira , VSEH VRST °d IGRAČ danes veleblagovnici globus v enoti ^e Blagovnica N* ev >Y>e naprej VoUjul KRANJ 7 KRANJ Elektrotehniško podjetje Kranj, Koroška cesta 53 c čestita vsem občanom in poslovnim prijateljem za dan republike Projektira in instalira vsa elektromontažna dela jakega in šibkega toka Izdeluje el. razdelilce serijsko in po naročilu, opremlja obdelovalne in druge naprave Prodaja elektrotehnični material na debelo in drobno Servisira izdelke priznanih firm: Iskra, Tiki, Ei, Riz, Candy, Elektrokovina, Elind, Čajevec, Grunding, Fein in Ransburg projektira proizvaja instalira prodaja servisira Kolektiv splošnega gradbenega podjetja Projekt Kranj čestita občanom in poslovnim prijateljem za dan republike Komunalno, obrtno in gradbeno podjetje Kranj - z n.soi.o. — TOZD Komunala, Kranj — b. o. — TOZD Obrt, Kranj — b. o. — TOZD Gradnje, Kranj — b. o. in Samoupravna delovna skupnost skuone službe Kranj Delovni kolektiv čestita občanom Gorenjske in poslovnim prijateljem za praznik republike. huhihViija SomSainih i%dplkov~H%avij> proizvaja kvalitetne jacquardske zavese v sodobnih vzorcih in v bogatem asortimentu, dekorativne tkanine in gradle po konkurenčnih cenah. Cenjenim odjemalcem se priporočamo in čestitamo za 29. november — dan republike Industrija volnenih izdelkov Zapuže Industrija volnenih izdelkov SUKNO Zapuže proizvaja vse vrste blaga za ženske iz 100 % čiste runske volne ter volnene odeje najboljših kvalitet. V prodajalnah v Zapužah in na Koroški cesti v Kranju vam nudimo najnovejše vzorce ženske- fa in moškega volnenega blaga ter volnene odeje vseh vrst in valitet. Ob tako bogati izbiri boste gotovo našli tudi nekaj zase. Vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem čestitamo za dan republike — 29. november Zavarovalnica Maribor PE Ljubljana Celovška cesta 177 čestita vsem zavarovancem za dan republike Poslužujte se naših vsakovrstnih zavarovanj Elektro Gorenjska Kranj, n. sol. o. Cesta JLA 6 s svojo TOZD Elektro Kranj TOZD Elektro Žirovnica TOZD Elektro Sava Kranj TOZD Elektro razvod in transformacija Gorenjske Kranj in s Skupnimi službami čestita za dan republike — 29. november Tekstilni center Kranj TOZD tekstilna tovarna Zvezda čestita vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem za dan republike Nudi kvalitetne vrste lepljivih CENTELlN med vlog za konfekcijo ŽITO Ljubljana, DE Vesna Kamnik s poslovalnicami: Slaščičarna, Titov trg 11, Kidričeva 3* Slaščičarna in bife št. 35, za banko Pekarna, Kidričeva 8 Bife Bachus bar, Titov trg 18 čestita občanom za dan republike Izvozno — uvozno podjetje EXPORT — IMPORT ^Sfl^ 61234 MENGEŠ O nudi poceni kvalitetno seme in sadike za pogozdovanje, parke, nasade in žive meje Čestitamo za praznik republike — 29. november TITAN Titan, tovarna kovinskih izdelkov v livarna Kamnik proizvaja: fitinge črne in pocinkane, ključavnice navadne cilindrične, obešanke navadne in cilindrične, motorne meso niče in drobilke za orehe, ulitke iz temprane litine za avton bilsko, strojno in elektro industrijo. Helk^ Cenjenim potrošnikom priporočamo naše renomirane izae Naš delovni kolektiv čestita občanom in poslovnim prijateljem za dan republike petek, 28. novembra 1975 Gore in ljudje se zbližujejo Tisoči na planinskih poteh — ■ . ■ ■ . -. i _ . •. ■ „ .1 „.„ ~'JL-._\/ni ; V »>rtr*t i Enodnevni in tudi dvodnevni planinski čani hodijo v gore« uspevajo: na 70 reševalcem pa ni bilo treba izleti v okviru akcije izletih je bilo okrog niti enkrat pomagati! »Vsi Kranj-4000 ljudi, Junija leta 1974 je bila v Kranju na Pobudo Planinskega društva in telesno-kulturne skupnosti oziroma njene komisije za športno rekreacijo sprožena zanimiva in v Sloveniji še ne tako pogosta akcija: množični skupinski enodnevni pohodi v gore v okviru akcije »Vsi Kranjčani hodijo v gore«. Duhovni }n organizacijski vodja pohodov je bito Planinsko društvo Kranj, materialno, Predvsem finansiranje avtobusnih prevozov do vznožja gora, pa je akcijo Podprla komisija za športno rekreacijo telesnokulturne skupnosti občine Kranj. Kranjčani, okoličani in tudi ljubitelji gora od drugod so začeli organizirano hoditi v planine. Vedno več jih je bilo, čeprav so nekateri pristransko menili, da akcija nima veliko skupnega z mno-lcn°stjo in rekreacijo in da potrošena sredstva niso povsem upravičena. »Nejevernih Tomažev« je bilo vedno manj. Izpričale so jih številke in na desetine letnikov, ki so vsako soboto čakali na .»Planinski avtobus«, da jih odpelje k Vhodni točki izleta. V dveh sezonah je "a takih pohodih spoznalo gorski in P'aninski svet okrog 4000 ljudi vseh r^osti. Za mnoge med njimi so bili Pohodi srečanje s »planinsko abecedo«. Akcija »Vsi Kranjčani hodijo v gore« Je dobila trajni značaj. Začeli so jo enodnevni lažji izleti. Sledili so zahtevnej-r\ in tudi dvodnevni. Večina jih je Dua letnih, nekaj pa tudi zimskih. Sku-PaJ jih je bilo v dveh sezonah okrog 70. nike takšnih izletov. Potrebe so takšne, da na enotno izobraževanje v republiki ne gre čakati! Želimo vsestranskega planinskega vodnika »Moja naloga je v glavnem usklajevati delo«, pripoveduje načelnik novega odseka za izletništvo pri Planinskem Planinsko izletništvo je sprva vodil Poseben odbor Planinskega društva Kranj. Dejavnost van je ništvo. se je širila in obliko-bil samostojni odsek za izlet-Ker naša planinska organizama še ne pozna usposabljanja planinah vodnikov (imamo le gorske in Mladinske), ki bi bili za takšno nalogo Pravšnji, so postali člani odseka obenem tudi vodniki izletov. Odsek vodi Albin Vidmar. Pomagajo mu člani upravnega odbora društva in prekalje-m Planinci kot Peter Leben, Joža Spa-rovec, Dušan Feldin, Andrej Jeklar, «rane Jaklič, Tone Tičar, Karel Bajd, g«M Herlec, Joža Žvokelj, Obed Vik-l,orv«d. Letošnjo zimo bo planinsko Ustvo Kranj pripravilo tečaj za vod- društvu Kranj Albin Vidmar. »Sodelavci dajo vse od sebe. S prihodom Emila Herleca na društvo je organizacija še boljša. Želimo vzgojiti vsestranskega planinskega vodnika,« nadaljuje. »Gorski vodniki, ki jih je v kranjski občim menda šest, so usposobljeni za vodenje planincev po nenadelanih in zahtevnih poteh, znanje in usposobljenost mladinskega vodnika pa sta še preskromna. Po moje mora planinski vodnik oceniti sposobnosti izletnika in mu mogoče še pred startom svetovati, naj osta- ne doma, držati enakomeren in za vse primeren tempo hoje, poznati cilj in pot ter se znajti v vsakem vremenu ter položaju. Vodnik mora biti svetovalec glede opreme in vešč reševanja ter nuđenja prve pomoči. Pomembni so znanje javne in flore, planinska in družbena razgledanost, humanost ter poznavanje kraja pohoda. Na dosedanjih izletih smo spoznali, da popotniki nikdar ne skoparijo z vprašanji.« Obilica dobrih plati planinskih izletov Predsednik Planinskega društva Kranj Franci Ekar in načelnik odseka za izletništvo ocenjujeta planinske izlete oziroma akcijo »Vsi Kranjčani v gore«. »Pohodi so aktivna in za vsakega primerna rekreacija, tako po težavnostni kot po denarni plati,« pravita. »Strokovno vodstvo in pametna hoja preprečujeta nesreče, krepita planinsko vzgojo, bogatita odnos do narave in obiskovalce navajata na kolektivno Življenje. Z izleti smo oteli pozabi marsikatere vrhove, predvsem mejne, kjer prevladujejo nemško govoreči planinci in nemški, včasih za nas tudi žaljivi vpisi. Bili smo na Vrtači, na Mrzli gori, Babi in podobno. Za cilje nismo izbirali le splošno znanih vrhov in planinskih točk, temveč tudi manj znane. S tem smo razbremenjevali Triglav in njemu podobne vrhove in približali ljudem na primer Stegovnik, Dolge njive itd, ki po lepotah prav nič ne zaostriinio. Z liudmi smo hodili po partizanskih poteh, jih seznanjali z zgodovino NOB in tako po naši sodbi tudi precej prispevali k ohranjevanju in prenašanju tradicij NOB. Izlete smo letos v čast 30. obletnice osvoboditve usmerjali na najpomembnejše točke Gorenjske planinske partizanske poti.« Brez klica na pomoč! »Samoprispevek, ki ga vplača vsak udeleženec izleta za delno pokritje stroškov prevoza, ne vpliva na udeležbo,« ugotavlja predsednik Planinskega društva Kranj Franci Ekar. »Mogoče bi bil lahko še večji, pa zanimanje ne bi pešalo. Marsikdo je dejal, da je boljše sesti v planinski avtobus in plačati tudi ■polno vozovnico kot pa potovati z lastnim prevoznim sredstvom.« »Posebno smo veseli, da na 70 izletih s 4000 udeleženci ni bilo niti ene nesreče in ni bilo treba članom Gorske reševalne službe niti enkrat posredovati. Sodimo, da smo kos zahtevni nalogi. Ni enostavno zadovoljiti vse izletnike in njihove interese. Prepričani smo, da smo družbena sredstva koristno trošili.« Planinci pozdravljajo razumevanje telesno kulturne skupnosti za akcijo, ki je pomembna tudi za splošni ljudski odpor. Na planinskih izletih so se zbirali ljudje, željni srečanja z gorami, že prekaljeni planinci ali novinci, člani in nečlani planinske organizacije. »Vsakogar smo radi sprejeli in nikogar nismo odslovili,« pojasnjuje predsednik Planinskega društva Kranj. Prijetno je biti z ljudmi »Na pobudo Francija Ekarja sem se lotil organizacije prvih enodnevnih izletov v planine,« pripoveduje Peter Leben iz Kranja, ki je tudi načelnik planinske sekcije v Iskri-Elektromeha-niki. »Izletništvo je preraslo v odsek in to je tudi potrditev pravilne usmeritve. Človeku moramo omogočiti, da gre ven, v naravo. Ne more stalno sedeti in se prepuščati vsakdanjemu ritmu - življenja.« Glas — 17. stran nine, pa za samostojno hojo niso usposobljeni ali niso navdušeni. Zanje, s katerimi je prijetno hoditi, so izleti posrečena oblika. Spremljamo jih in skušamo odgovarjati na vprašanja, čeprav pogosto vsega ne vemo. Zato je nujno potrebno usposobiti planinske vodnike!« / »Cilj smo dosegli,« ugotavlja Peter Leben. »So ljudje, ki imajo radi pla- Tudi Karel Bajd iz Kranja, dolgoletni član planinske organizacije, ki je letos že 26 delovnih dni urejeval in nadeloval nova planinska pota ter s . tem veliko prispeval k nastanku nove transverzale »Kranjski vrhovi«, je vodil nekaj izletov. »Všeč so mi. Avtobus te pripelje do vznožja gore, potem pa te pride spet iskat. Seveda je vodenje izletov odgovorno. V primeru številnejše udeležbe tudi dva vodnika* ne bi bila odveč. Nekateri planinci so počasnejši. Treba jih je spremljati, jim opisovati kraje, opozarjati na varna in nevarna pota ter' jih tudi bodriti. Obenem pa tudi korajž-nejših in hitrejših ne gre prepustiti samemu sebi. . .« Akcija se bo prihodnje leto z nezmanjšanim zagonom nadaljevala. Gore bodo postale bližje in prijaznejše novim ljudem. Pokazale jim bodo svoj pravi obraz, obenem pa vlile novih moči, zaupanja. Besedilo: J. Košnjek Slike: F. Perdan Uvoz tri- in polkrat manjši od izvoza Kombinat Planika Kranj je srednjeveška delovna organizacija. Zaposluje že več kot 2500 delavcev, ki delajo v štirih temeljnih organizacijah Združenega dela; Tovarni čevljev v Kranju, Tovarni čevljev V Tolminu in Trgovski mreži ter v skupnosti skupnih služb. Na dan i/dela jo okrog 12.000 parov obutve, od tega 7000 parov modnih čevljev in 5000 športnih Čevljev, Ker proizvodnja poleka bi cz zastojev, upravičeno upajo, da bodo operativni In družbeni plan izpolnili. Podatki o proizvodnji v pivih desetih mesecih to potrjujejo* ^;>i *l) 'ičinsko plan /a to obdobje precej Presegli. Skupni dohodek pa '»'»i hi ob koncu leta znašal dobro milijardo dinarjev. Kljub zaostrenim pogojeni gospodarjenja, so v Planiki lelos dokaj uspešno poslovali. Ce bodo posli in proizvodnja tudi v zadnjem mesecu tekli nemoteno, potem bo letošnje leto za Planiko eno najuspešnejših \ zadnjih petih letih. Nova tovarna v Tolminu Lani /t Kombiiial Planika /.gradil novo tovarno v Turnišču v Prekmui-ju, letos pa so podobno delovno Zma- go slavili v Tolminu. Konec poletja so se sklenila dela pri rekonstrukciji nekdanje tovarne čevljev Jelen Tolmin, ki se je 1. aprila lani priključila k Planiki. Obnovili so prostore, izboljšali organizacijo dela, posodobili tehnologijo in prostore tudi povečali. \ njih bodo sedaj lahko izdelovali od 1500 do 2000 parov obutve dnevno. Razume se, da sedaj, ko praktično teče še poizkusila proizvodnja, rezultat še ni (ako ugoden, toda drugo in prihodnja leta bo obrat že delal s polno zmogljivostjo. Tovarna v Tolminu je v zadnjih letih že tretja velika naložba Kombinata Planika. Leta 1973 so zgradili novo centralno skladišče v Kranju, lani pa novo tovarno v Turnišču. .Letos je stekla v Tovarni obutve v Kranju tudi povečana proizvodnja poliuretanskih podplatov, tako da že skoraj v celoti pokrivajo svoje potrebe. Lastna proizvodnja je še toliko večja pridobitev, ker so do sedaj morali omenjene podplate uvažati. Poleg tovarne v Kranju ima kranjska Planika tudi obrat v Breznici. Ta obrat, ki je specializiran za proizvodnjo zgornjih delov čevljev, naj bi po novem letu postal samostojna delovna organizacija. O tem bodo sklepali delavci obrata. Tudi obrat Mojca v Lukovici pri Domžalah, ki je prav tako speciali- ziran za proizvodnjo zgornjih delov obutve, naj bi prihodnje leto postal samostojna temeljna organizacija. Izvoz Na tujem trgu se je Kombinat Planika že zelo dobro uveljavil. Tudi letos so s prodajo na tuje zadovoljni. V desetih mesecih, to je do konca oktobra, so prek meje prodali za 11,5 milijona dolarjev obutve ali 1,357.300 'parov. To je več kot 60 odstotkov celotne proizvodnje. Na konvertibilno področje so prodali za 4,300.000 dolarjev obutve in na klirinško področje za 7,200.000 dolarjev obutve. Največ čevljev izvozijo v Sovjetsko zvezo. Računajo, da bodo do konca leta izpolnili plan izvoza in bo izkupiček v državah s udno valuto znašal 5 milijonov dolarjev in na klirinškem področju 9 milijonov dolarjev. Levji delež izvoza še vedno odpade na Tovarno obutve Kranj. Vendar sta že obe manjši tovarni — v Turnišču in v Tolminu — začeli uspešno prodirati na tuje tržišče. Uvoz V začetku leta so planirali, da bodo do konca leta uvozili za 5 milijonov dolarjev surovin in sestavnih delov za obutev. V desetih mesecih so porabili 3 milijone dolarjev. Podatki o nakupih do konca leta pa kažejo, da bodo porabili še milijon dolarjev. Toda, še vedno bodo za milijon pod planom. Ce pa primerjamo izvoz z uvozom, lahko hitro izračunamo, da je uvoz tri in polkrat manjši od izvoza. Naložbe v sodobne stroje Z rekonstrukcijo tovarne v Tolminu so delavci Kombinata Planika zaključili z večjimi naložbami. Rezultati, ki so jih dosegli, so plod vztrajnega dela vseh članov kolektiva, ki so se znali za napredek tovarne odreči tudi delu svojih prejemkov. Sedaj pa že razmišljajo o povečanju proizvodnih pfoštOfOV za izdelavo sestavnih delov Čevljev v tovarni v Kranju. Hkrati pa bodo vlagali v sodobnejšo opremo, ki jim bo omogočila uvajanje najbolj sodobne tehnologije, in to v vseh treh tovarnah. Potrudili se bodo tudi za še boljšo organizacijo lastne trgovske mreže in lako še povečali prodajo obutve. Že letos so prek lastne trgovske mreže prodali 45 odstotkov več čevljev kot v preteklem letu. ■Os TOZD Tovarna olj Oljarica TOZD Mlekarna TOZD Klavnica TOZD Kmetijstvo TOZD Kooperacija Radovljica TOZD Komercialni servis s Skupnimi službami čestita k prazniku republike -29. novembru svojim poslovnim prijateljem in potrošnikom Kmetijsko živilski kombinat Kranj n Samoupravna stanovanjska skupnost občine Kranj in delovna skupnost Podjetja za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo Kranj čestita vsem hišnim svetom, delovnim in družbenim organizacijam, poslovnim sodelavcem in vsem občanom za praznik republike TOZD VELEPRODAJA Veletrgovina TOZD MALOPRODAJA JIV/ll^TOZD SLAŠČIČARNA - KAVARNA Kranj SAMOUPRAVNA DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB ISKRENE ČESTITKE ZA 29. NOVEMBER — DAN REPUBLIKE o Kemična tovarna Kranj exoterm 64001 kranj j ugoslavija |vU|u| TIr Servisno podjetje Tavčarjeva 45, telefon 21-282 čestita k prazniku svojim poslovnim prijateljem in potrošnikom Še naprej se priporoča za sodelovanje z vsemi svojimi dejavnostmi: zidarska, mizarska, vodovodno-instalaterska, kleparska, krovska, ključavničarska, pleskarska in električarska. Šivalnica: šivanje oblačil po meri, pobiranje zank in izdelava gumbov. Kolektiv Zdravstvenega doma Kranj z enotami v Kranju, Škof ji Lok1 in Tržiču čestita občanom za dan republike Prešernovo gledališče Kranj čestita vsem cenjenim abonentom in obiskovalcem za dan republike Obrtno podjetje Cerklje 3*. Solidno izvajamo gradbena in mizarska dela čestita občanom in poslovnim prijateljem za dan republike iiiiiiiinmmim ZAVOD ZA GOJITEV DIVJADI VLOZOgpQ čestita vsem občanom za praznik republike — 29. november TOMŠIČEVA 1 TELEFON: (061) 831 162 IlilllilllllllllillllllllllliJlIllIH Vsem delovnim ljudem I Gostinsko podjetje ,% I Planinka Kamnik in poslovnim prijateljem čestita za dan republike Cenjenim gostom in ostalim čestitamo za praznik republike 23. a* 4-stezno avtomatsko kegljišče odprto vsak dan do Ko pridete v Kamnik, obiščite nf&° Restavracijo, hotel in kavarno Veroniko — solidno vas bomo postregli. Cestno podjetje v Kranju čestita vsem poslovnim prijateljem in uporabnikom cest za dan republike ljubljanska banka Vsem delovnim ljudem čestitamo za praznik republike — 29. november in obveščamo, da posluje blagajna Ljubljanske banke podružnica Kamnik za stranke: vsak dan od 7. do 18. ure in ob sobotah od 8. do 11. ure. Ljubljanska banka podružnica Kamnik sobota 6.00 Dobro jutro 8.07 Radijska igra za otroke — S. Ruškuc: Potok žubori in v Donavo valovi 8.42 Mladi pojo za praznik 9.05 Posnetki koncerta Plesnega orkestra RTV Ljubljana ob priliki 10-letnice radijske postaje Trbovlje 10.05 Jurij Holy: Se pomnite svobodo naših 30 let 10.35 Pesem o svobodi 11.03 Ozarjena pot — Simfonični orkester za praznik 12.10 Cestittke za praznik 13.30 Aleš Kardelj: To drevo je vsadil AVNOJ 14.05 Z jugoslovanskimi zabavnimi orkestri 15.15 S pesmijo po poteh štafete mladosti 16.00 Portret Branka Čopiča 16.40 Akordi za praznik 17.05 Veselje ob rojstvu republike 18.05 Radijska igra — D. Flere: Uporne Slovenke 19.40 Minute z ansamblom Slavka Znidaršiča 19.50 Lahko noč, otroci 20.00 Radijski radar 21.30 Oddaja za naše izseljence 23.05 S pesmijo in plesom v novi teden Drugi program 9.00 Sobota na valu 202 13.00 Vedri ritmi 13.33 Vodomet melodij 14.00 Glasbeni drobiž od tu in tam 14.33 Od ena do pet 15.40 Portret orkestra RTV Zagreb 16.00 Naš podlistek 16.15 Zvočni kaleidoskop 16.40 S popevkami po Jugoslaviji 17.40 Svet in mi 17.50 Deset minut z ansamblom Silva Stingla 18.00 Vročih sto kilovatov 18.35 Zabavni zvoki za vse Tretji program 19.05 Zborovske skladbe jugoslovanskih avtorjev 19.30 Svobodni duh treh desetletij — literarna oddaja 20.00 Jakov Gotovac: Ero z onega sveta, opera v treh dejanjih 22.30 Nočni koncert 23.55 Iz slovenske poezije / 30 nedelja 6.00 Dobro jutro 8.07 Veseli tobogan 9.05 Se pomnite, tovariši 9.55 Glasbena medigra 10.05 Koncert iz naših krajev 11.05 Marko Zorko: Svetloba prihaja iz dela — reportaža 11.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 14.05 Nedeljsko popoldne 17.50 Radijska igra — J. Menart: Razorožitev skozi stoletja 19.40 Glasbene razglednice 19.50 Lahko noč, otroci 20.00 V nedeljo zvečer 22.20 Za ples in razvedrilo 23.05 Literarni nokturno 23.15 Polnočni koncert slovenske komorne glasbe Drugi program 8.03 Zvoki za nedeljsko jutro 9.35 Mladina sebi in vam 10.05 S Plesnim orkestrom RTV Ljubljana in vokalnimi solisti 10.35 Naši kraji in ljudje 10.50 Cocktail melodij 11.33 Melodije po pošti 13.17 Film — opereta — musical 14.00 Pet minut humorja 14.05 Glasba iz starega gramofona 15.00 Nedelja na valu 202 Tretji program 19.05 Glasovi časa 19.15 Igramo, kar ste izbrali, vmes ob 20.35 Knjižni klub 23.00 Iz komorne literature makedonskih skladateljev 23.55 Iz slovenske poezije ponedeljek 6.00 Dobro jutro 8.07 Otrok in domovina 8.35 Mladim za praznik 9.05 Ob pesmi in veselih zvokih 10.05 Partizanske tehnike — literarna oddaja 10.35 Moški zbor RTV Ljubljana poje partizanske pesmi 11.03 Praznični koncert Simfoničnega orkestra RTV Ljubljana 12.10 Iz jugoslovanske lahke glasbe 13.30 Trideset minut s slovenskimi majhnimi ansambli 14.05 Gozdovi so peli 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.10 Iz noči življenje vzplapolava — posebna literarna oddaja 15.40 Glasbena medigra 15.45 Vrtiljak 16.45 Godala v ritmu 17.05 Vlado Barabaš: Trideset let mednarodne uveljavitve Jugoslavije 17.30 Od rondoja do kola 18.05 Naši znanstveniki pred mikrofonom 18.20 Pesmi s festivalov JLA 19.40 Minute z ansamblom Atija Sossa 19.50 Lahko noč, otroci 20.00 Portret Lade Uroševiča 20.20 Viktor Parma: Ksenija — opera v enem dejanju 21.10 Od melodije do melodije 22.20 Popevke iz jugoslovanskih študijev 23.05 Literarni nokturno 23.15 Za ljubitelje jazza Drugi program 9.00 Ponedeljek na valu 202 13.00 Melodije in ritmi iz studija 14 13.33 Z majhnimi zabavnimi ansambli 14.00 Mladina dela 14.20 Godala v ritmu 14.33 Pop inj^ral 15.40 Obisk Ai orkestru in zboru nKuirice Pop 16.00 Kulturni mozaik 16.05 Panorama slovenskih popevk 16.40 Ti in jaz in glasba 17.40 Besede in dejanja 17.50 Sprehodi instrumentov 18.00 Glasbeni cocktail 18.35 Jazz na II. programu Tretji program 19.05 Sprehodi po tuji zborovski literaturi 19.30 Georg Friedrich Handel: Ognjemet 19.50 Literarni večer 20.35 Naše novosti iz hrvatske sodobne glasbe 21.00 Ekonomska politika 21.15 Večeri pri slovenskih skladateljih 23.00 Sezimo v našo diskoteko 23.55 Iz slovenske poezije 4.30 8.10 9.05 9.30 10.15 11.03 12.10 12.30 12.40 13.30 14.10 torek Dobro jutro Glasbena matineja Radijska šola za srednjo stopnjo Iz glasbenih šol Kdaj, kam, kako in po čem Promenadni koncert Popevke brez besed Kmetijski nasveti Po domače Priporočajo vam Skladbe za mladino 14.40 Na poti s kitaro 15.30 Glasbeni intermezzo 15.45 Vrtiljak 16.45 Pota sodobne medicine 17.20 Obiski naših solistov 18.05 V torek na svidenje 18.35 Lahke note 19.40 Minute z ansamblom Mojmira Šepeta 19.50 Lahko noč, otroci 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi 20.30 Radijska igra — M. Feldman: V zaledju 21.35 Zvočne kaskade 22.20 Nova avstralska glasba 23.05 Literarni nokturno 23.15 Popevke se vrstijo Drugi program 9.00 Torek na valu 202 13.00 S solisti in ansambli JRT 13.33 Lahka glasba na našem valu 14.00 Borci nam pripovedujejo 14.20 Zabaval vas bo ansambel Bojana Adamiča 14.33 Znana imena — znane melodije 15.40 Tipke in godala 16.00 Pet minut humorja 16.05 Plesni orkester RTV Ljubljana igra za ples 16.40 Zvočni portret 17.40 Ljudje med seboj 17.50 S pevcem Edvinom Fliserjem 18.00 Parada orkestrov 18.40 Popevke slovenskih , avtorjev Tretji program 19.05 Mejniki v zgodovini 19.15 Stereofonski operni koncert 20.35 Salzburški festival 1975 22.20 Trije novodobni koncerti za čembalo 23.20 Mozartova nočna glasba 23.55 Iz slovenske poezije sreda 4.30 Dobro jutro 8.10 Glasbena matineja 9.05 Za mlade radovedneže 9.25 Zapojmo pesem 9.40 Samouoravlianie s temelji marksizma 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem 11.03 Urednikov dnevnik 12.10 Opoldanski koncert lahke elasbe 12.30 Kmetijski nasveti 12.40 Od vasi do vasi 13.30 Priporočajo vam 14.10 Ob izvirih ljudske glasbene umetnosti 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.30 Glasbeni intermezzo 15.45 Loto vrtiljak 16.45 Naš podlistek 17.20 Iz repertoarja komornega zbora RTV Ljubljana 18.05 Po poteh odločanja 18.35 Instrumenti v ritmu 19.40 Minute z ansamblom Jožeta Privška 19.50 Lahko noč, otroci 20.00 Koncert orkestra RTV Ljubljana 22.20 S festivalov jazza 23.05 Literarni nokturno 23.15 Revija jugoslovanskih pevcev zabavne glasbe Drugi program 9.00 13.00 13.33 14.00 14.25 14.33 15.40 16.00 16.40 17.40 17.50 18.00 18.40 Sreda na valu 202 Danes smo izbrali V ritmu Latinske Amerike Radijska šola za srednjo stopnjo Glasbena medigra Ročk jazz Srečanje melodij Popevke tako in drugače Moderni odmevi Svetovna reportaža V ritmu valčka Progresivna glasba Jugoslovanski pevci zabavne glasbe Tretji program 19.05 Predkiasična zborovska tradicija 19.30 Znanost in družba 19.45 Za ljubitelje stare glasbe 20.35 Gioacchino Rossini na opernem in koncertnem odru 21.00 Sodobni literarni portret 21.20 Dmitrij šostakovič: odlomki iz opere Katarina Izmailova 22.15 Razeledi po sodobni glasbi 23.27 Pal Kadosa: Godalni kvartet št. 3, op. 52 23.55 Iz slovenske poezije četrtek 4.30 Dobro jutro 8.10 Glasbena matineja 9.05 Radijska šola za višjo stopnjo 9.35 Zborovska glasba iz dobe čitalnic 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem 11.05 Uganite, pa vam zaigramo po želji 12.10 Predstavljamo vam 12.30 Kmetijski nasveti 12.40 S pihalnimi godbami 13.30 Priporočajo vam 14.10 Kaj radi poslušajo 14.40 Med šolo, družino in delom 15.30 Glasbeni intermezzo 15.45 Vrtiljak j 16.45 Jezikovni pogovori 17.20 Iz domačega opernega arhiva 18.05 Naš gost 18.20 Iz kasetne produkcije RTV Ljubljana 1R.35 Vedre melodije 19.40 Minute z ansamblom Silva Stingla 19.50 Lahko noč, otroci 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov 21.00 Literarni večer 21.40 Lepe melodije 22.20 Slovenska komorna glasba od 1900 do danes 23.05 Literarni nokturno 23.15 Paleta popevk in plesnih ritmov Druul program 9.00 Četrtek na valu 202 13.00 Od melodije do melodije 13.33 Zvoki orkestra Belgijskega radia 14.00 Samouoravljanje s temelii marksizma 14.20 Mehurčki 14.33 Mozaik glasov in instrumentov 15.40 Radi jih poslušate 16.00 Okno v svet 16.10 V svetu operete 16.40 Tod albumov 17.40 Z Zabavnim orkestrom RTV Ljubljana 18.00 S pevci jazza 18.40 Non-stop ples TretU program 19.05 Vprašanje telesne kulture 19.10 Večerni concertino 19.50 Pota izobraževanja 20.05 Sodobni zborovski zvoki 20.35 Mednarodna radijska univerza 20.45 Slavnostne igre v Bereenu 1975 21.37 Joseph Haydn: Godalni kvartet v B-duru, op. 50, št. 1 20.00 Giuseppe Verdi: Requiem 23.25 Orkestralne pastorale 23.55; Iz slovenske poezije 4.30 8.10 9.05 9.30 10.15 11.03 12.10 12.30 12.40 13.30 14.10 petek Dobro jutro Glasbena matineja Radijska šola za nižjo stopnjo Jugoslovanska narodna glasba Kdaj, kam, kako in po čem Po Talijinih poteh Revija orkestrov in solistov Kmetijski nasveti Šopek novih domačih melodij Priporočajo vam Mladina poje 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.30 Napotki za turiste 15.35 Glasbeni intermezzo 15.45 Vrtiljak 16.45 Glasbena medigra 16.50 Človek in zdravje 17.20 Mojster in učenci 18.05 Ogledalo našega časa 18.15 Zvočni signali 19.40 Minute z ansamblom Vilija Petriča 19.50 Lahko noč, otroci 20.00 Stop-pops 20 21.15 Oddaja o morju , in pomorščakih 22.20 Besede in zvoki iz logov domačih 23.05 Literarni nokturno 23.15 Jazz pred polnočjo DrugI program 9.00 Petek na valu 202 13.30 Glasovi v ritmu 13.33 Iz filmov in glasbenih revij 14.00 Radijska šola za nižjo stopnjo 14.25 Glasbena medigra 14.33 Za mladi svet 15.40 Izložba popevk 16.00 Filmski vrtiljak 16.05 Z velikimi zabavnimi orkestri 16.40 Glasbeni casino 17.40 Odmevi z gora 17.50 Prijetni zvoki 18.00 Stereo jazz 18.40 Partiture lahke glasbe Tretji program 19.05 Radijska igra — L. Aškenazv: Mala strast in aprilski sneg 20.02 Preludiji Lucijana Marije Škerjanca 21.15 Z jugoslovanskih koncertnih odrov' 22.00 V nočnih urah 23.30 Iz slovenske operne literature 23.55 Iz slovenske poezije kino Kranj CENTER 28. novembra amer. barv. CS pust. TARZANOV BOJ ZA ŽIVLJENJE ob 16., 18. in 20. uri, premiera jug. barv. voj. DOKTOR MLADEN ob 22. uri 29. novembra amer. barv. CS pust. TARZANOV BOJ ZA ŽIVLJENJE ob 15. in 19. uri, ob 17. uri nastopa NEDA UKRADEN, premiera špan. barv. glasb. PET BLAZIN ZA ENO NOC ob 21. uri 30. novembra premiera amer. barv. risanega filma RACMAN JAKA IN NJEGOVA DRUŠČINA ob 10. uri, amer. barv. CS pust. TARZANOV BOJ ZA ŽIVLJENJE ob 15., 17. in 19. uri, premiera angl. barv. krim. CRNI MLIN ob 21. uri 1. decembra špan. barv. glasb. PET BLAZIN ZA ENO NOC ob 15., 17. in 19. uri, premiera amer. barv. komed. POVAMPIRJENI MILES ob 21. uri 2. decembra špan. barv. glasb. PET BLAZIN ZA ENO NOC ob 16., 18. in 20. uri Kranj STOR2IC 28. novembra franc. barv. LACOMBO LUCIEN ob 18. in 20.15 29. novembra jug. barv. mlad. KAPETAN MIKULA MALI ob 10. uri, jug. barv. vojni DOKTOR MLADEN ob 14., 16. in 18. uri 30. novembra amer. barv. risani RACMAN JAKA IN NJEGOVA DRUŠČINA ob 14. uri, jug. barv. vojni DOKTOR MLADEN ob 16. in 18. uri, premiera ital. barv. SMRT V RIMU ob 20. uri 1. decembra amer. barv. risani RACMAN JAKA IN NJEGOVA DRUŠČINA ob 14. uri, ital. barv. SMRT V RIMU ob 16. in 20. uri, jug. barv. vojni DOKTOR MLADEN ob 18. uri 2. decembra ital. barv. SMRT V RIMU ob 16., 18. in 20. uri Tržič 29. novembra jug. barv. mlad. KAPETAN MIKULA MALI ob 15. uri, ital. barv. vojni JUNAKI ob 17. in 19. uri 30. novembra ital. barv. vojni JUNAKI ob 15., 17. in 19. uri 1. decembra amer. barv. krim. UBIJTE CHARLIA VARRICKA ob 15., 17. in 19. uri 2. decembra angl. barv. CS pust. UPORNIKI ob 18. in 20. uri Kamnik DOM 28. novembra amer. barv. krim. SERPICO ob 18. in 20. uri 29. novembra amer. barv. risani RACMAN JAKA IN NJEGOVA DRUŠČINA ob 15. uri, amer. barv. krim. SERPICO ob 17. in 19. uri 30. novembra amer. barv. krim. SERPICO ob 15., 17. in 19. uri 1. decembra jug. barv. mlad. KAPETAN MIKULA MALI ob 15. uri, angl. barv. CS pust. UPORNIKI ob -17. in 19. uri 2. decembra amer. barv. krim. UBIJTE CHARLIA VARRICKA ob 18. uri Cerklje KRVAVEC 30. novembra jug. barv. vojni SOL ob 16. uri Škofja Loka SORA 28. novembra franc. barv. -komed. VOZNIŠKO DOVOLJENJE ob 18. in 20. uri 29. novembra jug. barv. vojni ODPISANI ob 18. in 20. uri 30. novembra jug. barv. vojni ODPISANI ob 18. in 20. uri 1. decembra amer. barv. vestem BARKVERO ob 18. in 20. uri Železniki OBZORJE 28. novembra jug. barv. vojni ODPISANI ob 20. uri 29. novembra franc. barv. drama PRVA SPOKOJNA NOC ob 20. uri 30. novembra amer. barv. vestem BARKVERO ob 17. in 20. uri 1. decembra franc. barv. komed. VOZNIŠKO DOVOLJENJE ob 17. in 20. uri Radovljica 28. novembra slov. barv. voj. ČUDOVITI PRAH ob 18. in 20. uri 29. novembra amer. barv. pust. TRADER HORN ob 16. uri, amer. barv. voj. NAVARONSKA TOPOVA ob 17.30, amer. barv. pust. JAMES BOND — ŽIVI IN PUSTr UMRETI ob 20. uri 30. novembra amer. komed. STAN IN OLIO — BISERA SMEHA ob 10. uri, amer. barv. voj. NAVARONSKA TOPOVA ob 15.30, amer. barv. pust. JAMES BOND — ŽIVI IN PUSTI UMRETI ob 18. uri, amer. barv. pust. TRADER HORN ob 20. uri 1. decembra ital. barv. PAZI, DA NE BO GNEČE ob 18. uri, Šved. barv. komed. KLJUČ ZA VSAKO KLJUČAVNICO ob 20. uri 2. decembra ital. barv. PAZI, DA NE BO GNEČE ob 20. uri Bled 28. novembra amer. barv. voj. NAVARONSKA TOPOVA ob 17.30, amer. barv. pust. JAMES BOND — ŽIVI IN PUSTI UMRETI ob 20. uri 29. novembra amer. barv. pust. JAMES BOND — ŽIVI IN PUSTI UMRETI ob 16. uri, slov. barv. voj. ČUDOVITI PRAH ob 18. uri, amer. barv. pust. TRADER HORN ob 20. uri 30. novembra amer. komed. STAN IN OLIO .— BISERA SMEHA ob 14. uri, slov. barv. voj. ČUDOVITI PRAH ob 16. uri, Šved. barv. komed. KLJUČ ZA VSAKO KLJUČAVNICO ob 18. uri, amer. barv. voj. NAVARONSKA TOPOVA ob 20. uri 1. decembra amer. barv. pust. JAMES BOND — ŽIVI IN PUSTI UMRETI ob 18. in 20. uri 2. decembra šved. barv. komed. KLJUČ ZA VSAKO KLJUČAVNICO ob 20. uri Jesenice RADIO 28. novembra ital. barv. pust. TEDEUM 29. novembra jug. barv. voj. komed. BOMBAŠI, jug. barv. vojni DOKTOR MLADEN 30. novembra jug. barv. vojni DOKTOR MLADEN 1. in 2. decembra jug. barv. vojni HITLER IZ NAŠE ULICE Jesenice PLAVŽ 28. novembra amer. barv. pust. NEZNANI JUNAKI 29. novembra jug. barv. vojni HITLER IZ NASE ULICE 30. novembra jug. barv. vojni HITLER IZ NASE ULICE, jug. barv. vojna komed. BOMBAŠI 1. in 2. decembra jug. barv. vojni DOKTOR MLADEN Kranjska gora 29. novembra angl.-amer. barv. drama VELIKI GATSBY 30. novembra ital. barv. pust. TEDEUM Dovje Mojstrana 29. novembra jug. barv. voj. komed. BOMBAŠI 30. novembra angl.-amer. barv. drama VELIKI GATSBY televizija sobota 9.40 Zdaj zaori pesem o svobodi 10.10 Poročila 10.15 Po poteh spominov, B 10.40 Kako raste domovina nastop otroških zborov (Sk) 11.10 Dolina miru — film 12.40 625 — ponovitev 13.15 Poročila 14.55 Čarobna noč v prodajalni instrumentov — glasbena pravljica 15.15 S. Makarovič: Hiša Tete Barbare — mladinska igra 15.55 Kako se je kalilo jeklo — serijski film, B 16.55 Poročila 17.00 Rokometni turnir Avnoja, prenos iz Banja Luke (Sa) 18.15 Prečuden cvet je v grapi črni, B 19.15 Risanka, B 19.30 TV dnevnik 19.50 Tedenski zunanjepolitični komentar 20.05 Slovenske romance in balade 20.40 Svatba — film, B 22.10 TV dnevnik 22.25 Beseda za besedo — oddaja T V Beograd, B UHF — oddajnika Krvavec ln Pohorje 18.15 Otroci pojo 19.30 TV dnevnik 20.00 Sokolar, Ama — japonska dok. filma 20.50 Športna sobota 21.15 Revolucionarna poezija 21.45 Zabavno glasbena oddaja 22.15 Sedem dni Oddalnik Sljeme 9.30 Poročila 9.40 Zdaj zaori pesem o svobodi 10.10 Recital poezije 10.40 Kako raste domovina 11.10 Srečanja KUD Abraševič 12.10 Recital 15.00 Odbojka CZ : Spartak 16.40 TV dnevnik 17.00 Rokometni turnir 18.15 Otroci pojo 19.30 TV dnevnik 20.00 Kapelski kresovi 21.20 Beseda za besedo 22.20 TV dnevnik 22.40 Partizanske pesmi nedelja 9.05 Poročila 9.10 R. Bratny: Kolumbovci — TV nadaljevanka 10.10 Otroška matineja: Klovn Ferdinand in živalski vrt, Znameniti živalski vrtovi 11.10 Kmetijska oddaja TV Novi Sad (Bg) 11.55 Poročila 12.55 Nogometni turnir za pokal republike — prenos (Pr) 15.20 T.. Urban: Siniemodri Peter — lutkovna igra 16.00 Akademski pevski zbor »Vinko Vodonivec« 16.30 Prodali so jih milijon, B 17.15 Za konec tedna 17.35 Poročila 17.40 Močnejši živijo dalje — reportaža 18.20 Pionirji letalstva, B 19.10 Risanka, B 19.30 TV dnevnik 19.50 Tedenski gospodarski komentar 20.05 M. Kerstner: Gruntovčani — oddaja TV Zagreb, B 21.05 Karavana: Hvar — 1. del 21.35 Kojak — serijski film, B 22.25 TV dnevnik 22.40 Plesni orkester RTV Ljubljana. B 23.00 Športni pregled (Bg) UHF — oddajnika Krvavec ln Pohorfe 16.00 Boks za zlato rokavico — prenos 19.00 Mladina vprašuje 19.30 TV dnevnik 20.00 Zabava vas Ann Margaret 20.50 24 ur 21.10 Reportaža 21.35 Iz del A. G. Matoša Oddajnik Sljeme 9.30 Poročila 9.40 Neven — otroška oddaja 10.15 Otroški film 10.40 Narodna glasba 11.10 Kmetijska oddaja 12.55 Nogometni turnir 14.50 Gledalci in TV 15.20 Poročila 15.30 Dokumentarna oddaja 16.00 Boks za zlato rokavico 18.25 Disnevev svet 19.30 TV dnevnik 20.05 Vohljač — film 22.30 Dokumentarna oddaja 23.00 Športni pregled 23.20 TV dnevnik ponedeljek 10.05 Poročila 10.10 Revolucija in glasba 10.40 K. Cipci: Ježeva hišica 10.55 Nihče mi ničesar ne pove — otroški film 12.10 Poročila 15.50 Nevidni plašč — lutkovna oddaja, B 16.05 Čarobna žoga — risanka, B 16.20 Delavska pihalna godba Trbovlje, B 16.55 Hokej Olimpija : Dinamo (VVeissvvasser), prenos 19.10 Risanka, B 19.30 TV dnevnik -20.05 I. Cankar: Hiša Marije Pomočnice — TV drama 21.00 Odločamo 21.10 Prvi koraki v svet 21.50 Mozaik kratkega filma: Podobe neke mladosti 22.15 TV dnevnik UHF — oddajnika Krvavec in Pohorje 16.05 Poročila 16.15 Lutke 16.30 Mali šlager 16.45 Mož z druge strani — film 18.15 Narodna glasba 18.45 Književni klub 19.30 TV dnevnik 20.00 Športna oddaja 20.35 S. Rahmaninov: Koncert za klavir in orkester v C-molu 21.00 24 ur 21.15 Sibirska ladv Macbcth — film Oddajnik Sljeme 10.00 Poročila 10.10 Revolucija in glasba 10.40 Srečanje solidarnosti 16.05 do 19.30 isto kot na UHF 19.30 TV dnevnik 20.00 S. Dizdarevič: Zaklad v zidu — TV drama 21.05 Karavana: Grmeč 21.40 Mladi za mlade 22.10 TV dnevnik torek 8.10 TV v šoli: Električna žica, La Campanella, Računstvo, Ruščina, Učenci pred kamero, TV vrtec, Izražanje (Zg) 10.00 TV v šoli: Disneyev svet, Glasbeni pouk (Bg) 11.20 TV v šoli (Sa) 12.55 Nogomet Budućnost : Partizan — prenos (Ti) 16.35 Madžarski TVD (NS) 17.10 Kokoš in piščanci film, B 17.20 A. Lindgren: Erazen in potepuh TV nadaljevanka 17.55 Obzornik 18.10 Znameniti živalski vrtovi, B 18.45 Ne prezrite: Pisatelj in scenarist 19.10 Risanka, B 19.30 TV dnevnik 20.05 Mi med seboj: Odprta gledališka vrata 21.15 G. de Maupassant: Lepi striček — nadaljevanka, B 22.10 TV dnevnik 22.25 Svetovno prvenstvo v rokometu za ženske — posnetek srečanja Jugoslavija : Danska (Rostov), posnetek UHF — oddajnika Krvavec in Pohorje 17.00 Rostov: svetovno prvenstvo v rokometu za ženske — prenos, Jugoslavija : Danska 18.00 Kronika Zagreba 18.15 Glasba, s katero živim 18.45 Sodobna znanost 19.30 TV dnevnik 20.00 Zakonska zveza po naše 20.40 24 ur 20.55 Obzorje 21.40 Iz Filmskih novosti 22.00 Koncert ansambla Renesansa Oddajnik Sljeme 12.55 Nogomet Budućnost : Partizan 14.50 TV v šoli — ponovitev 17.00 Izbrana tema 17.20 Poročila 17.30 Japonska ljudska umetnost 18.00 Kronika 18.15 Glasba, s katero živim 18.45 Sodobna znanost 19.30 TV dnvenik 20.00 Argumenti 75 20.50 Kako se je kalilo jeklo — serijski film 21.45 Srečanja 22.15 TV dnevnik sreda 8.10 TV v šoli: Mehkužci, Spomin na revolucijo, Labodje jezero. Obdelava lesa, TV vrtec. Slovnica (Zg) 10.00 TV v šoli: Predšolska vzgoja, Risanka (Bg) 16.25 Smuk za ženske — posnetek iz Val d'Isera, B 17.25 Dvoživka in templarji — I. del 17.55 Obzornik 18.10 Mladi za mlade — oddaja TV Beograd 18.45 Družinsko gnezdo — reportaža T V Titograd, B 19.10 Risanka, B 19.30 T V dnvenik 20.05 Film tedna: December, B 21.35 Miniature — E. Elgar: Serenada za godala v e-molu 21.50 T V dnevnik 22.05 Športni pregled TV Beograd UHF — oddajnika Krvavec in Pohorje 17.20 Poročila 17.30 Mali svet 18.00 Kronika Karlovca 18.15 Narodna glasba 18.35 Športni pregled 19.05 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Beograjski festival jazza 21.00 24 ur 21.15 Matere samohranilke — feljton 21.45 Helena, sodobna žena — serijski film 22.35 Balet Oddajnik Sljeme do 19.30 isto kot na UHF 19.30 TV dnevnik 20.00 Sirota Parvati — celovečerni film 21.35 Zapiski iz NOB 22.05 TV dnevnik 22.25 Obnovitev stare Varšave — dok. oddaja petek četrtek 8.10 TV v šoli: Afrika, Krajevna skupnost, Tla, Angleščina, Seminar (Zg) 10.00 TV v šoli: Francoščina, Risanka (Bg) 14.10 TV v šoli — ponovitev (Zg) 16.15 Veleslalom za ženske — posnetek iz Val d'Isera, B 17.15 Cvetje — nadaljevanka Bistrooki, B 17.45 Obzornik 18.05 Evropa čudežev — dok. serija Tretji svetovni mir 19.10 Risanka, B 19.*0 TV dnevnik 20.05 Bitka zn ranjence — serija TV Zagreb, B 20.50 Kam in kako na oddih 21.00 Četrtkovi razgledi: TV v šoli. B 21.30 Po belih in črnih ti'ikah 22.00 TV dnevnik UHF — oddajnika Krvavec in Pohorje 17.20 Poročila 17.30 Štirje dečki in pes 18.00 Kronika Varaždina 18.15 Zabavna glasba 18.35 Naša obramba 19.05 Kulturni pregled 19.30 TV dnevnik 20.00 Krog 20.45 Profesor Baltazar 20.55 H ur 21.10 V. Maier: Očenaškov dnevnik Oddajnik Sljeme do 19.30 isto kot na UHF 19.30 TV dnevnik 20.00 Cesta — TV nadaljevanka 21.00 Odprt ekran 21.50 TV dnevnik 22.10 Ignjat Job — dok. film 22.25 Koncert ob dnevu OZN tržni pregled JESENICE Solata 10 din, cvetača 12 din, korenček 6 din,' česen 20,50 din, čebula 16,80 din, fižol 14,50 do 20,40 din, pesa 5 din, paradižnik 18 din, jabolka 6 do 7,50 din, grozdje 15 din, limone. 13 din, ajdova moka 19,10 din, koruzna moka 5,72 din, kaša 13,13 din, surovo maslo 58 do 61,70 din, smetana 27,85 din, skuta 18,10 din, sladko zelje 3,60 din, kislo zelje 6 din, kisla repa 6 din, orehi 98 din, jajčka 1,76 do 2 din, krompir 4,80 din TRŽIČ Solata 10 din, špinača 5 din, cvetača 12 din, korenček 10 din, česen 20 din, čebula 10 din, fižol 16 do 17 din, pesa 8 din, jabolka 7 do 9 din, hruške 12 do 14 din, grozdje 14 din, mandarine 14 din, banane 10 din, limone 13 din, ajdova moka 16 din, kaša 15 din, surovo maslo 14 din, smetana 6 din, skuta 3 din, sladko zelje 5 din, kislo zelje 10 din, orehi 25 din, jajčka 1,90 do 2 din, krompir 5 din 8.10 TV v šoli: Računstvo. Mehkužci, Ali ste vedeli, Razdalje. Kovine, TV vrtpr. Obriši čevlie (Zg) 10.00 TV v šoli: Angleščina, Predšolska vzgoja (Bg) 15.00 Rostov: svetovno prvenstvo v rokometu za ženske — nrenos srečania Jugoslavija : Mndžnrska. B (IV) 16.00 VHeslilnrn ft\ moške — posnetek iz Val d'Isera, B 17.?0 Pisani svet 17.50 Obzornik 18.05 Slovenski ročk 75, B 18.45 Svet, ki nas obdaja: Molekule, B 19.00 Peščene sipine, B 19.10 Risanka, B 19.30 TV dnevnik 19.50 Tedenski notranjepolitični komentar 20.05 Srečanje — film, B 21.35 625 22.10 TV dnevnik UHF — oddajnika Krvavec in Pohorje 17.20 Poročila 17.30 Neven — otroška oddaja 18.00 Kronika 18.15 Narodna glasba 18.45 Praznik Vojnomedicinske akademije 19.30 TV dnevnik 20.00 Antonij in Kleopatra — I. del 21.20 24 ur 21.35 Zabavno glasbena oddaja Oddajnik Sljeme 14.10 TV v šoli — ponovitev 17.20 do 19.30 isto kot na UHF 19.30 TV dnevnik 20.00 Sedem pasti — kviz 21.05 Pravica — serijski film 21.55 TV dnevnik 22.15 Lidija — dok. oddaja poročili so se V KRANJU Pompe Ladislav in Novak Ljubica, Košnjek Anton in Božnar Ivana, Brešar Janez in Kozjek Božidara, Razdrh Cveto in Poredoš Majda, Pavlic Ivan in Zidar Martina, Cebulj Franc in Jagodic Tatjana, Ekar Mirko in Jekovec Dragica, Hafnar Janez in Petelinkar Vera, Stojkovič Radomir in Bajželj Ana, Jezeršek Vojko in Peternelj Majda, Debeljak Ivan in Zadrgal Brigita, Zaplotnik Janez in Jerič Darinka, Zorman Mihael in Narobe Magdalena, Obed Srečko in Vrečar Jožefa, šmid Joško in Hrestak Ana umrli so V KRANJU Ogris Doroteja, roj. 1934, Hribar Jožef, roj. 1910, Markelj Alojz, roj. 1902, Rebolj Jože, roj. 1902, Koren Kajetan, roj. 1908, Marinšek Lovrenc, roj. 1904, Zavrl Ana, roj. 1905, Lombar Frančišek, roj. 1929, Ambrož Helena, roj. 1903 gledališče Prešernovo gledališče TOREK, 2. decembra, ob 19.30 za red PREMIER-SKI — M. Achard: HOČETE IGRATI Z MANO?; gostovanje Mladinskega gledališča iz Ljubljane. 20. stran Glas petek, 28. novembra 1975 V tržiškem Peku ocenjujejo desetmesečne rezultate Resnost pri uresničevanju stabilizacijskega programa Ker so v tržiški organizaciji združenega dela Peko že pred leti slutili bližajoče se težje pogoje gospodarjenja, jih letošnja »vojna napoved« negospodarnemu in nestabilnemu obnašanju ni našla nepripravljenih. NJaš in družbeni stabilizacijski načrt smo zato v veliki meri že uresničili, čeprav vemo, da prihodnje leto pogoji gospodarjenja ne bodo dosti boljši in bo stabilizacija naša prva naloga, pravi glavni direktor organizacije združenega dela Peko Janez Bedina. V Peku so ugotovili, da so do konca oktobra v primerjavi z enakim lanskim obdobjem povečali skupni izvoz za 12 odstotkov in dosegli 10,830.000 ameriških dolarjev. Se posebej uspešni so bili pri izvozu na konvertibilno področje, kjer dosega povečanje 29 odstotkov ali vrednostno 3,813.000 ameriških dolarjev. Stabilizacijska prizadevanja so dala izvozu novo živahnost in so veliko prispevala, da polovica Pekove proizvodnje išče kupce zunaj meja domovine? V proizvodnji obutve se število zaposlenih ni povečalo. Organizacija združenega dela kljub temu beleži 8-odstotno povečanje proizvodnje in 6-odstotno povečanje produktivnosti, izračunane na osnovi kalkulativnega vloženega dela. Največja tržiška organizacija združenega dela sodi, da je to spodbuden dosežek. Ne toliko zaradi šte- vilčnega prikaza povečanja, temveč tudi zaradi pogojev, v katerih se je predvsem junija, julija in avgusta znašel delovni kolektiv. Uvozni pogoji so se zaostrili. Nereden dotok reprodukcijskega materiala in surovin je vplival na produktivnost. Pekove delavce je bilo zato srečati v tovarni tudi ob sobotah in nedeljah! Resno so vzeli ljudje stabilizacijo, pripoveduje Janez Bedina, in pripomogli, da zastoji niso povzročili večjih in hujših posledic. Tržičani so kritični pri ocenjevanju finančnih rezultatov letošnjih desetih mesecev. Rast dohodka zaostaja za rastjo celotnega dohodka. Vzroke gre iskati predvsem v večjih materialnih stroških in inflaciji, ki je še posebej boleča za kolektive, ki veliko izvažajo. Peko je med njimi, vendar bremen ne namerava prevaliti na potrošnika, temveč jih vzeti na lastna pleča. Desetmesečni dohodek se je v primerjavi z enakim lanskim obdobjem povečal za 12 %, povprečni osebni dohodek pa za 29 odstotkov. Za proizvodni del organizacije združenega dela znaša 3210 dinarjev, za prodajalne pa 3600 dinarjev. Naraščanje je bilo posebno očitno v drugem polletju, ko je začel veljati nov sporazum o delitvi osebnih dohodkov in dohodka, oblikovan na osnovi novih analitičnih ocen delovnih mest. . Modemi stroji le leta in leta pomagajo pri uveljavljanju Peka doma in na tujem. Na fotografiji moderen stroj za vlivanje poliuretanskih podplatov Desma Prihodnje leto se bodo sicer izvozne možnosti zboljšale. Doma pa; je pričakovati slabše možnosti gospodarjenja in prodaje. Tuja tržišča se odpirajo, vendar domače naraščanje cen in stroškov za svetovni trg ni vedno sprejemljivo. V Peku povečujejo zmogljivosti in se usmerjajo na področja, kjer so bili letos doseženi najboljši rezultati. Cilji organizacije združenega dela ostajajo večja proizvodnja ob enakem številu zaposlenih in stalna rast produktivnosti, kar zmanjšuje stroške na enoto proizvoda. To obenem pomeni: še več proizvajati, kar poceni proizvodnjo in končne izdelke, ki so zaradi tega še zanimivejši za domači in tuji trg. Organizacija združenega dela Peko je že leta med tistimi tržiškimi delovnimi kolektivi, ki največ investirajo. Prihodnje leto bodo investicije zanesljivo manjše, pravi glavni direktor Janez Bedina. Poznale se bodo posledice obveznega 50-odstotnega depozita in pičlega deleža bančnih sredstev! Bojimo se, da bomo na ta način zaostali pri tehnični opremljenosti, kar utegne zmanjšati izvozne možnosti v prihodnjih letih, dodaja glavni direktor. Likvidnostnih težav kolektiv sicer nima. To pa ne pomeni, da višji materialni stroški, večje zakonske obveznosti, stalno vlaganje zgolj lastnih sredstev in »neomejeno« povečevanje izvoza ne bi mogli ogroziti akumulativnosti. V Peku so 1. januarja leta 1974 oblikovali 5 temeljnih organaizacij združenega dela in samoupravno skupnost skupnih služb. Novo organiziranost stalno izpopolnjujejo. Ločeno zbiranje finančnih podatkov za vsako temeljno organizacijo združenega dela posebej je bilo uvedeno letos. Sedaj je v »prvem planu« oblikovanje in usklajevanje normativov o porabi materiala in časa v temeljnih organizacijah združenega dela. Osnova so planski normativi, zapisani v sporazumu o združitvi v organizacijo združenega dela. Določanje normativov je osnovni regulator medsebojnih odnosov. Vsaka temeljna organizacija se odloča za čim ugodnejše in učinkovitejše, ker bodo le tako prihranki večji in proizvodnja usklajena. Dela tud' prihodnje leto ne bo zmanjkalo, saj se mora normativni sistem razširiti po vsej organizaciji združenega dela. Ob vsem tem bo treba vsebinsko bogatiti delo samoupravnih organov. Letošnje uspešno uresničevanje nalog je velik prispevek k napredku! Jeklo, jeklo... Dosedanji in perspektivni razvoj železarne Jesenice se tesno vklap-Ija v razvojne programe črne metalurgije Jugoslavije. Na osnovi dogovorjene specializacije v okviru združenih železarn je jeseniška dolgoročno usmerjena na proizvode visoke finalizacije oziroma kvalitetnih in plemenitih vrst jekla. Taka usmerjenost izhaja iz dejstva, da je lokacijsko oddaljena od surovinskih baz, razpolaga pa z bogato tradicijo železarstva in visoko strokovnostjo. REKONSTRUKCIJE Dogovorjena specializacija je zahtevala novih in novih investicij. Generalna rekonstrukcija jeseniške Železarne se je začela leta 1960. V zadnjih 10 letih je bila za potrebe visokih peči zgrajena moderna aglomeracija in kauperji. Kapaciteta jeklarne je tako povečana za dve 60-tonski elektrolitni peči, v okviru valjarne pa je bila zgrajena kombinirana proga »Blooming Steckel« in valjarna žice. Poleg tega je bila zgrajena tudi »proti lama*, naprave za proizvodnjo kisika z dnevno kapaciteto okrog 100 ton, obenem pa je bil tudi obnovljen in povečan strojni park žičarne in hladne valjarne. Kako močan kvaliteten preokret je doživela v zadnjem času jeseniška železarna, povedo podatki, da je še leta 1964 izdelovala skoraj 40 °o navadnih jekel, danes pa le še 2,4 °o. V zadnjih devetih mesecih letošnjega leta je 6049 poprečno zaposlenih izdelalo 239.942 ton končnih jeklenih proizvodov, vrednih 2.506,487.000 din. Kvaliteta jeseniških jekel je poznana in tudi po širini asortimen-ta vodi med jugoslovanskimi železarnami. Poznana je njena toplo valjana pločevina, hladno valjani trakovi, hladno vlečena, luščena in brušena jekla, vlečena žica, hladno valjani profili itd. V zadnjem času so se lotili je klenih vratnih podbojev za moderno industrijsko gradnjo v gradbeništvu. Potem so tu Še dodatni materiali za varjenje jekel in barvnih metalov. V težnji, da to proizvodnjo dvigne na nivo vodećih evropskih proizvajalcev, je železarna Jesenice sklenila tehnično kooperacijsko pogodbo s poznano švicarsko firmo »Oerlikon«. Z izgradnjo tople valjarne »Blooming Steckel« 1965. leta je Železarna Jesenice ustvarila pogoje za povečanje proizvodnje hladno valjanih trakov. Vzporedno z izgradnjo tega objekta so se lotili tudi izdelave idejnega osnutka za novo hladno valjamo, kot zaokrožen je celokupnega proizvodnega ciklusa. Nova hladna valjarna je predvidena predvsem za proizvodnjo hladno valjanih trakov iz plemenitih dinamo in nerjavečih jekel za procesno industrijo. Ti trakovi bodo izdelani v kvalitetah, ki so jih osvojili najboljši svetovni proizvajalci, in ki so bili do sedaj skoraj 100 °o na listi rednega uvoza jeklenih proizvodov. V novi hladni val jami z 290 zaposlenimi v proizvodnji in z 78 v vzdrževanju, bo dosežena v fizičnem obsegu štirikrat večja produktivnost v odnosu na obstoječo, staro hladno valjamo. V čini^fc*-talurgiji, ki je kapitalno intenTiv-na veja in kjer materialni stroški dosežejo tudi 80 % vrednosti skupnega dohodka, bo povečana produktivnost dosežena, le z novimi, sodobnimi stroji in novo tehnologijo. ZA DRUŽBENI STANDARD Posebno močno prisotna fe v tem velikem slovenskem kolektivu skrb za družbeni standard delavca. Tudi njih tare najhujše, stanovanjski problem. Dolgotrajen problem, ki pa ga ie Železarna dovolf uspešno reševala. V obdobht od osvobodi i ve pa do lani fe bilo zgrajenih 1936 stanovanj. Samo od leta 1971 do vkl lučno leta 1974 so bila zgrajena 303 stanovanja v vrednosti 120 miMionov dinarJev. V teh zad-nlih štirih letih ie bilo z novogradnjo in adaDtacilami ugodeno kar 480 nrosilcem. Toda kliub vsem pHzadevaniem 1«* v Železarni Jesenice še vedno 838 nerešenih prošenj za stanovanja. Poleg vlaganj v družinska stanovanja so letos pričeli z gradnjo novega samskega doma s kapaciteto 156 postelj v predračunski vrednosti 15 milijonov din. Z izgradnjo tega doma bo železarna Jesenice razpolagala s 715 samskimi posteljami. Vzporedno z gradnjo družinskih stanovanj je bil stanovanjski problem reševan tudi s kreditiranjem individualnih gradenj delavcev. V ta namen je bilo v zadnjih petih letih izplačanih skupno 24,059.000 dinarjev, s čimer je bil rešen stanovanjski problem 170 delavcev. ZDRUŽEVANJE Železarna Jesenice je članica sestavljene organizacije združenega dela »Slovenske železarne«, kateri pripadajo poleg Železarne Ravne in Štore tudi Metalurški inštitut iz Ljubljane in podjetja predelovalne industrije »Tovarna verig« Lesce, Tovarna vijakov »Plamen«, Kropa, Tovarna vijakov »Tovil«, Ljubljana in Tovarna žičnih izdelkov »Žična«, Celje. Železarna Jesenice še vedno širi kroti svojih sodelavcev s področja predelave jekla in v teku so že kontakti in razgovori s posameznimi organizacijami združenega dela; »Kovinoservis« Jesenice in »Monter« Dravograd sta že tik pred priključitvijo. To je del aktivnosti, ki prispeva k združevanju na področju proizvodnje in predelave jekla pri nas. Delavci ŽELEZARNE Jesenice čestitajo vsem delovnim ljudem za dan republike in 30 letnico osvoboditve. proizvodno in trgovsko podjetje z lesom, lesnimi izdelki in pohištvom Ljubljana, n.sol.o. ponovno objavlja po sklepu sveta za medsebojna razmerja TOZD notranja trgovina — prodajna mrež* o. sub. o. Ljubljana za Trgovino z lesom, lesnimi izdelki, stavbnim pomstvo»j» mizarskimi ploščami, gradbenim materialom Kranj — LES, Primskovo, prosto delovno mesto materialnega knjigovodje Pogoji: srednja ali nepopolna srednješolska izobrazba, zaželena Pra^ sa in obvezno znanje strojepisja. visno Nastop dela je možen takoj po preteku objavnega roka. Poskus delo traja 2 meseca. Pismene ponudbe sprejema Lesnina, Trgovina Kranj — Les Frijj* skovo do vključno 10. decembra 1975. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 5 dneh po sklepu pristojnega organa. Svet delovne skupnosti upravnega organa skupščine občine Tržič razpisuje prosto delovno mesto referenta za komunalne zadeve v oddelku za gospodarstvo Poleg splošnih pogojev se za to delovno mesto zahteva srednja strokovna izobrazba — gradbene smeri. Ponudbe z dokazili o strokovnosti sprejema svet delovne skup*1 upravnega organa skupščine občine Tržič. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. Graditelji! Kranjske opekarne, Kranj iz obratov Češnjevek in Stražišče vam nudijo po najugodnejših cenah zidne in stropne opečne z1* dake. Izkoristite vse prednosti, ki jih ima opeka pred osta* limi materiali in zidajte z najbolj preizkušenim ma" terialom, to je opeko. Informacije in naročila sprejemamo v komerciali Kranj* Na skali 5, telefon 22-764 in 22-763. Izkoristite ugoden nakup in takojšnj0 dobavo. Po želji kupca dobavimo opeko z fl*" šim prevozom. Čestitamo vsem občanom in poslovnim prijateljem za prazni republike Vsem cenjenim potrošnikom sporoča iviercator Mercator Ljubljana TOZD Preskrba iz Tržiča da bodo prodajalne Mercatorja v Tržiču in njeni ° lici v petek, 28. novembra 1975, odprte do 16. poldan. V soboto, 29. in v nedeljo, 30. novembra * . bodo vse prodajalne zaprte. V ponedeljek, 1. ^„je bra 1975, pa bodo odprte od 7.30 do 11. ure nasle°,J prehrambene prodajalne: PRODAJALNA 3, TRŽIČ, TRG SVOBODE 27, PRODAJALNA 5, TRŽIČ, TRG SVOBODE 21, tM PRODAJALNA 17, BISTRICA 94 (DETELJICA) l?i PRODAJALNA 21, KRIŽE Vse ostale prodajalne bodo 1. decembra 1975 zaprte. Cenjene potrošnike prosimo, da se pravočasno oskrbijo z vsern trebnim blagom, obenem pa vam priporočamo nakup blaga P°' a-k-lamnih cenah, katerega imajo vse prehrambene prodajalne Me torja v prodaji od 20. novembra do 31. decembra 1975. Za obisk in nakup v prodajalnah Mercatorja se priporoča MerC?cke Ljubljana TOZD Preskrba Tržič, katera vsem občanom Gorenjs^ in cenjenim potrošnikom iskreno čestita k prazniku republike 29. novembru! Petek, 28. novembra 1975 Glas — 21. stran mali oglasi • mali oglasi Prodam Prodam KRAVO, 9 .mesecev brejo, ki bo drugič telila, in KRAVO z mlekom Ažman, Suha 5 " Ugodno 6473 novo Kranj ~'6uuno prodam popolnoma sll'no SPALNICO. Melihen, Frankovo naselje 81, Škofja Laka 6475 , Prodam PRAŠIČA za zakol. Zalog 53, Cerklje 6486 Poceni prodam veliki KAVČ 200 x 140, normalni KAVČ, pol KAVČ, OMARO '•a obleko — tridelno, električni ŠTEDILNIK, PEČICO na trdo gorivo, plinski RESO — 3 gorilci, električni BOJ-, LER _ 80-litrski, ležeči. Vse rabljeno, ;l v zelo dobrem stanju, Kovačičeva 8, Kranj 6508 I Prodam ženski, nov, temnorjavi KR-/-NEN1 PLASC, kratka dlaka, za moč-"eJšo postavo. Klemene Anda, Kratnj, Kajuhova 31 6509 Prodam kopalno KAD, litoželezno, , dobro ohranjeno. Kuikovič, ova 28, tel. 21-051 6510 • uuciia Kopamo r^n.u, iiiwcicinu, J«) cm, dobro ohranjeno. Kuikovič, Ke rtt-vtova 28, tel. 21-051 651( Prodam trda DRVA in KRAVO za *akol. Podbrezje 25 6511 Prodam globok otroški VOZIČEK 'HIBU'NA. Cena 750 din. Viktor Haf-' Zg. Bitnje 127 6512 Prodam philipsov KASETNI RADIO, ^orjanc Franc, Mesnica, Zg. Bitnje 6513 Prodam obžagano OSTREŠJE, novo, s^"o s plohi za late in ZAGO STILER 51- Zabnica 72 6514 . Naprodaj domače štajersko BELO « RDEČE VINO (cviček). Firtk, Kranj, Lesta JLA 3 6515 ..Prodam nov MAGNETOFON z ra- ^'°m. znamke PHILIPS. Naslov v jasnem oddelku. 6516 -Prodam suhe PLOHE, 8om, 5 cm in .'^m. Zgornje Bitnje 252 za Potokar-em ., . . /Len Pri gasilskem domu 6517 .Vodarn mesnatega PRAŠIČA, 170kg. I V°glje 85 6518 Prodam mlado KRAVO za zakol. Ko-^nda 13 6519 Prodam mlado, brejo KRAVO, Blej-Dobrava 86, Jesenice 6520 Proda se KOSILNICA BCS z rezer-.n;mi deli, puhalnik TAJFUN, mlin r»tar ter 5 bran betonskega stoga — orm>letnega. Dežman, Lesce, Šobče- 6521 va 23 I Cesta JLA 6/1 nebotičnik projektivno podjetje Kranj Izdeluje načrte za vse vme visokih in nizkih gradenj. Razpolaga z na-črti tipskih projektov stanovanjskih hiš in gospodarskih poslopij. Rabljeno STREŠNO OPEKO bobro-•2 tole proda Gostilna TURIST, ■*«ce 6522 ;prodam mali RAČUNALNIK z garan- )0- 7-upan, Lancovo 46, Radovljica 6523 prodam BIKA, starega 15 mesecev ^23. Naklo 6524 ^ 'aninsko društvo Križe proda KO-tWZa nošnjo. Informacije: Planinsko "^tvo Križe 6525 .prodam TELICO simentalko za zakol pu UV1 vzidljivi, nerjaveči ŠTEDILNIK. ^•O«? Marian, Hraše 5, Smlednik, Jjej. P,- 6526 BRIZGALKO Prodam KRAVO, dobro mlekarico z drugim teletom ali brez. Ljubno 12, Podnart 6534 Prodam suha hrastova DRVA. Sp. Bela 11, Preddvor 6535 Prodam delovnega VOLA. Stiska vas 10, Cerklje 6536 Prodam PRAŠIČA za zakol. Češnjevek 24, Cerklje 6537 Prodam PRAŠIČA, 170kg, za zakol. Korenjak Nace, Predoslje 6538 Prodam 20 kub. m suhih bukovih DRV. Rakovec Jože, Poljšica 5, Podnart 6539 CISTERNO za centralno kurjavo, 32001, 1 m premera, poceni prodam. Škofjeloška c. 36, Kranj 6540 Prodam 4 kub. m. bukovih suhih DRV. Sp. Besnica 20 6441 Za 4500 din prodam novo, še nevgra-jeno PEC za centralno kurjavo z boj-lerjem Hidrometal Mengeš (HM—34 leva). Stare Stane, Stražišika 16, Kranj 6542 Prodam PRAŠIČA za zakol ter suha DRVA. Senično 15, Tržič 6543 Prodam mladega VOLA simentalca. Zg. Dobrava 13, Kamna gorica 6544 OREH s korenino (hlod), prodam. Telefon 75-693 po 15. uri 6545 Prodam KOBILO, vajeno vseh kmečkih del. Velesovo 42 6546 Prodam PRAŠIČA za zakol. Luže 4, Šenčur 6547 Prodam 7 tednov stare PUJSKE. Gora 3, Komenda 6548 Prodam KRAVO simentalko, ki bo konec decembra tretjič telila, in manjšo SLAMOREZNICO. Breznica 8, Žirovnica 6549 Ugodno prodam štiri leta starega PSA — nemškega ovčanja. Končan, Racovnik 8, Železniki 6550 Prodam KRAVO za zakol. Fabijan Franc, Zg. Besnica 50 6551 Prodam PRAŠIČA za zakol. Roblek, Bašelj 32, Preddvor 6552 Prodam motorno ročno ZAGO ali zamenjam za navadno 3-rtonsko HARMONIKO. Naslov v oglasnem oddelku. 6553 Prodam nemški OVCARKI — čistokrvni z rodovnikom. Telefon 75-236 Radovljica 6554 Prodam PRAŠIČA, 170 kg težkega. Hrastje 51 6555 Prodam PRAŠIČA za zakol in plemensko TELICO, staro 18 mesecev. Bri-tof 315 6556 Prodam PRAŠIČA, 180 kg. Sp. otok 11, Radovljica 6557 Dobro ohranjen MIZARSKI PORAVNALNI STROJ z dvema priključkoma (za brušenje nožov in brušenje — »šli-fanje« stavbnega pohištva), dolžina 250 om, glava 61 cm, s štirimi noži, prodam. Cena po dogovoru. Natančnejša pojasnila dobite pri HRIBERNIKU Jožetu, Dorfarje 17, Zabnica 6558 Prodam dve kombinirani OMARI, MIZICO, 2 FOTELJA, ŠIVALNI STROJ in TV mizico za 4000 din (lahko tudi posamezno. Križaj, Groharjevo naselje 8, Škofja Loka 6559 Prodam rodovniško KRAVO, dobro molznico, po tretjem teletu. Kavčič, Koprivnik 24, Sovodenj 6560 Prodam brejo KRAVO. Ziherl Jože, Podpurfelca 4, škofija Loka 6561 Prodam 9 mesecev brejo KRAVO, tretja telitev. Stanoriik, Vincarje 26, Škofja Loka 6562 Prodam polovico KRAVE za v skrinjo. Cirčiče 38, Kranj 6563 Prodam šest tednov stare PRAŠIČKE. Pšata 11, Cerklje 6609 Prodam šest tednov stare PRAŠIČKE. Glinje 4, Cerklje 6610 Prodam polovico mlade KRAVE in KRAVO simentalko pred telitvijo. Zalog 17, Cerklje 6611 Prodam PRAŠIČA za zakol. Pože-nik 9, Cerklje 6612 Prodam PRAŠIČA, 180 kg težkega. Nasovče 7, Komenda 6613 Prodam KRAVO s teletom ali brejo. Zg. Brnik 36, Cerklje 6614 Prodam mlado KRAVO, devet mese- Zaradi razširitve dejavnosti vabimo k sodelovanju voznike inštruktorje Ponudbe pošljite na naslov Mladinski servis Kranj, Stritarjeva 5. posesti Prodam 2,3 ha GOZDA med Vasco in letališčem. Bohinc Jože, Cerklje 16 Odam GARAŽO za vikend prikolico. Kutirova 20, Kranj 6626 Prodam PRIKOLICO za osebni avto. Naslov v oglasnem oddelku 6567 Prodam R-12, še v garanciji, kombinirani OTROŠKI VOZIČEK, beby HOJ-CO in KOŠEK. Mikulčič, Planina 17. Kranj 6568 Prodam malo rabljen MOPED. Strelec Dušan, Milje 26, Šenčur 6569 Prodam ZASTAVO 750 v dobrem stanju. Peternelj, Bistrica 22, Duplje 6570 Poceni prodam ZASTAVO 750 v voznem stanju. Delavska 13, Kranj 6571 Prodam FORD TAUNUS, letnik 1966, za potrošniško posojilo ali zamenjam za zastavo 750. Cerin Lojze, Zabukov-je 6, Besnica 6572 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1971 december. Košir Jože, Seljakova 9, S t razišče 6573 Poceni prodam FIAT 1300, letnik 1968, potreben manjšega popravila. Go-bovce 9, Podnart 6574 Po ugodni ceni prodam ŠKODO, lahko tudi na kredit. Gorice 57, Golnik 6575 Ugodno prodam ZAPOROZCA, karambol i ranega, letnik 1975. Spodnje Laze 10, Zgornje Gorje 6576 Prodam AMI 6 in MOPED T 12. Urh, Breg ob Savi 77 6577 Prodam FORD TAUNUS 20 M TS, letnik 1966. Sejmišče, Zlata riba, Kranj. Behek Tone, zabavišče. 6578 Prodam FIAT 600, tehnično pregledan ter 32 vreč PERLITA. Novak, Šenčur, Pipaoiova 58 A 6579 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1971. Oman, Zupančičeva 20, Kranj 6580 Prodam avto NSU PRINC po delih. Prebačevo 40 6581 Za zastavo 750 prodam MOTOR, 9000 km po generalni, menjalnik in razne druge dele. Vajs, Češnjevek 17, Cerklje 6623 Prodam avto RENAULT T 12, letnik 1974. Klemenčič, Strahinj 36, Naklo 6624 prireditve OO ZSMS CERKLJE prireja vsako soboto ob 19. uri MLADINSKI PLES. Igra ansambel DAR. Vabljeni! 6627 GOSTILNA KRIŠTOF PREDOSLJE prireja v soboto zvečer ZABAVO. Igra TRIO TEKSTILI. Za praznik republike, 29. november čestita vsem delovnim ljudem. Se priporočamo za obisk. KUD BUKOVICA priredi v nedeljo, 30. novembra, ob 19. uri VESELICO. Igrajo MEHANIKI. Vljudno vabljeni KUD DRA2GOŠE priredi v nedeljo, 30. novembra, ob 17. uri VESELICO. Igrajo SELŠKI FANTJE. Vabljeni MA POLJANE prireja v nedeljo, 30. novembra 19/5, ob 18. uri PLES. Igra priznani ansambel KARAVANKE. HOTEL KAZINO JEZERSKO prireja v soboto 29. in nedeljo, 30. 11. 19/5, ob 20. uri PLES. Igra ansambel TURISTI. OOZSMS VISOKO prireja v nedeljo, 30. novembra 19/5, ob 16.30 PLES. Igra ansambel ZRAČNI MOST Ljublja. 6604 \obvestila NOVI ZAČETNI PLESNI TEČAJI v Delavskem domu Kranj se začno v sredo, 3. decembra, in v soboto, 6. decembra 19/5 6461 Opravljam vsa VODOINSTALATERSKA DELA tople in mrzle vode, kanalizacije in plinske napeljave. Oman Peter, Vodovodne instalacije, Cankarjeva 2, Tržič, tel. od 14. ure dalje 50-381 6605 TRAMINEC in ŠAMPANJEC za praznične dni. Prodajalna radgonskih vin, Škofjeloška 56. Prav tam domače dekle dobi STANOVANJE kot sostanovalka in za pomoč v trgovini. 6606 čestitke TEHANTOVIMA, atu in mami, čestitamo za 40-letnico poroke in jima želimo še na mnoga zdrava leta! Sin Janez, hčerke Marija, Barbka in Kati z družinami ostalo Prosim zdravnika iz ZD Kranj, ki je bil očividec prometne nesreče 14. novembra 19/5 ob 16.10 v Kranju, križišče Gregorčičeve in Stritarjeve ulice, naj sporoči naslov na tel. 22-853 6608 SKLADIŠČE KRANJ Tavčarjeva 31 telefon: 22-053 KMETIJSKE ZADRUGE, POSESTVA, KMETOVALCI - zamenjujemo vse vrste žitaric za vse vrste moke. Prodajamo najkvalitetnejšo moko, krmilno moko, koruzo, pšenični zdrob in koruzni zdrob. Cene so konkurenčne, skladišče je odprto od 6. do 19. ure ter vsako soboto od 6. do 12. ure. kupim Kupim rabljeno SMUČARSKO OPREMO. Fabijan, Zg. Besnica 50 6582 'Kupim trajno žarečo PEC. Štirn Jože, Luže 26, Šenčur 6583 TOVARIŠEV »NN« romane kupim. Ponudbe pod »Kriminalke« 6584 Kupim dvoje VRAT — leve in desne s štirimi tablami — stare izdelave, še v dobrem stanju. Hiršenfelder Tone, Stara Loka 152, Škofja Loka 6585 Kupim staro KNJIGO (1891): Jakob Bedenek »Od pluga do krone«, o življenju Jurija Vege. Rado Kokalj, Kranj, Nazorjeva 8 6625 ZAHVALA Ob prerani izgubi našega nepozabnega moža, očeta, starega očeta, brata in strica . Jožeta Hribarja se toplo zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti ter mu darovali vence ln cvetje in nam izrazili sožalje. Zahvaljujemo se tudi dr. Bajžlju za dolgoletno zdravljenje, kolektivu Živila Kranj, Sava Kranj, Planika Kranj za podarjene vence in gospodu kaplanu za cerkveni obred. Žalujoči: žena Tina, sin Jože, hčerka Julka, hčerka MarinHo z družinami in ostalo sorodstvo. Orehek, Kranj, Domžale, Trboje, Novaki, 21. novembra 1975 *ISV°D»m električno I n Kfii~~VVAGNER« popolnoma novo garancijo, po nizki ceni. Jegorovo ^mestje 29, škofja Loka 6527 Surovina ŽIVILA Kranj, TOZD ^SCICARNA-KAVARNA KRANJ pro-ir,l 1Zrabrjena osnovna sredstva in Jbrii inventar. 6528 K.r°dam PRAŠIČKE, stare 6 tednov. i°8 45, Cerklje 6529 Viđani KOBILO HAFL1NGER. Jan, gnica 13, Zg. Gorje 6530 c, goam PRAŠIČA za zakol. žiroJ™' 5 jS^MO AKUMULACIJSKO PEC AEG, V m trajno žarečo kuppersbusch, »"ablje.no, ugodno prodam. Piber-ttVa 2. — Naslov uredništva in 1, "v» lista: Kranj. Moše Pijadeja Hju"\ '»'koči račun pri SDK v Kra-lef0sf''vilka 51500-601-12594 - Te-sre.Vl:. Klavni urednik, odgovorni »tv,, in uprava 21-1»», uredni-''klii ~'"H',,r>' novinarji 21-8«», malo-2i.j*n" in naročniški oddelek Doli / ~ Naročnina: letna 1 1» din. W i"" 70 cena /a 1 s''vilko ^''If nrJ«. — Oproščeno promet-' davka po pristojnem mnenju 121-1/72. cev brejo in navadno HARMONIKO. Spruk, Komenda 52 6615 Prodam PRAŠIČA za zakol, težkega 180 kg. Cerklje 115 6616 Prodam OSTREŠJE (vezani grušt), LETVE in cementno strešno OPEKO špičak v izmeri 5,5 X 6 m površine, primerno za garažo ali drvarnico, po ugodni ceni. Jenko, Naklo 15 6617 Poceni prodam sodobno kuhinjsko OPREMO, otroško POSTELJICO in KOŠEK ter oba JOGIJA. Gorice 31. Golnik 6618 Poceni prodam PEC na olje EMO 8. Sušnik Marija, Sp. Besnica 43 6619 Prodam motorno KOSILNICO ALPINO in STROJ za R-4. Sr. Bela 7, Preddvor 6620 Prodam rabljeno SMUČARSKO OPREMO. Naslov v oglasnem oddelku 6621 Poceni prodam črno-beli TELEVIZOR Iskra Panorama, star 3 leta, MINI KUHINJO in nov pomivalni stroj. Zupančič, Dolenčeva 4, Kranj, Orehek vozila Prodam AMI 8 po delih. Kurah, Zg. Bitnje 84 6497 OPEL—ASCONA 16, prevoženih 30.000 km, ugodno prodam. Suha 8, škofja Loka 6564 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1972. Zabnica 72 6565 Prodam dve zimski GUMI FIRESTO-NE s platišči za renault R-4. Eržen. Luznarjeva 30, Kranj 6566 stanovanja Zamenjam Osobno družbeno STANOVANJE z veliko pritiklin, na lepem kraju v Tržiču za enakovredno v Kranju, na desnem bregu Save; Naslov v oglasnem oddelku. 6232 V Skofji Loki prodam centralno ogrevano dvosobno STANOVANJE z balkonom in po želji garažo. Brence, škofja Loka, Partizanska 40 6586 Mlada zakonca iščeta SOBO in KUHINJO v Kranju ali okolici Kranja — 10 km. Plačava 1000 din mesečno. Ponudbe oddati pod »Redna plačnika« 6587 Na stanovanje sprejmem štiri moške. Poizve se: Maistrov trg 12, pri Behek, Kranj 6588 Arhitekt z ženo išče GARSONJERO ali enosobno STANOVANJE. Ponudbe pod »Nujno — december« 6589 zaposlitve SNAŽILKO (snažilca) za skupne prostore v bloku Planina 18, 19, iščemo. Erznožnik, tel.24-058 ZAHVALA V zadnjih štirih tednih smo izgubili našo mamo in ata Marijo in Lovra Rihtaršič Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste ju spremili na zadnjj poti, za izraze sožalja in darovane vence in cvetje. Posebna zahvala PGD Hotavlje za spremstvo pokojnika in govornikoma za govore ob grobu. Posebno zahvalo smo dolžni za nesebično pomoč sosedom, vsem sorodnikom, dr. Gregorčiču za zdravljenje ter g. župniku za-pogrebni obred in nagovor. Se enkrat vsem prisrčna hvala! Žalujoči: sinovi Janez, Franc, Jože, hčerki Marija in Pavla, brala Jože in Franc z družinami Hotavlje, 24. novembra 1975 ZAHVALA Po dolgi in težki bolezni nas je v 42. letu starosti zapustila sestra in teta Dora Ogris Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste jo spremili na zadnji poti, ji podarili vence in cvetje. Posebna zahvala dr. Stanetu Potočniku za obiske in požrtvovalno pomoč na domu. Zahvala tudi vsemu osebju intenzivnega oddelka Golnik. Najlepša zahvala kolektivu Elektromehanika Iskra sindikalni Organizaciji — obrata TEA, obratu AERO in vsem ostalim. Zahvala pevcem za ganljivo zapete pesmi, govorniku za poslovilne besede ter g. duhovniku za pogrebni obred in govor. Žalujoči: sestre, brata in ostalo sorodstvo. Kranj, 25. novembra 1975 universal JESENICE Trgovsko podjetje na veliko in malo Jesenice Cesta maršala Tita 1 Vsem delovnim ljudem, kupcem in poslovnim prijateljem čestitamo za dan republike — 29. november in jim želimo veliko delovnih uspehov v nadaljnem delu. Slovenske železarne TOVARNA VERIG s p. o. Lesce m^mmm^mmmmmmmmmmmmm vam nudi iz širokega proizvodnega programa vse vrste verig in vijačnega blaga Čestita vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem za dan republike. □raa Komunalno gradbeno podjetje Bled TOZD Komunala TOZD Gradnje in delovna skupnost skupne službe Vsem delovnim ljudem in poslovnim pri j atelje m čestitamo za dan republike Opravlja komunalne storitve; preskrba z vodo, odvoz smeti in odpadkov, kanalizacija, oprema in urejanje mestnih zemljišč, vodoinštalaterstvo in toplovodne napeljave. Opravlja vsa dela na nizkih in visokih gradnjah, siikarskopleskarska dela, polagamo zidne tapete in plastične pode, keramična dela. Iz lastne gramoznice dobavlja vse vrste gramoznega materiala in peska. Izdelujemo vse vrste plastičnih ometov. Priporočamo se z našimi storitvami. Komunalni servis Jesenice z zbiralnicami oblek za kemično čiščenje Tržič, Partizanska c. 14; Kranj, Na skali 4; Radovljica, Linhartov trg 21; Bohinjska Bistrica št. 97; Moste št. 11; Kranjska gora št. 119; Jesenice — Plavž, Titova c. 77 a. Čestita cenjenim strankam za 29. november in sporoča, da poleg kemičnega čiščenja vseh vrst oblek iz naravnih in umetnih vlaken, usnja, preprog impregnira dežne plašče in opravlja skočgart apreturo volnenih in drugih oblačil. Solidna cena — hitra usluga. SLOVENSKE ŽELEZARNE tovarna vijakov plamen kropa t p. o. Za praznik republike čestitamo vsem poslovnim prijateljem in bralcem Glasa iskrene čestitke praznik republike SOJKL Umro industrija gumijevih, usnjenih in kemičnih izdelkov Iskra industrija za telekomunikacije, elektroniko in elektromehaniko o. sol. o. Kranj z 19 TOZD Proizvaja v 19 TOZD: telefonske centrale, telefone, elektronske naprtT ve, elektronske instrumente, optične in stekl*>P'' haške naprave, elektrooptične naprave, števci merilne instrumente, stikala, električna ročn orodja in merilne naprave. Vsem delovnim ljudem čestitamo dan republike in 30-letnico osvoboditve IZDELOVANJE NOTRANJE OPREME IN POH* MENGEŠ, BLEJČEVA CESTA te«*0' Po želji naročnika izdelamo tudi projekte za op Izdelujemo vsa zahtevnejša pasarska dela. Čestitamo občanom in poslovnim prija^' Ijem za praznik republike \ Petek, 28. novembra 1975 Izbrali ste najboljšega gorenjskega športnika in športnico ter ekipo za leto 1975 Bojan Križaj, Rebeka Porenta in ekipa kolesarjev Save Pred dvanajstimi leti se je naše uredništvo odločilo, *****JX^S-najboljšega športnika SFRJ, SRS in drugih izbira tudi najboljšega na Gorenj skem. Legta naj bi bil tisti; ki je v tem letu ^^^^^J^^^ *a mesta in ki je tudi v mednarodnih arenah dokazal, da »ma tudi Gorenjska 0 *« da naši bralci izbirajo tudi naj- pa so tudi letos osvojili ta naš laskavi naslov, najboljše gorenjske ekipe za leto 1975. Najboljša gorenjska športnica 1975 je prav v letu žensk in našem prvem izboru prve dame na Gorenjskem torej članica plavalnega kolektiva kranjskega Triglava, devetnajstletna plavalka hrbtnega sloga, plavolasa študentka prvega letnika gradbeništva na ljubljanski univerzi, REBEKA PORENTA. Rebeka je svojo plavalno kariero pričela pred desetimi leti pri trenerju Francu Peternelu-Šiletu. Nato je ta mlada obetajoča plavalka prišla v roke Anki Colnar-Košnik. Kaj kmalu se je pokazalo, da Rebeki najbolj leži hrbtni slog plavanja, čeprav ji tudi drugi niso tuji. Trda roka trenerke Anke, njena zagrizenost in upornost pri treningu je kaj kmalu pokazala, da je Rebeko voda »zastrupila«, saj je že začela plavati z rekordnimi dosežki in prvimi mesti. Njena prva mesta ter rekordi so jo leta 1971 pripeljali v državno reprezentanco, ki pa vse doslej brez nje ni bila več. Prav v reprezentančnem dresu je dosegla svoj doslej največji uspeh. Lani je namreč v Izmlru na balkanskih igrah osvojila zlato odličje na 100 m, medtem ko je na 200 m hrbtno osvojila srebro. Da pa je Rebeka res odlična športnica in zagrizena borka, je dokazala letos. Po poldrugem mesecu, ko je zaradi bolezni morala počivati prav pred začetkom letne sezone in še matura je bila pred njo, je na državnem prvenstvu v domačem bazenu osvojila dva državna naslova. Bila je najhitrejša na 100 in 200 m hrbtno, za nameček pa je med osmimi finalistkami na 200 m delfin osvojila drugo mesto. Naj dodamo še njeni šesti uvrstitvi na balkanskih igrah v Solunu ter enak uspeh na mediteranskih igrah v Alžiru. Toda to ni vse, kar je dosegla, saj je veliko prispevala, da so plavalci in plavalke Triglava tretja najboljša članska vrsta v Jugoslaviji. Simpatična Rebeka nerada govori o svojih uspehih in težavah. Sedaj je razpeta med študijem in treningom. Najbolj vesela je takrat, če je trenerka Anka in seveda tudi ona zadovoljna z doseženimi rezultati, če ne pa je obratno. Vseeno je dala ln dosegla veliko in taka kot je in kot jo poznamo, bo še! Ni naključje, da je najboljši Gorenje 75« prav še ne devetnajstletni Tržičan (devetnajst let bo dopolnil 3. januarja 1976) mojster slalomsKin in veleslalomskih vratic ter evropski mladinski prvak v slalomu BOJAN KJ*i-2AJ. Bojan je prvič stopil na »dilce«, ko mu je bilo Šele tri leta. Torej pred šestnajstimi leti. Križajeva smučarska družina se takrat niti približno ni mogla misliti, da bo iz neokretnega fantka zrasel šampion. Pisalo se je leto 1969, ko je Bojan na Semmeringu (Avstrija) dosegel še kot pionir s prvim medna rodnim nastopom svoj prvi uspeh. Takrat je bil med svojimi vrstniki najboljši v slalomu in veleslalomu ter kombinaciji. Prvič se je njegovo ime pojavilo tudi v našem časniku. Se dobro se spominjam najinega takratnega razgovora, saj se nama je prav pri vprašanju, kaj misli za bodoče, zataknilo. Zbornica kriške osnovne šole, kjer sva klepetala, je bila nekaj časa tiho. Gledala sva se in nisva vedela, ne kod, ne kam. No, prebila sva molčeči zid, ko je Bojan iztisnil, bo že kako. In res Je bilo. V sezoni 1973/74, ko Je bilo svetovno prvenstvo v alpskem smučanju v mondenem švicarskem IBP Bojan Križaj središču St. Moritz, je ta mladi plavo-lasi Tržičan bil prvič član naše moške reprezentance, osvojil odlično trinajsto mesto v slalomu. Sezona 1974/75 pa je bila zanj še bolj uspešna. Februarska nedelja v letošnjem letu bo z zlatimi črkami zapisana v zgodovini jugoslovanskega alpskega smučanja. Takrat je Bojan dosegel enkratni uspeh. V Ma-verhoffnu je z vratolomno vožnjo v obeh tekih postal evropski mladinski prvak v slalomu. Nato je v svetovnem pokalu še presenečal jugoslovansko in mednarodno športno javnost. V Weng-nu je bil dvanajsti v veleslalomu ter petnajsti v Kitzbuhlu. Prišla je japon-sko-kanadsko-ameriška turneja. Na to pot je odšel Bojan sam in zanj se ni končala slabo, saj je s petnajstim mestom v Neabi (Japonska) in dvanajstim mestom v slalomu Jack-Sun Holey v ZDA ovrgel vse govorice, da je odšel na to turnejo kot turist. Nato je v evropskem pokalu in na mednarodnih FIS tekmah dosegal še vedno imenitne uvrstitve. Vse to mu pa nalaga za novo sezono nove naloge. že julija je pričel s pripravami za sezono 1975/76. Prav sedaj je že pripravil kovčke, saj je že včeraj stana! v italijanskem mestu Livignu na prvi mednarodni preizkušnji. Nato se začne dolga in naporna pot iz tekme v tekmo za evropski in svetovni pokal, tako da bo nato na začetku februarja že prekaljen startal na olimpijskih igrah v avstrijskem Innsbrucku. Olimpijske igre, na katerih se zberejo vsi najboljši športniki na svetu, so njegov največji cilj. Tu od Bojana pričakujejo največ. Njegova največja tih želja pa tudi želja trenerja Vogrinca je, da se uvrsti med deseterico najboljših. Kar bo pa več, pravi »zvezni« Tone, pa bo že senzacija, ki pa prav na olimpiadi ni naključje. EKIPA KOLESARJEV KRANJSKE SAVE je že drugič zapored najboljša. To ni presenečenje in la uspeh tudi zasluži. Njeni tekmovalci so v letošnji kolesarski tekmovalni sezoni gospodarili po jugoslovanskih in mednarodnih cestah. Ekipa: Jože Valenčič, Mirko Kraker, Mirko Kakuš in Slavko Žagar je v jugoslovanskem kolesarstvu dosegla mesto, ki jim tudi pripada. V tej postavi so si priborili naslov prvaka Jugoslavije v cestni vožnji na 100 km in na 4000 m stezni vožnji. Poleg državnih naslovov je ekipa Save zmagala še v etapni dirki »Po poteh Avnoja« in na domači prireditvi »Po ulicah Kranja«. Najboljši posamezniki so bili »okupirani« v reprezentančnem dresu, Jože Valenčič je zastopal jugoslovanske bar- 3°ljš0 gorenjsko ekipo, ki je v vsakem itoi sedmih let dosegla največ. Pri hok *° oi,i pet 'et "a najvišji stopnički k ejisti Jesenic. Lani so jih s presto-»»zriniii« kolesarji kranjske Save, ki Že nekaj let nazaj pri nafti iz-°,ri za najboljšega gorenjskega šPortnika, športnico in ekipo nagrajujemo tudi bralce, ki so nam ■ svojimi glasovi pripomogli k PDO realnejši izbiri. 1. nagrado 150 din dobi Milka *hko, 61353 Borovnica 153, 2. navado 100 din Branko Milovano-vlč, 64000 Kranj, Reginčeva 2, 3. nagrado 50 din pa Franc Brdnlk, ^220 škofja Loka, Reteče 41. Ni agrade bomo poslali po pošti. Pri letošnjem izboru smo poleg bralcev k sodelovanju povabili tudi športne delavce gorenjskih občin in športne novinarje Dela, Dnevnika, RTV, Radia, Antene, Športskih novosti, Radia Tržič, njihove dopisnike ter naše redakcijske kolege. Vrstm red: MOŠKI: 1. Bojan Križaj (alpsko smučanje, TVD Tržič) 75 glasov, 2. Borut Petrič (plavanje, PK Triglav) 20, 3. Bojan Ropret (kolesarstvo, KK Sava) 16, 4. Nejc Zaplotnik (alpinizem, PD Kranj) 13, 5. Janko Ažman (alpinizem, PD Mojstrana) 2, 6. Franci žbontar (hokej, HK Jesenice) 1, Filip Kalan (smučarski teki, TVD Gorje) 1. ŽENSKE: 1. Rebeka Porenta (plavanje, PK Triglav) 53, 2. Barbara Pikon (alpsko smučanje, ŠD Radovljica) 33, 3. Milena Kordež (smučarski teki, SK Triglav) 21, 4. Helena Bešter (smučarski teki, SK Triglav) 9, Barbara Štemberger (plavanje, PK Triglav) 9, 6. Boni Pajntar (plavanje, PK Triglav) 3, 7. Mira Cicmil (rokomet, ŠD Sava) 1, Jožica Gortner (alpsko smučanje, SD Alples) 1. EKIPNO: 1. KK Sava Kranj, 52, 2. HK Jesenice 42, 3. VK Triglav Kranj 11, 4. OK Bled 7, 5. KK Kroj (ženske) 6, 6. ALC Lesce 3, 7. HK Kranjska gora 2. ve na dirkah po Alžiriji, na Dirki miru, na prvenstvu Balkana in mediteranskih igrah in po dirki po Jugoslaviji ter na dirki »osvoboditev Italije«. Slavko Žagar pa je vozil za državni grb v Alžiru na »Dirki miru«, po Jugoslaviji pa za ekipo Slovenije. Enako kot v ekipni uvrstitvi pa imajo Savčani tudi kot posamezniki zavidanja vredne uvrstitve. Jože Valenčič je prvak SFRJ v cestni vožnji, zmagal pa je na dirki osvoboditve Zenice, bil etapni zmagovalec mednarodne dirke po Srbiji in najbolje uvrščeni Jugoslovan na sedmem mestu. Mirko Kraker je dvakratni prvak države. Bil je prvi v vožnji na kronometer ter vožnji na 4000 m, najbolj pa se je izkazal na dirki »Po poteh Avnoja«, saj je zmagal pred svojim sovozačem Slavkom Žagarjem. Savčani pa imajo v svojih vrstah tudi specialista za sprint Mirka Rakuša, saj je bil na prvenstvu SFRJ tretji v vožnji na 1000 m. Ne smemo pa pozabiti mladinca Bojana Ro-preta, našega lanskega zmagovalca, trikratnega državnega prvaka, ki je dobil tudi kar osemindvajset dirk v svoji konkurenci. Trener Franci Hvasti: »S svojimi fanti in z doseženimi uvrstitvami sem zadovoljen, čeprav ekipa ni bila vedno kompletna. V reprezentanco namreč dajemo svoje tekmovalce, ki pa nato v naši ekipi zaradi preutrujenosti ne dajo več tistega, kar bi lahko. V naslednjem letu imam izdelan načrt, ki je zastavljen na klubske uspehe, čeprav bomo dajali v reprezentanco v obeh konkurencah svoje predstavnike.« Besedilo: D. Humer Foto: F. Perdan 23. stran — Glas Naš komentar Branka Batinić navdušila Ob desetletnici hale Tivoli in ob enakem jubileju, ko je bilo v njej svetovno prvenstvo v namiznem tenisu, imenovano SPENT, se je le-ta spet izkazala. Prav ob desetletnem jubileju je bila NTZ Slovenije v njeni mali dvorani organizatorica XXI. mednarodnega namiznoteniškega prvenstva Jugoslavije mini Spenta. Vse je spet teklo tako kot na prvem prvenstvu ter na drugih svetovnih in evropskih prvenstvih in mednarodnih prireditvah. Dobra »namazan« organizacijski stroj je tudi to prvenstvo izpeljal spet z odliko. Pokrovitelj mini Spenta je bil predsednik republiške konference SZDL Mitja Ribičič, ki je bil prav pred desetimi leti predsednik organizacijskega odbora Spent 65. V vseh treh dneh zanimivega obračuna in kvalitetnih iger, ki se jih je udeležilo devetnajst evropskih, ameriških, azijskih in afriških držav, so igralci pokazali vse, kar daje čar ljubiteljem bele celuloidne žogice. Prav z organizacijskega vidika, ki je tudi to prvenstvo izpeljal brez napak, pa so se tu izkazali namiznoteniški delavci, saj so svoj pečat k odlični organizaciji dali tudi oni. Med petnajst-članskimi gorenjskimi namizno-teniškimi delavci smo videli prekaljene' »mačke« namiznega tenisa. Tu so bili Jeseničana Alojz Strumbelj in Alojz Jeram, Kranjčani Stanko Rebolj, Mitja Baj-Želj, Ljubo Đorđevič. Darinka Zerovnik, Ivo Zerovnik, Ivo Stare ter drugi, ki so bili v vlogi sodnikov. Kranjčanka Zdenka Za-kojč pa je bila edina gorenjska tekmovalka. Znani so torej prvaki XXI. mednarodnega prvenstva Jugoslavije mini Spent 75. V letu žensk je prav na tem prvenstvu zablestela prav Vinkovčanka, sedemnajstletna Branka Batinič, ki je s svojo igro navdušila prav vse. V finalu je s pravo mojstrsko igro premagala Kitajko Čang De. Obenem pa je prvo mesto mlade članice zagrebške Mladosti edin itajvečjih uspehov ženskega namiznega tenisa sploh. Pri moških smo v ekipni uvrstitvi drugi, v igri parov pa sta Sur-bek-Stipa)ičič v borbi za prvo mesto odpravila kitajski par Lao F u Miu-Co Jao Hua. Mini Spcnit 75 pa nalaga gorenjskim namiznoteniškim delavcem nove naloge za še boljše delo s pionirji. Tu kaže že na bolje, saj prav na Jesenicah in v Kranju raste nov rod mladih igralcev, ki bo s pridnim delom kmalu prodrl v najvišji jugoslovanski namiznoteniški tabor. S tem bo tudi dokazal, da bo na drugih jugoslovanskih mednarodnih prvenstvih zastopan z večjim številom. D. Humer Križani jesenski prvaki Jesenski del tekmovanja v ljubljanski conski rokometni ligi — sever je za nami. Gorenjske ekipe so tokrat presenetile z dobro igro in uvrstitvijo. V zadnjem kolu so bili doseženi pričakovani rezultati. Rokometaši Kamnika so tokrat premagali ekipo kranjske Save. Rokometaši Alplesa so končno zabeležili zmago. Kljub zmagi so Preddvorčani ostali na desetem mestu. Jeseničani nimajo sreče tudi s sodniki. Tekma Duplje : Križe, v kateri so zmagali Križani, ni registrirana zaradi protesta ekipe Dupelj. Tekma 10. kola Križe : Kamnik je bila registrirana z doseženim rezultatom 19:17, ker ni dokaznega materiala o kršitvi pravil .igre. Rezultati: PrerHv^r-. Stnvim B 22:18 (9:5), Škofljica : Alples 24:26 (13:15), Mokerc : Jesenice 43:17 (19:9), Kamnik : Sava 31:24 (17:11), Olimpija : Jesenice 22:17 (10:10) zaostala tekma, Križe : Kamnik 19:17 (10:8). Lestvica: Mokerc Križe Kamnik Sava Prule Duplje Alples Jesenice Olimpija Preddvor Slovan B Škofljica J. Kuhar 11 9 0 2 252:175 18 10 9 0 1 213:164 18 11 8 0 3 260:225 16 11 7 1 3 266:241 15 11 5 2 4 229:237 12 10 5 1 4 238:221 11 11 3 3 5 237:239 9 11 4 1 6 251:288 9 11 3 2 6 290:298 8 11 3 2 6 242:264 8 11 2 0 9 225:289 4 11 1 0 10 226:299 2 Kolesarji kranjske Save Razpis za podelitev priznanj Borisa Ručigaja Skladno s sklepom in pravilnikom o delu žirije /.a podeljevanje priznanj BORISA. RUČIGAJA, ki ju je sprejel IO TKS Kranj, pozivamo telesno-kulturne organizacije, skupnosti, delovne in družbene organizacije ter posameznike v občini Kranj,.da predlagajo kandidate /a podelitev: a) plaket Borisa Ručigaja b) značk Borisa Ručigaja Predlogi za priznanja se zbirajo pri TKS Kranj. Predlogi se oblikujejo po enotnem postopku skladno s kriteriji, ki jih vsebujeta pravilnik ter navodila. Rok za prijavo kandidatov je 5. 12. 1975. Žirija za podeljevanje priznanj BORISA RUČIGAJA DOM. BIVALIŠČE VETRNI JOPIC S KAPUCO NIKDAR ZNAK ZA PARKIRNI PROSTOR VOJAŠKA SLUŽBENA OBLEKA DEŽELA ZAHODNO NEDOTAK NJEN. CEL KDOR SE UKVARJA Z ETIMOLOGIJO A KREME. NJAK, KAMEN ZA OKRAS MOKROTA »PACA« GUNNAR JARRING GOROPISJE LIK S 3 STRANICAMI RANOCEL-NISTVO NIKALNICA NEM. FILOZOF. PAUL REKA SVABSKE JURE SPACENE POTEZE OBRAZA GORSKI REŠEVALNI ČOLN PRITOK UMEN JEZERA C.lOBUt MESTO V REKI EMILE ZOLA ZNAČILNOST USTAVE ZLOGLASNI RODEZIJSKI RASIST. IAN DOUGLAS OTOKI V INDIJSKEM OCEANU NACRT OPIS POTOV AN KRAJ V SEVERO- VZH. SICILIJI PTICA ROPARICA TOVARNA ELEKTRO-MATERIALA SPECIAUST ZA DEON-TOLOGIJO AM SKLADA TELJ OPERE •KONZUL GIAN CARLO KROŽENJE RUDNINA VRSTA MAVCA FILMSKI KOMIK. SOIGRALEC STANLIA NARODNA OBRAMBA CELOTNOST MOTIVOV SAD IZ JUŽNIH KRAJEV STUDENT IRANISTIKE ORANZADA JAZZ MOJSTER ALEKSANDER ZALIVSKO MESTO V SEV. KAROLINI. ZDA SLIKAR DEBENJAK ŠPANSKA TELEVIZIJA DOJEM. VTISK DANSKI OTOK NOČNI LOKAL KNJIGA ROKOV PERZIJSKI KRALJ. KIROS Za reševalce razpisuje uredništvo 10 nagrad, in sicer 1. nagrada 200 din 2. -3. nagrada 100 din 4.—10. nagrada 50 din £par!n° S?nJen na£radni kupon pošljite do 9. decembra na naslov KUPON' Pijadeja 1, na kuverti pa pripišite NAGRADNI IDEJA. UMSKA DEJAVNOST 8 sodišča Poskušal zaslužiti z lesom KUPON Rešitev (geslo pod sliko) Ime in priimek: Naslov: Kot čista špekulacija, kot tipičen primer dobičkarstva brez lastnega dela se je izkazal posel, ki ga je komercialist Smail Kulavzovič, star 34 let, iz Ljubljane, sklenil o nakupu in prodaji lesa z družino Počivalnik iz Pod-brezij. Kulavzovič je namreč aprila lani sklenil pogodbo s Počivalnik Ano in solastniki za nakup približno 600 ku-bikov smrekovega' in jelkovega lesa na panju za 100.000 din."Ta les bi po poseku prodal: lastnikom bi za les dal 100.000 din, sam pa bi imel pri tem kot je izračunal izvedenec, skoraj še enkrat toliko dobička. Vendar pa do tega ni prišlo, ker je Gozdno gospodarstvo Kranj nadaljnji posek prepovedalo, Kulavzovič pa je bil obtožen kaznivega dejanja poskusa nedovoljene trgovine, saj ni imel pravice trgovati. Kulavzovič se je po pogodbi zavezal, da bo les sam posekal, obdelal in odpeljal ter oddal Gozdnemu gospodarstvu: kupec lesa pa bo kupnino plačal dejanskim lastnikom, to je Po-čivalnikovim, ti pa bodo oddali Ku-lavzoviču ves denar, kar ga bo nad 100.000 din kot plačilo za njegovo delo. Kulavzovič si je od 'tega posla obetal velik dobiček, saj se je izkazalo, da je bil les izredne kvalitete. Kulavzovič je res najel delavce, ki so se lotili dela, kupil je motorno žago, plačal prevoz, kar ga je bilo, tako da je imel okoli 20.000 din stroškov. Gozdno gospodarstvo pa je ugotovilo, da je Kulavzovič, ki je vodil delo le organizacijsko, posekal preveč lesa kot je bilo uradno odmerjeno, in je nadaljnjo sečnjo prepovedalo. Zato so 217 kubikov lesa prodali Počivalnikovi sami in torej do realizacije pogodbe s Kulavzovičem ni prišlo. Ce pa bi Kulavzovič lahko posekal vseh 510 kubikov lesa (neto) in ga prodal Gozdnemu gospodarstvu ali Slovenijalcsu, kamor ga je v resnici ponujal, bi za ves les Počivalnikovi dobili 197.849 din, od te vsote pa bi po pogodbi morali odšteti za delo Kulavzoviču 97.849 din: stroški s sečnjo bi po oceni znašali dosti manj kot 60.000 din za ves les, tako da bi bil Kulavzovičev zaslužek pri tem poslu nesorazmerno velik. Kulavzovič si je zelo prizadeval doseči preklic prepovedi nadaljnje sečnje le- Razstava: Tone Cufar in Ljubo Ravnikar Drev., ob 17. uri bodo v prostorih Muzeja delavskega gibanja Gorenj- trno "ZlZt^ ^ JC'SCniCahi ""T3 64 ^ finsko do^en- Tone Čutar ob četnici Razstava likovnih del Ob otvoritvi nove telovadnice so v prostorih osnovne šole heroja Franca Bukovca v Preski odprli razstavo likovnih in ročnih del učencev višjih razredov. Vzorno urejena razstava je že prva dva dneva privabila na ogled precej občanov, odprta Pa bo še ves teden. -fr Nastop Akademskega zbora v Ajdovščini Akademski komorni pevski zbor iz Kranja bo drevi ob 20. uri nastopil v kulturnem domu v Ajdovščini na tretjem festivalu Revolucija in glasba. Festival organizirata zveza kulturno prosvetnih organizacij Slovenije in občinska kulturna skupnost Ajdovščina v sodelovanju s kulturno skupnostjo Slovenije, ZZB NOV Slovenije, zvezo sindikatov Slovenije in RTV Ljubljana. Med sedmimi pevskimi zbori iz cele Slovenije bo Akademski komorni zbor iz Kranja nastopil na festivalu pod vodstvom Matevža Fabi-jana s tremi pesmimi. II. festival amaterskega filma Iskre Kranj — Sinoči je bil v koncertni dvorani delavskega doma v Kranju drugi festival amaterskega filma Iskre. Festival sta organizirali kulturna komisija pri sindikalni organizaciji Elektromehanike in fotokino sekcija Iskra pri Fotokino klubu Janez Puhar iz Kranja. Na festivalu so nastopili pevski zbor Iskre in recitatorji iz Elektromehanike. Na prireditvi so podelili priznanja in predvajali nagrajene filme ter filme o proslavah ob 30-letnici osvoboditve, o prireditvah ob tednu Iskre in o delovnih jubilantih iz Iskre Elektromehanike Kranj. Loški Muzej A2 Zbirke Loškega muzeja v Škof ji Loki so odprte vsak dan od 9. do 12. ure in od 14. do 17. ure. V Galeriji na loškem gradu bo v petek, 28. novembra 1975, ob 18. uri otvoritev razstave »30 LET POVOJNE SOCIALISTIČNE GRADITVE«. Razstava je pripravljena v počastitev 30-letnice osvoboditve in dneva republike. Zbirka v Železnikih je odprta vsak dan od 8. do 12. ure in od 15. do 18. ure. Zbirke in galerija bodo od 1. decembra 1975 dalje ob ponedeljkih zaprte. Novi republiški zakon o varnosti cestnega prometa (3) Nastop Nede Ukraden Kranj — Tako starejšim kot mlajšim ljubiteljem zabavne glasbe v Kranju se za praznik republike obeta prijeten dogodek. Na sam praznik, 29. novembra, ob 17. uri bo namreč v kinu Center v Kranju koncert Nede Ukraden, ansambla Kamen na kamen iz Sarajeva in ansambla TNT iz Zagreba. Zvedeli smo, da bo program koncerta sestavljen iz skladb mladega avtorja Borote Nikole Radovana. Vsebina njegovih skladb posega na dogodke iz domačega in mednarodnega delavske- ga" gibanja in zajema moderno obdelavo revolucionarnih in rodoljubnih pesmi. Neda Ukraden pa se bo predstavila tudi z najuspelejšimi skladbami iz svetovnih tops list. Pri teh interpretacijah jo bo spremljal znani ansambel TNT, ki je požel vrsto lepih uspehov na koncertih in nastopih v tujini. Jutrišnji koncert bo tako nedvomno enkraten dogodek za ljubitelje te zvrsti glasbe v kranjski občini. A. Ž. USPOSABLJANJE VOZNIKOV MO1 URNIH VOZIL 1. Avto šola Novi zakon prinaša pri vzgoji voznikov moiornih vozil pomembno novost: usposaoijanje v praktični vožnji je odslej dovoljeno le avto šolam in ne tudi posameznikom. S tem naj bi se vzgoja voznikov izboljšala, obenem pa bo možen na tem področju tudi učinkovitejši nadzor organov, ki so za to pooblaščeni. V tem smislu so v osnutku pravilnika o avto šolah, ki bo izšel še v tem letu, zaostreni pogoji za njihovo ustanavljanje in delo, tako da bodo bodoče avto šole res kvalitetne. Avto šole bodo kot doslej organizirale tudi teoretični pouk, čeprav tega zakon sicer ne predpisuje. Morale pa bodo ta pouk ustrezno organizirati za kandidate za voznike posameznih vrst vozil, skladno s pravilnikom o vozniških izpitih za voanike motornih vozil in kmetijskih traktorjev in preizkusu znanja predpisov o varnosti cestnega prometa za voznj&e delovnih strojev, motorkultivatorjev in koles z motorjem (pravilnik bo izšel letos) in seveda z dostopnimi cenami. 2. Vozniki inštruktorji Vozniki inštruktorji bodo odslej poučevali kandidate za voznike le v okviru avto šol. Pomembna je tudi omejitev časa poučevanja kandidatov v praktični vožnji po cesti. Cas za poklicne inštruktorje je določen na 8 ur dnevno, za nepoklicne pa največ 3 ure dnevno. Omejitev ne velja za poučevanje začetnih faz vožnje na poligonih. Na ta način bo kvaliteta poučevanja bu/ ilvoma boljša, večja pa bo tudi varnost kandidatov, inštruktorjev in drugih udeležencev v prometu. Naj omenimo še to, da se v novem /.ik.mu s členom 72. zahteva popolna treznost voznika inštruktorja med poučevanjem kandidata v praktični vožnji na cesti. Določbe tega člena zahtevajo od inštruktorja, do oceni tudi treznost kandidata in mu ne dovoli vožnje, če podvomi o njegovi sposobnosti. ZDRAVSTVENI PREGLEDI 1. Velja omeniti obveznost, da mora kandidat za voznilka motornih vozil oziroma kmetijskega traktorja na zdravstveni pregled k pooblaščeni zdravstveni organizaciji, na območju katere ima stalno ali začasno prebivališče predvsem iz enostavnega razloga, ker te organizacije razpolagajo z osnovno zdravstveno dokumentacijo o kandidatu. 2. Zdravstveni pregledi so v določeni meri poenostavljeni. Kandidat ne bo komisijsko pregledan, pač pa ga bo pregledal zdravnik specialist splošne medicine ali medicine dela, ki bo lastni presoji vključil tudi druge specialiste, če bo podvomil o določeni zdravstveni zmožnosti kandidata. Taka ureditev prav gotovo pomeni določeno razbremenitev tako zdravstvene službe kot občanov. 3. Kandidati za voznike, ki ne bodo na prvi stopnji dobili pozitivnega zdravniškega spričevala, bodo lahko zahtevali pregled pri zdravniški komisiji druge stopnje. Ogenj v stroju V sredo, 26. novembra, nekaj pred 15. uro je nastal manjši požar na filtru peskovnega stroja v tretji hali tovarne Plamen v Kropi. Vnel se je železov oksid in prah. Poyorelo je 80 filtrov, uničen je elektromotor, naprava za nraznenje vreč in deloma tudi ohišie komore, škode je za okoli 20.000 din. Vzroke požara še raziskujejo. Delavcu odrezalo roko V ponedeljek, 24. novembra, okoli 19. ure se je v tovarni Sava Kranj v obratu sestavljalnlice pripetila huda obratna nezgoda. Na stroju za rezanje kavčuka je delavcu Ignacu Savšku (roj. 1937) Iz Kranja odrezalo v zapestju desno roko. Kot so ugotovili, Je bil stroj v okvari. sa in je referentu za zasebni sektor pri GG Kranj ponudil tudi nagrado, kar pa je le-ta odločno odbil. Sodišče je moralo presoditi, ali gre v tem primeru za delovršno pogodbo ali za kupoprodajno pogodbo lesa na panju. Ce bi šlo v resnici za delovršno pogodbo, bi se moral Kulavzovič s st> lastniki dogovoriti, da bo plačan ali po spravilu lesa, po kubičnih metrih, kjer biv upoštevali težavnost terena, ali kak drug kriterij: tako pa so se dogovorili za plačilo na »počez« in t0 za ne ravno majhen posel. V bistvu ni šlo le za posek lesa, ampak za celotno izvedbo v Kulavzovičevi režiji, kar bi mu vrglo velik profit brez dela, lastnikom pa v primeri z njim le majhnega. Zato je sodišče bilo prepričano, da je Kulavzovič s sklenjeno pogodbo dejansko kupil 600 kubikov lesa bruto na panju. Vendar pa posla ni mogel dokončati. Sodišče je dejanje ocenilo kot poskus kaznivega dejanja nedovoljene trgovine in ga je obsodilo za to dejanje in za dejanje podkupovanja odgovorne osebe na eno leto in štiri mesece zapora, kazen pa pogoj-odložilo za štiri leta. Pri tem je med olajševalnimi okoliščinami upoštevalo dosedanjo .nekaznovanost obtoženca, skrb za družino in pa to, da je dej3; nje ostalo le pri poskusu in da DJ imel pri tem dobička, celo izgubo, saj je plačal najete delavce in drugo./° drugi strani pa je dejanje ocenilo kot čisti špekulantski posel, s katerim Je na račun lahkovernih ljudi hotel dobiti veliko premoženjsko korist: sodišče mu je naložilo zato denarno kazen višini 10.000 din, plačljivo v treh mesecih po pravomoćnosti sodbe. L. M- Spregledal pešca Na leto in pol strogega zapora ter na odvzem vozniškega dovoljenja za dve leti je obsodilo kranjsko okrožno sodišče 42-letnega Blaža Klinarja 'z Kranja, ker je povzročil prometno nesrečo, v kateri je umrl pešec. Nesreča se je pripetila 16. novembra lani na Gregorčičevi ulici v KranJu' Bilo je že temno in malo je rosiio-Klinar se je peljal s sopotnikom °° prijatelja, kjer sta delala: pri tem s° t-,;,i: a: x---:„ /s------- :„ vilnar tr* ven-nesre; pili tudi žganje. Čeprav je Klinar dil, da se ni počutil vinjenega, je ' dar preiskava njegove krvi po ne^r.e či pokazala, da !je bilo v krvi h* promile alkohola. Na 'temni, slafr osvetljeni Gregorčičevi cesti, ki j« la v tem času dokaj prometna, je za to- spregledal pešca, ki sta hodila P desni strani ceste po pasu ozn.a^enJxo-za hojo pešcev. Voznik je vozil P0*^ si in pešcev kot je sam povedal, & $ ni videl, opazil pa ju je na kak in metrov njegov sopotnik, a nanju ni pozoren. Nato je počilo; ko sta vozni in sopotnik ustavila in šla gledat, K J se je zgodilo, sta videla, da je avt mobil z desnim blatnikom zadel Bo voja Stojanoviča, ki je imel nacsV^. desni strani še spremljevalko. Stoj novic je dobil tako hude poSkocto ' da je zaradi njih še istega dne v 0 nišnici umrl. , ^ Pri odmeri kazni je sodišče upo5 valo med olajšilnimi okoliščinami do danjo nekaznovanost Blaža Klina" skrb za družino in pa tudi, da so 9 okoliščine, v katerih se je nesreča^ P.{ potila, zelo neugodne. Seveda P-sodišče upoštevalo, da je voznik v opitem stanju od Hrastja skozi sto proti svojemu domu, tako da . vseskozi obstajala nevarnost, da Pjj zroči nesrečo, kar se je na koticM zgodilo. Požar v stanovanji V torek, 25. novembra, ob 20. začelo goreti v stanovanju Dževt» elJj rlča, Kočna št. 9, na Jesenicah. u* se je pojavil, ko se je zaradi «eg , ga štedilnika vnela lesena stena t ^ tom. V stanovanju Je začasno stan Ifet Sellmovlc, ki Je tedaj v dnevni bi gledal televizijo. Njegova žena Je r f žar takoj opazila in sta ga skuPf nl' možem začela gasiti, vendar ognj sta bila kos. Požar so pogasili •-J*5J klicni gasilci, kljub temu pa J* 1 precejšnja.