X. OBČNI ZBOR DRUŠTVA BIBLIOTEKARJEV SLOVENIJE DNE 17. III. 1957. Poročilo predsednika Odbor je bil že od vsega začetka mnenja, da mora društvo razširiti svojo dejavnost in se ukvarjati z vsemi problemi, ki nas zadevajo v družbeno-političnem in strokovnem smislu in da moramo kot celota aktivneje vplivati na razvoj knjižničarstva. Dejstvo, da smo prevzeli v društvu v zadnjih letih tudi sindikalne funkcije in da so aktivno zaživele tri sindikalne podružnice, je še povečalo obseg našega dela. Pojavljajo se vedno novi problemi, med tem pa še vseh starih nismo uspeli rešiti. S prevzemom sindikalnih funkcij je društvo sprejelo še večjo odgovornost za družbeno, splošno in strokovno izobraževanje članstva, kakor tudi večjo odgovornost za položaj in razvoj knjižničarstva v Sloveniji. To nam je narekovalo tudi potrebo, ukvarjati se z različnimi problemi: z družbenim upravljanjem v knjižnicah, z organizacijo in produktivnostjo dela v naših ustanovah in vsestransko skrbjo za ljudi. Vzporedno s temi nalogami se je razširil tudi okvir strokovnega prizadevanja. Z večjo aktivnostjo društva in v skladu s potrebami, ki neprestano naraščajo, se odpirajo vedno novi še nerešeni strokovni problemi naših znanstvenih, strokovnih, študijskih in ljudskih knjižnic. V veliki meri smo v društvu tudi spoznali, da je rešitev vseh teh vprašanj in problemov mnogokrat odvisna od nas samih, od naše prizadevnosti za stvar in od števila aktivnih tovarišic in tovarišev, ki so pripravljeni kaj žrtvovati za uspešen razvoj naše stroke. Glavna pomanjkljivost je še vedno zakon o knjižnicah. Kljub temu, da smo v teh letih neštetokrat intervenirali, da je kongres Zveze društva bibliotekarjev odločno postavil zahtevo po takem zakonu, da so takega mnenja tudi ostale politične in družbene organizacije in da so končno odpadli vsi razlogi, ki bi govorili proti sprejetju takega zakona, obljubljenega zakona še vedno nimamo. Nikoli nismo bili mnenja, da bo zakon sam po sebi pomenil prelomnico v razvoju knjižničarstva, če ne bomo sami dovolj pripravljeni in aktivni. Upravičeno pa pričakujemo, da bo dal zakon knjižničarstvu tisti pomen in vlogo, ki jo po svojih uspehih in namenu tudi zasluži. Pred vsem pa bo ta zakon podprl naša prizadevanja in kar je najvažnejše, poenotil bo stališča do razvoja knjižni- 8 čarstva. Odbor se je zavedal, kako škodljiv je anarhičen vpliv različnih družbenih faktorjev na razvoj knjižničarstva, zato smo si naložili kot glavno vlogo: poenotiti gledanje na ta razvoj vsaj v glavnih načelih in tako v enotnosti z oblastnimi, političnimi in družbenimi organizacijami doseči večje uspehe. To smo v glavnem dosegli vsaj v republiškem in tudi v nekaterih okrajnih centrih. Naša stališča smo izrazili v odprtem pismu slovenski javnosti, na sestankih in konferencah, ki smo jih v ta namen organizirali ali jim prisostvovali, v raznih odborih in komisijah, kjer naši tovariši sodelujejo, preko zastopnika društva v Svetu za prosveto in kulturo in kjer smo po dolgem razpravljanju le dobili tudi inšpektorja za knjižnice, v precejšnjem številu člankov v časopisih in revijah in končno tudi v prvi številki našega glasila. Na današnjem občnem zboru se moramo pogovoriti o celi vrsti problemov in še bolj jasno izoblikovati naša stališča do najbolj bistvenih nalog društva in razvoja knjižničarstva. Kljub težkemu položaju, v katerem se nahaja predvsem ljudsko knjižničarstvo, lahko opažamo, da se tudi podeželje in manjši centri počasi prebujajo ter da bodo naslednja leta za ta razvoj zelo pomembna. Društvo bo moralo prevzemati nase še večje in težje obveznosti, če bomo hoteli zagotoviti vsaj osnovno strokovno in organizacijsko orientacijo. Zaenkrat smo še prešibki, da bi lahko odločilneje posegli v ta razvoj. Že na zadnjem občnem zboru smo si postavili načelo: Ne čakati, da se nam knjižničarstvo razvije samo po sebi, ne se izolirati, ampak aktivneje poseči v družbeno dogajanje. Če bomo čakali, še dolgo ne bo rezultatov, ki bi jih želeli. Sama kritika in ugotavljanje dejstev je odločno premalo. Ozreti se moramo okoli sebe in prevzeti v mehanizmu družbenega upravljanja in družbenih organizacij določene obveznosti. Da je to res in potrebno, vedo najbolje tovariši, katerim knjižnice uspevajo največkrat samo zato, ker so sami v središču dogodkov, ker niso samo knjižničarji v ožjem smislu, ampak tudi prosvetni aktivisti in organizatorji. 0 tem govorim predvsem zato, ker v raznih centrih nekateri naši profesionalni knjižničarji ne dajejo dovolj pobud, premalo sodelujejo z oblastnimi in družbenimi faktorji, se omejujejo le na brezkoristno kritiko na nepravem mestu in tako zamudijo vrsto objektivnih možnosti ali celo spravijo v nevarnost sam obstoj knjižnice. Knjižničar ne sme videti samo svoje knjižnice, ampak celoten svoj okoliš in njegove potrebe ter se aktivno boriti, 9 da se stvari kar najbolje uredijo. To govorim tudi zato, ker se moramo sprijazniti z dejstvom, da se ne da več vsega urediti z republiškim centrom, ampak da je naša moč in de javnost spodaj pri okrajnih in občinskih centrih, kjer si moramo vsakodnevno prizadevati in najti moralno in materialno razumevanje. Priznati moramo, da imamo tudi v republiškem merilu še celo vrsto neizkoriščenih možnosti, kako bi koristno vplivali na razvoj knjižničarstva.Žal je krog tovarišic in tovarišev, ki so pripravljeni in sposobni aktivno pomagati, še vedno premajhen. Naštel bom nekaj glavnih problemov, o katerih je razpravljal odbor glede na sklepe lanskega občnega zbora ali na predloge sekcij: - zakon o knjižnicah in zadnji naši predlogi o osnutku, - kongres Zveze bibliotekarskih društev v Zadru, - mladinske knjižnice in mladinski oddelki, - pouk knjižničarstva na Učiteljiščih, - šolske knjižnice in priročnik za urejanje šolskih knjižnic, - splošni knjižničarski priročnik, - mešani administrativno knjižračarski izpiti za uslužbence, - pomoč knjižničarstvu Primorske in Bele krajine, - enoletna knjižničarska šola, - glasileo DBS "Knjižnica''. 0 tem bodo tovariši in tovarišice razpravljali ob tajniškem poročilu in ob poročilih sekcij. Ostaja nam še cela vrsta problemov in nejasnosti, o katerih bo moralo društvo razpravljati. Naj navedem samo nekaj primerov: - vloga knjižničarske mreže v sistemu organizacije izvenšolskega izobraževanja; v zvezi s tem je treba jasneje določiti smer razvoja ljudskih in študijskih knjižnic, predvsem glade na nabavno politiko in koordinacijo med temi knjižnicami, - še posebej o vlogi in tipu študijskih knjižnic, njihovi problematiki in povezavi z ostalimi knjižnicami, - strokovne in znanstvene knjižnice, koordinacija med njimi, zlasti v nabavni politiki, medsebojnem izposojanju in urejanju ostalih strokovnih problemov, 10 - šolske knjižnice, njihov namen, vloga in organizacija, strokovnost ureditve, ter nabavna politika, - program enoletne knjižničarske šole, - program bodočih bibliotekarskih in knjižničarskih izpitov. Poleg teh še in še o vlogi okrajnih in občinskih ljudskih knjižnic, o čitalnicah in njihovi organizaciji ter namenu, mladinskih knjižnicah in oddelkih, svobodnem pristopu, sindikalnih knjižnicah, o strokovni izobrazbi, šolah in tečajih, o prostorih in opremi, družbenem upravljanju in morda tudi o organizaciji in produktivnosti dela v naših večjih ustanovah. Tudi o teh nalogah bodo razpravljali vodje sekcij, komisija za sklepe naj jih vnese po razpravi v program za bodoče delo. Te naloge niso izključno naloge društva, vendar moramo o njih razpravljati in jih razjasniti. Da bi to obširno delo zmogli, bomo morali doseči večjo aktivnost sekcij in po potrebi ustanavljati še.komisije za poedina vprašanja. Predvsem pa bi bilo potrebno pritegniti v aktivno delo sekcij še več tovarišic in tovarišev, ki imajo dovolj organizacijskih sposobnosti. Morda bi bilo potrebno še dodatno zadolžiti posamezne tovariše za nekatere probleme bibliotekarstva, katere bi sistematično proučevali in pisali o njih. Na ta način bi pritegnili in vzgajali mlajši kader. Lahko bi društvo tudi razpisalo natečaj za posamezne teme iz naše stroke. Priznati moramo, da smo po osvoboditvi na področju znanstvenega razvoja in slovenske bibliotekarske vede storili še vse premalo. Pohiteti moramo z izdajo raznih priročnikov, od katerih so nekateri že preveč dolgo v pripravi. V vsem tem delu in prizadevanju za rast in razvoj knjižničarstva v Sloveniji nismo sami in tudi ne smemo biti. Tu je organizacija SZDL, Svet za prosveto, Zveza Svobod in prosvetnih društev, komisija za knjižničarstvo pri okrajnih svetih Svobod in prosvetnih društev, Društvo prijateljev mladine, sindikalne organizacije itd.,- s. katerimi moramp sodelovati in katere pričakujejo od nas tudi koristnega sodelovanja. Tu so široke možnosti za uveljavljanje društva in njegovih članov.Večkrat smo se že prepričali, da razvoj knjižničarstva ni pogojen samo v nekih že naprej določenih materialnih sredstvih za ta namen, ampak od zainteresiranosti širšega kroga ljudi in organizacij ter od knjižničarjev samih, ki znajo ustvariti pomen in družbeno veljavo knjižnici in tako poskrbeti tudi za nemoteno, stalno, ma11 terialno podpiranje. V ocenjevanju našega dela moramo biti zelo kritični, kritično osvetliti najprej naše prizadevanje, navzven pa računati z realnimi možnostmi in pogoji, da stvari ne škodujemo, ampak čim več koristimo. Avgust Vižintin Poročilo tajnika Podajam tajniško poročilo o delu Društva bibliotekarjev Slovenije v času od lanskega občnega zbora, ki je bil dne 18. marca 1956, pa do današnjega dne. Omejil se bom na organizacijska posle in na upravno-administracijsko delo, ki je potekalo preko društvenega tajništva. 0 ostali dejavnosti društva pa bodo poročali vodje posameznih strokovnih sekcij in zastopniki sindikalnih podružnic. V organizacijskem pogledu so se tekom poslovnega leta dogodile naslednje spremembe: Po občnem zboru lanskega leta je imelo društvo kot sindikalni organ v svojem sklopu dve podružnici: ljubljansko in mariborsko. Ljubljanska sindikalna podružnica pa je zajemala razen ljubljanskih članov tudi člane iz Novega mesta in Celja. Ker pa je bilo zelo težko obdržati tesno zvezo s članstvom izven Ljubljane, je celjska grupa sklenila, da se osamosvoji in postane tretja sindikalna podružnica Društva bibliotekarjev Slovenije. Ta svoj sklep je izvedla dne 11.decembra 1956, ko jo bil v Celju ustanovni občni zbor celjske podružnice DBS. Potemtakem ima društvo sedaj tri podružnice: ljubljansko, mariborsko in celjsko, ljubljanska pa zajema še člane iz Novega mesta. Ljubljanska sindikalna podružnica šteje 167 članov, mariborska 25 in celjska 16. Skupno ima torej DBS 208 sindikalnih članov. Ker pa je društvo razen sindikalne tudi strokovna organizacija, ima tudi še 225 strokovnih članov. Mnogo članov je hkrati strokovnih in sindikalnih. Če take štejemo samo enkrat dobimo 303 člane društva. To število nam dokazuje, da je društvo v letošnjem poslovnem letu pridobilo mnogo novih članov, saj je imelo ob lanskem občnem 12 terialno podpiranje. V ocenjevanju našega dela moramo biti zelo kritični, kritično osvetliti najprej naše prizadevanje, navzven pa računati z realnimi možnostmi in pogoji, da stvari ne škodujemo, ampak čim več koristimo. Avgust Vižintin Poročilo tajnika Podajam tajniško poročilo o delu Društva bibliotekarjev Slovenije v času od lanskega občnega zbora, ki je bil dne 18. marca 1956, pa do današnjega dne. Omejil se bom na organizacijska posle in na upravno-administracijsko delo, ki je potekalo preko društvenega tajništva. 0 ostali dejavnosti društva pa bodo poročali vodje posameznih strokovnih sekcij in zastopniki sindikalnih podružnic. V organizacijskem pogledu so se tekom poslovnega leta dogodile naslednje spremembe: Po občnem zboru lanskega leta je imelo društvo kot sindikalni organ v svojem sklopu dve podružnici: ljubljansko in mariborsko. Ljubljanska sindikalna podružnica pa je zajemala razen ljubljanskih članov tudi člane iz Novega mesta in Celja. Ker pa je bilo zelo težko obdržati tesno zvezo s članstvom izven Ljubljane, je celjska grupa sklenila, da se osamosvoji in postane tretja sindikalna podružnica Društva bibliotekarjev Slovenije. Ta svoj sklep je izvedla dne 11.decembra 1956, ko jo bil v Celju ustanovni občni zbor celjske podružnice DBS. Potemtakem ima društvo sedaj tri podružnice: ljubljansko, mariborsko in celjsko, ljubljanska pa zajema še člane iz Novega mesta. Ljubljanska sindikalna podružnica šteje 167 članov, mariborska 25 in celjska 16. Skupno ima torej DBS 208 sindikalnih članov. Ker pa je društvo razen sindikalne tudi strokovna organizacija, ima tudi še 225 strokovnih članov. Mnogo članov je hkrati strokovnih in sindikalnih. Če take štejemo samo enkrat dobimo 303 člane društva. To število nam dokazuje, da je društvo v letošnjem poslovnem letu pridobilo mnogo novih članov, saj je imelo ob lanskem občnem 12 zboru 153 strokovnih in 175 sindikalnih članov. Pridobili smo 72 strokovnih in 33 sindikalnih članov. V letošnjem poslovnem letu je vodil društvo upravni odbor v naslednji sestavi: predsednik Avgust Vižintin, podpredsednik Josip Rijavec, tajnik Branko Berčič, blagajnik Joža Kerin, odborniki: Franček Bohanec, France Dobrovoljc, Anton Razpotnik, Maks Veselko, in zastopnik ljubljanske podružnice, ki je bila tov. Mara Šlajpah-Zorn; vodja sekcije za znanstvene knjižnice dr.Mirko Rupel, vodja sekcije za ljudske knjižnice France Pengal, vodja sekcije za bibliografijo Janez Logar. Zunanji odborniki so bili: lvan Bidovec iz Gorice, Ludvik Erjavec iz Kranja, Bogo Komelj iz Novega mesta, dr.Stanislav Kos iz Maribora in Vlado Novak iz Celja. V nadzornem odboru so bili Pavlo Kalan, Bogo Pregelj in Leopold Smalc, v častnem razsodišču pa dr. Valter Bohinec, Alfonz Gspan in Ančka Korže. Med poslovnim letom je odložil funkcijo tajnika Branko Berčič, ker je prevzel tajniške posle Zveze društev bibliotekarjev FLRJ, ko je po kongresu v Zadru Zveza prenesla svoj sedež v Ljubljano. Zamenjal ga je Maks Veselko. Zaradi preobremenjenosti je zaprosil dr.Mirko Rupel, da se ga razreši funkcije predsednika sekcije za znanstvene knjižnice. Njegove posle je upravni odbor poveril Justini Podpac. V upravnem odboru Zveze društev bibliotekarjev zastopajo naše društvo dr.Mirko Rupel kot predsednik, Avgust Vižintin kot podpredsednik, Branko Berčič kot tajnik, Josip Rijavec kot blagajnik, Janez Logar kot član plenuma in Bogo Komelj kot član finančne kontrole. Upravni odbor je o svojem delu razpravljal na devetih rednih in eni izredni seji. Vsake seje se je udeležil tudi zastopnik nadzornega odbora. Na dve seji so bili povabljeni tudi zunanji člani. Sejni zapisniki so bili vodeni sproti in potrjeni na vsaki naslednji seji. Društvo je v tem času prejelo 221 dopisov in jih odposlalo 143 na 226 različnih naslovov, kakor je razvidno iz vložnega zapisnika štev. 76-337/56 in 1-102/57. Iz zapisnikov in korespondence je lepo razvidna vsa široka društvena dejavnost v preteklem letu. Na sindikalnem področju nismo imeli kakega tesnejšega stika z Republiškim svetom Zveze sindikatov Slovenije, ker se jo sindikalno delo v glavnem odvijalo v sindikalnih podružnicah. Vendar pa smo Republiški svet redno obveščali o svojem delu s kopijami zapisnikov društvenih sej, ki smo jim jih redno pošiljali. V zadnjem času oziroma z začetkom letošnjega leta je Republiški sin- 13 dikalni svet prenesel na našo društvo dolžnost razdeljevanja sindikalnih znamkic in odvajanja članarine višjim sindikalnim forumom, s tem pa je le še bolj obremenil društvo z administrativnimi posli, s katerimi je bilo že itak preobremenjeno. Kot delegat našega društva na občnem zboru RSZSS je bil izvoljen tov. Avgust Vižintin, ki je s tem prevzel nalogo tolmačiti problematiko in zahteve naše strokovne organizacije. Z Zvezo društev bibliotekarjev FLRJ je bilo naše društvo v tesnih in dobrih. stikih. Temu je veliko pripomoglo to, da je sedež Zveze v Ljubljani. Odstotek sindikalne in strokovne članarine smo ji kolikor mogoče redno odvajali, v zamudo smo prišli le zaradi novih navodil o odvajanju članarine, ki pa smo jim že in jim bomo skušali tudi vnaprej redno zadostiti. III.kongresa v Zadru se je razen dvanajstih delegatov udeležilo iz Slovenija še 53 opazovalcev. Z referati sta sodelovala tov . Alfonz Gspan, ki je govoril o zaščiti knjig in knjižnic, ter tov. Mara Šlajpah-Zorn z referatom o problematiki razvoja ljudskih knjižnic v Jugoslaviji. Koreferat o pionirskih knjižnicah je imel tov. Franček Bohanec. Zveza nam je poslala v pretres prednačrt zakona o knjižnicah, na kar je društvo vrnilo svoje pripombe in predloge o spremembah. Dalje smo ji poslali referate in koreferate s kongresa ter poročilo o delu društva v dobi med drugim in tretjim kongresom, kar bo objavljeno v posebni publikaciji, ki jo Zveza pripravlja. Poslali smo ji tudi poročilo o delu društva, na podlagi katerega je tov. Matko Rojnić iz Zagreba sestavil referat o delu jugoslovanskih, društev za letno konferenco FlAB-a. Dali smo ji tudi publikacije, ki jih je izdalo društvo oziroma ostale slovenske publikacije, ki še tičejo bibliotekarstva, in slikovni materijal, kar je Zveza poslala na razstavo evropskega bibliotekarstva v Anglijo. Zveza nam je poslala tudi prošnjo, naj izberemo kandidata za štipendijo UNESC-a, ki bi proučeval konservacijo knjižnega in arhivskega materijah. 0 izboru doslej še nismo bili obveščeni. Preko Zveze smo posredovali tudi mednarodne poštne kupone vsem zainteresiranim knjižnicam ter imeli še vse korespondence o tekočih poslih. Precej tesne odnose smo imeli tudi s Svetom za kulturo in prsveto LRS, predvsem v zvezi z uvedbo knjižničarstva kot obveznega predmeta na.učiteljišča ter ustanovitve knjižničarske šole v Ljubljani. Pri tem smo naleteli pri Svetu na polno razumevanje. Poslali smo naš predlog učnega načrta za knjižničarstvo na učiteljišču, ki ga je izdelala tov. Šlajpahova in kot kaže, bo s prihodnjim šolskim letom predpisan ne vseh učiteljiščih. Razen tega je odobril 14 finančno bazo za ustanovitev knjižničarske šole. Pač pa je Svet zaradi pičlih finančnih sredstev odklonil prošnjo za denarno pomoč, s katero bi nam omogočil študijsko potovanje po Italiji. Važna akcija našega društva je bila v letošnjem letu borba za ugodnejše življenske pogoje svojih članov, S tem v zvezi bi omenil posebne strokovne izpite za administrativne uslužbence, ki opravljajo knjižničarske posle in prav zaradi tega niso mogli opraviti strokovnega izpita, ki je zahteval od njih širšega znanja s področij, do katerih pri svojem delu v knjižnicah niso prišli. Med njimi je bilo mnogo takih, ki, so imeli že precej službenih let, pa niso napredovali, ker niso opravili strokovnega izpita ter so zaradi tega ostali v najnižjem plačnem razredu. Vsem takim je Svet za občo upravo dovolil opraviti posebni strokovni izpit. Druga akcija podobnega značaja pa je bila akcija za dopolnilne plače. Akcija je uspela, vendar doslej še ne popolnoma. Nove dopolnilne plače v skladu z uredbo o dopolnilnih plačah republiških ustanov so bile uvedene v večini knjižnic, ne pa še v vseh. Med temi bi omenil Slovansko in Pionirsko knjižnico v Ljubljani ter knjižnice v Celju in Novem mestu. Razen tega je ostalo nerešenih še nekaj posameznih primerov. Društvo se bo moralo truditi tudi še vnaprej, da to vprašanje uredi dosledno za vse svoje člane. Upravni odbor je iskal tudi možnosti, kako bi obogatil skromno strokovno literaturo o knjižničarstvu. V zvezi s tem se je odločil za izdajo obširnejšega knjižničarskega priročnika, ki ga pripravlja poseben odbor, uredništvo pa je prevzel dr.Mirko Rupel. Razen tega se pripravlja tudi nova izdaja pravil abecednega imenskega kataloga. Novo izdajo pripravljata tov. Jelka Jugovčeva iz Ljubljane in tov. Vlado Novak iz Celja. Društvo skrbi, tudi za izdajo pravil abecednega stvarnega kataloga, katerega redakcijo je prevzela tov. Justina Podpac. Priročnik za ureditev šolarskih knjižnic, ki so nujno potrebne navodil za ureditev, piše tov. Mara Šlajpah-Zorn. V želji, da bi doseglo čim tesnejšo povezavo med svojimi člani in da bi jim nudilo pomoč pri njihovem strokovnem delu, se je društvo odločilo izdajati glasilo "Knjižnica", katerega prva številka je izšla kmalu po Novem letu, prihodnja pa bo izšla v kratkem. Glasilo je naletelo na prijazen sprejem ne samo v Sloveniji, ampak tudi v ostalih republikah, kjer se živo zanimajo zanj, ter v zameno pošiljajo svojo publikacije. Društvo je v tem času organiziralo tudi posvetovanje o pionirskih in mladinskih knjižnicah, ki je lepo uspelo, po svojem zastopniku se je udeležilo pro- 15 slave tridesetletnice službenega delovanja tov. Janka Glazerja, tridesetletnice Delavske knjižnice v Ljubljani ter na prošnjo ljudske knjižnice v Tolminu poslalo tja tov. Josipa Rijavca, ki je nudil vso pomoč za boljšo ureditev. Z inozemskimi strokovnimi društvi naše društvo ni imelo tesnejših stikov, omenim naj le, da smo Kongresni knjižnici v Washingtonu na njeno prošnjo poslali Gerlančevo publikacijo "Slovenske ljudske knjižnice" in pa obisk češkega bibliotekarja, ki je bil dva dni gost našega društva. Upam, da mi je s tem poročilom uspelo orisati vsaj v glavnih potezah delo društva v preteklem poslovnem letu, ki je bilo v marsikaterem oziru dokaj uspešno, je pa pustilo kljub temu nerešenih še precej nalog, ki se jih bo moral lotiti novi odbor Maks Veselko Pregled dohodkov in izdatkov Društva bibliotekarjev v Ljubljani za čas od 22. II. 1956. do 13. III. 1957. Zap. št. 1 2 3 4 D o h o d k i Prenos iz poslovnega leta 1955/56 Subvencije Sveta za prosveto in kulturo Članarina Prodaja publikacij S k u p a j Din 165 235,- 180 000,- 136 181,- 11 315,- 492 731,- 16 slave tridesetletnice službenega delovanja tov. Janka Glazerja, tridesetletnice Delavske knjižnice v Ljubljani ter na prošnjo ljudske knjižnice v Tolminu poslalo tja tov. Josipa Rijavca, ki je nudil vso pomoč za boljšo ureditev. Z inozemskimi strokovnimi društvi naše društvo ni imelo tesnejših stikov, omenim naj le, da smo Kongresni knjižnici v Washingtonu na njeno prošnjo poslali Gerlančevo publikacijo "Slovenske ljudske knjižnice" in pa obisk češkega bibliotekarja, ki je bil dva dni gost našega društva. Upam, da mi je s tem poročilom uspelo orisati vsaj v glavnih potezah delo društva v preteklem poslovnem letu, ki je bilo v marsikaterem oziru dokaj uspešno, je pa pustilo kljub temu nerešenih še precej nalog, ki se jih bo moral lotiti novi odbor Maks Veselko Pregled dohodkov in izdatkov Društva bibliotekarjev v Ljubljani za čas od 22. II. 1956. do 13. III. 1957. Zap. št. 1 2 3 4 D o h o d k i Prenos iz poslovnega leta 1955/56 Subvencije Sveta za prosveto in kulturo Članarina Prodaja publikacij S k u p a j Din 165 235,- 180 000,- 136 181,- 11 315,- 492 731,- 16 Joža Kerin 17 Zap. št. I z d a t k i Din l0 Razno S k u p a j izdatki S a l d o S k u p a j 4 728,- 314 521,- 178 210,- 492 731 1 Odvedena članarina 18 198,- 2 Subvencija podružnicam 42 000,- 3 Potni stroški 4 Prispevek članom za kongres v Zadru 94 616,- 5 Akontacija na potne stroške 6 Posojila podružnici Ljubljana in članom 26 000,- 7 14 284,- 8 Honorarji predavateljem na strok. tečajih 17 650,- 9 Administrativni stroški in režija 29 346,- 57 699,- l0 000,- Tiskanje glasila "Knjižnica" Poročilo o delovanju sekcije za znanstvene knjižnice Sekcija se je v preteklem letu bavila najprej z redakcijo bibliotekarskega priročnika, letos pa je svoje delo poživila. Sestala se je na 3 sejah, ki so bile zelo razgibane ter so rodile nekaj zelo koristnih pobud za nadaljnje delo. V Beogradu se je 25. - 26. II. letos vršil plenarni sestanek sekcije, ki se ga je udeležila predsednica sekcije. Sekcija se je podrobno bavila s pravilnikom za bibliotekarske in knjižničarske izpite, učbenikom, poukom bibliotekarstva na univerzi oziroma višji pedagoški šoli, bibliot. skripti, koordinacijo pri nabavi tujih knjig, centralnim katalogom, zamenjavo bibliotekarskega osebja in gradnji skupnih skladišč za manj uporabljene knjižne fonde. Poročilo sekcije za ljudsko knjižničarstvo Odbor sekcije za ljudsko knjižničarstvo pri UBS je imel v preteklem letu 8 sej, ki so se jih redno udeleževali vsi člani razen tov. Bohanca, ki pa je bil upravičeno odsoten. Na teh sejah je odbor obravnaval predvsem organizacijska vprašanja in splošno problematiko ljudskega knjižničarstva v Sloveniji po zastavljenem programu dela, ki je obsegal naslednje naloge: 1. Izpopolnitev organizacije ljudskih knjižnic in knjižničarjev po vseh okrajih in občinah, 2. organizacija posvetovanj knjižničarjev in splošno ljudsko-prosvetnih delavcev po posameznih okrajih, 3. prizadevanja za strokovni dvig kadra s prirejanjem raznih tečajev ter borba za knjižničarsko šolo v Ljubljani, 4. započeti akcijo, da sekcija čimpreje prične z izdajo svojega glasila, 5. stalna skrb sekcije, da se bo vzporedno s temi nalogami izvajal tudi načrt dela Sekcije za narodne knjižnice pri Zvezi društev bibliotekarjev FLRJ- 18 V koliko je odbor sekcije izvršil gornje naloge, naj Vam pojasni naslednje poročilo : Že takoj v početku leta je sekcija organizirala več okrajnih posvetovanj knjižničarjev skupno z vsemi kultumo-prosvetnimi delavci tako v Kranju, Celju, Mariboru in Novi Gorici. Ta zborovanja so bila povsodi dobro izvedena in uspešna. Na njih je bila predvsem poudarjena potreba dobre organizacije, družbenega upravljanja ljudskih knjižnic, njih finančna osamosvojitev in nujna potreba tesne povezave knjižnic z občinskimi in okrajnimi kultumo-prosvetnimi forumi in oblastmi. Ker je bila na vseh teh zborovanjih prikazana tudi problematika ljudskih knjižnic v posameznih okrajih, so navzoči povsodi dobili povsem točno sliko stanja in dela ljudskih knjižnic na svojem območju. Žal, da se slična posvetovanja niso izvedla dosledno po vseh okrajih in zato bi bilo želeti, da bi s tem započetim delom nadaljevali v tekočem letu. Kot rezultat teh prizadevanj pa naj bi se vršilo v Ljubljani zaključno posvetovanje ljudskih knjižničarjev, združeno morda s krajšim dopolnilnim seminarjem, kjer bi knjižničarji dobili celoten pregled dela ljudskih knjižnic v Sloveniji. Druga in nič manj važna naloga, s katero se je odbor bavil na več svojih sejah, je bila, kako čim bolje strokovno usposobiti novi kader za delo v naših ljudskih knjižnicah. Ker zastopa odbor stališče, da mora biti vodstvo okrajnih in občinskih knjižnic samo v rokah strokovno sposobnih ljudi, je razumljivo, da si je naš odbor prizadeval, kako preskrbeti našim knjižničarjem na eni strani potrebno strokovno literaturo z izdajo nujno potrebnih priročnikov, na drugi strani pa stalno utemeljevati potrebo ustanovitve enoletne knjižničarske šole v Ljubljani ter uvedbo predmeta knjižničarstva kot obveznega predmeta v zadnjih letnikih učiteljišč. Prvo nalogo, izdajo obsežnega priročnika, je na predlog naše sekcije in s sklepom odbora DBS prevzela v izvedbo znanstvena sekcija pri društvu, dočim je nalogo za izdajo priročnika o šolarskih knjižnicah prevzela tov.Mara Šlajpah-Zornova. Tako upamo, da bodemo v kratkem imeli toliko potrebne priročnike! Drugo nalogo, to je izvedbo organizacije knjižničarske šole v Ljubljani in uvedbo predmeta knjižničarstva na naših učiteljiščih, je naš odbor s pomočjo DBS privedel tako daleč, da je to že stvarnost, da so izgotovljeni tudi predmetniki za obe vrsti pouka, kar je zlasti zasluga članov našega odbora tov. 19 Kalana, Preglja, Šlajpah-Zornove in Vižintina. Za tehnično in strokovno pomoč knjižničarjem-pripravnikom, ki so v tekočem letu polagali strokovne izpite, je odbor naše sekcije s pomočjo DBS in NUK izvedel dva 14-dnevna knjižničarska tečaja. Istotako pa smo pri naših prosvetnih oblasteh dosegli, da so tudi administrativni uslužbenci, ki delajo v naših ljudskih knjižnicah, lahko polagali njihovemu delu prilagodene knjižničarsko- administrativne izpite ter jim tako omogočili obstanek in napredovanje v njih službi. Iz navedenega je razvidno, da je odbor sekcije sodeloval pri vseh akcijah za izboljšanja stanja naših ljudskih knjižnic in knjižničarjev, pa najsi je šlo za ureditev dopolnilnih plač, organizacijo strokovnega šolstva ali pa za izdajo knjižničarskih priročnikov. Žal, da je vse to obsežno delo slonelo le na ramenih maloštevilnega odbora in bi zato želeli, da bi v bodoče sodelovali v naši sekciji vsi oni, ki se zanimajo za vprašanja našega ljudskega knjižničarstva. Za čim uspešnejše delo na terenu, tako v organizacijskem kakor tudi strokovnem pogledu, pa si morda najbolj želi baš naša sekcija, da bi bil čimpreje sprejet zakon o knjižnicah, na osnovah katerega bi šele naša sekcija lahko izvedla dokončno organizacijo vseh ljudskih knjižnic po okrajih in občinah, ker bi bil le na ta način oblastveno določen status tako okrajnih kakor občinskih knjižnic. Ker v našem ljudskem knjižničarstvu vedno bolj prodira v ospredje zahteva in želja po organizaciji knjižnic s prostim pristopom in vzporednega ustanavljanja čitalnic ter pionirskih ali pa vsaj ločenih mladinskih oddelkov pri ljudskih knjižnicah, bo treba v bodoče tudi tem vprašanjem posvetiti več pažnje. Sicer pa bo treba započeto delo sekcija nadaljevati v smeri, ki je bila že dosedaj nakazana; posebno pa še dati poudarka okrajnim posvetovanjem knjižničarjev in dopolnilnim seminarjem, ki naj naše knjižničarje seznanjajo s tehničnim in strokovnim napredkom knjižnic doma in v tujini. Ob koncu poročila naj se zahvalim v imenu odbora sekcije vsem onim, ki so med letom na katerikoli način pomagali sekciji pri njenem delu za napredek ljudskega knjižničarstva. France Pengal 20 Poročilo sekcije za bibliografijo 1. Na kongresu v Zadru so bili prisotni tudi vsi člani zvezne sekcije za bibliografijo. Na sestanku, ki smo ga tam imeli, je bilo sklenjeno, da se vrne gradivo za bibliografijo bibliografij sekcijam s prošnjo, da to gradivo predelajo po enotnih kriterijih in dopolnijo. Člani sekcije smo to delo opravili in ga pravočasno poslali zvezni sekciji. 2. Člani sekcije so aktivno pomagali pri vseh bibliografskih akcijah, kjer je bilo le mogoče; po svojih močeh so pripomogli, da je izšlo ali da se pripravlja večje število lepih bibliografskih del, ki bodo pomenila našim bibliotekarjem občutno pomoč, ko izidejo; opozorim naj le na veliko bibliografijo Leksikografskega zavoda v Zagrebu, katere 1, knjiga je lani izšla, druga je tik pred izidom; dalje na bibliografijo Univerze v Ljubljani, ki je tudi tik pred izidom; na kazalo k Ljubljanskemu Zvonu, ki ga je prevzela med svoje publikacije SAZU itd., da o manjših bibliografskih delih, ki so jih pripravili člani, ne govorim. Janez Logar 21 X. občni zbor Društva bibliotekarjev Slovenije, ki je bil dne 17.marca 1957, je po poročilu predsednika, tajnika, blagajnika in vodij sekcij ter razpravi napravil naslednje s k 1 e p e : 1. Društvo mora stremeti za tem, da se še nadalje razvijajo oblike družbenega upravljanja v knjižnicah, oziroma, da se uvede tako upravljanje v vseh tistih knjižnicah, kjer ga še ni. 2. Treba je skrbeti, da bo čimprej izdan splošni zakon o knjižnicah v FLRJ, ki bo zagotovil materialne in ostale pogoje za njihovo delo, ko pa ta zakon izide, naj se pripravi republiški zakon o knjižnicah v LRS. 3. Z ozirom na to, da je v knjižnicah še vedno mnogo uslužbencev s pomanj - kljivo strokovno izobrazbo, naj Društvo poskrbi, da se že z naslednjim šolskim 'letom uvede pouk bibliotekarstva na učiteljišča, obenem pa naj ustanovi enoletno bibliotekarsko-arhivarsko šolo pri VPŠ. V zvezi s tem naj poskrbi za štipendije in možnost postdiplomskega študija. 4. Društvo naj si prizadeva, da se pri Svetu za prosveto in kulturo LRS ustanovi bibliotečni center. 5. Zaradi skrajno neurejenega stanja šolarskih knjižnic naj Društvo ta problem prouči ter pospeši delo za izdajo priročnika o ureditvi takih knjižnic. 6. Društvo naj poskrbi, da razširi članstvo na vse knjižničarje-amaterje, ker jim bo na ta način lahko nudilo pomoč in imelo pregled nad njihovim delom. 7. Društvo naj vsestransko skrbi za svoje člane. Nudi naj jim vso pomoč za njih izvenšolsko izobrazbo, poskrbi naj za primerne higienske pogoje pri delu, bori naj se za primerne dopolnilne plače ter pazi na to, da bodo imeli vsi člani tako urejeno uslužbensko razmerje, kot jim to po zakonu pripada. 22 8. Društvo naj dela na tem, da bodo vse knjižnice kot prosvetne ustanove zaprte na dan 8. februarja ter proslavile naš kulturni praznik. Uvede naj teden knjižnic, ki naj bo vsako leto jeseni, ter v tem času popularizira njih delo. 9. Organizira naj posvetovanje z upravniki študi j ski h kn j ižnic ter določi smernice za nadaljni razvoj teh ustanov. 10. Prav tako naj organizira republiško posvetovanje o problematiki znanstvenih in strokovnih knjižnic, na katerem naj se obravnava koordinacija dela ter nabavna politika. 11. Zbira naj gradivo za zgodovino knjižnic v Sloveniji; zadolži naj tovariše po posameznih bibliotekah, da se bodo lotili tega dela. 12. Dopolni naj okvirni program za strokovne izpite bibliotekarjev in knjižničarjev. 13. Poskrbi naj, da bodo čimprej izdana skripta, ki so potrebna za pripravo na strokovni izpit. 14. Društvo naj v povezavi s Svetom za prosveto in kulturo LRS skliče posvetovanje ljudskih knjižničarjev okrajnih in drugih večjih centrov ter naj v obliki seminarja poskrbi za napredek teh knjižnic. 15. Društvo naj nadalje organizira tečaje za knjižničarje-amaterje v okrajnih centrih, ki delajo v manjših knjižnicah. 16. Društvo naj priporoča osnovanje mladinskih knjižnic in čitalnic ali vsaj mladinskih oddelkov v vseh večjih krajih. 17. Z ozirom na potrebo izvenšolskega izobraževanja našega delovnega človeka mora Društvo poskrbeti za to, da se pri ljudskih knjižnicah organizirajo čitalnice s periodiko in priročniki. 18. Društvo naj priporoča prehod na sistem svobodnega pristopa h knjigam. Tako naj se organizirajo vse novoustanovljene knjižnice ali tiste, ki se selijo v nova prostore, si nabavljajo novo opremo itd. 23 20. Treba si je prizadevati da se čimprej sestavi republiška bibliografija bibliografij. 21. V svojem glasilu "Knjižnica" naj Društvo objavlja sezname novih knjig, ki se predvsem priporočajo v nakup ljudskim knjižnicam. 22. V zvezi s sklepom občnega zbora se društvena članarina zviša na 120 dinarjev letno, s čimer je vsak član upravičen do brezplačnega prejemanja društvenega glasila "Knjižnica". 24 19. Društvo naj poskrbi za boljši statistični pregled dela knjižnic, pregleda naj tiskovine za poročanje in jih popravi. Hkrati naj pregleda in popravi tudi vse ostale tiskovine, ki jih uporabljajo knjižnice pri svojem delu.