Magajna Bogomir: 1 Snegulčica. Sodobna pravljica. Irma je imela komaj osem let, ko je moraia njena inati obleŽati zaradi jetike v mračni sobi tam nekje sredi starega mesta v Trstu. Gnili vlažni pod t sobi je prekrila plesnoba. S sten so mahedrale tapete, papirji, ki so pripovedovali, da nekoč ni bilo v tej sobi tako hudo, ampak da so rdele rože celo po stenah. Zaradi vlage pa so postalc te rože sedaj popolnoma črne. Skozi gornji okvir razbitega okna pa je žvižgala burja. ki se je pripodila po rebreh starega mesta od Svetega Justa v to ulico in nosila t sobo posamezne snežinke. Po ocetovi smrti je Irmina mati ali šivala ali pa beračila po mestu, u je bilo vsega denarja tako malo, da ni inogla sama dosti jesti, če je hotela nasititi lrmo, niti popravljati sobe. Ko je mati videla, da postaja kup krompirja v zaboju v kotu sobe in kup drv ob pečici vedno manjši in ko ji je iz pljuč bruhnila kri. se je je polastil obup. Počakala je neki večer, da je Irnia zaspala, potem je ualožila skoraj vsa drva v peč in ko se je naredilo žareče oglje, je zaklenila vrata, zamašila razbito Šipo in cev, ki je peljala iz peči v dimnik, s cunjami, in legla potem k Irmi. Tako je liotela, da bi strupeni plin, ki se je vil iznad tleČega oglja, usmrtil Irmo in njo. V kotu je medlo brlela petroJejka in razsvetljevala bledi Irmin obrazek, ki pa se je smehljal t sanjah. Ma(i je strraela v ta obrazek z grenkostjo in obupora. Videla je. kako plava smrt uad njim in kako bo kmalu ugrabila to lepo ubogo telo. Nato se je zagledala v križ na steni, s katerega so nemo strraele vaajo Kristusove oči, »Zakaj ubijaš sebe in otroka — saj ni nobena noč tako Črna, da bi se ne dala razsvetliti.«: ji je rekel Krisius s svojimi očmi. Mati se je zgrozila, kriknila je polna groze in z vso silo objela otroka poleg sebe. Irma se je prebudila. Nasmeh ji je izginil z ustnic. ^^H »Kaj ti je, roama,« je vprašala tiho. »Zakaj me budiš iz spanja?« -^^H Mati pa je planila z leŽišča k pečici in zlila posodo vode ua tleče Oglje^^H »Irtna, Trma, umoriti sem. te hotela, ker me je strah. kaj bo s ieboj. '^H O, kaj bo s teboj!« ^H Nato se je opotekla sredi sobe in se zgrudila na tla. Iz pljuč ji je ^H zopet bruhnila kri na vlažni pod in ga ordečila vse tja do ležišča. Obležala^^B je nepremicno iu Irma se je dolgo trudila, da jo je zopet priklicala T^^| življenje in ji pomagala na posteljo. ,^^M Irma je imela komaj oscm let — pa so ji oči sijale — kot bi jih imela trideset — in ona ni bila edini tak otrok v starem mestu. Na stotiue takih otrok je živelo po mračnih sobah, po podstrešjih in kleieh. Vsi ti prostori pa so bili kakor grobovi, v katerih so bili zaprti živi otroci današnjih dni. Drugi dau je Inna nehala hoditi v šolo — dosedaj je še vedno hodila v šolo — čeprav so njeno ime prekrstlli iz Irme Martinovič v Trmo Martini, kljub temu, da otrok tega ni kotel — iii se prvič uapotila na ulice, Prejšnji dan je pripovedovala učiteljica pravljico o SnegulČici in so otroci strme poslusali čudoTito zgodbo — le Irma se je smehljala ob tistem pripave-dovanju. V njeni daši je bilo toliko gorja, da ni bilo v njej več prostora za lepe podobe, ki jib je pred njo razgrinjala učiteljica. Učiteljica je za- ^H pazila izraz njenih oči in ji je rekla: >O ti hudobni otrok, ali te prav niČ^H 102___________^^H ne gane usoda Snegulčice, ki se je raztopila na soJnca.« Irma pa ni nič odgovorila na te besede. Sedaj, ko se je napotila beračit na ulice, se je komaj spomnila ita pravljico, eeprav ji je nosila burja gost sneg v obraz. Okoli glave je imela Irma povito veliko materino ruto — slabotno telesce pa ji je tičalo v sivi, premnogokrat zasivani suknjici, ki ji je segala komaj do kolen. Irma se je pomikala icsno ob liišah, cla bi je ne podrla buvja na tlak, proti središČu mesta in se postavila k vogalu dveK širokih ulic k vratora velikanske palače. Tam je obstala vsa trepetajoča od mraza in se stiskala v kot k vratom, da bi bila nekoliko skrita pred burjo. Vendar sc kljub temu krožili široki mrzli zračni vrtinci krog nje in ji nosili snežinke v obraz, ji slepili oči in ledenili lica, na katerih bledico ni mogel niti mraz priklicati rdeče barve. Široke oci, vse inokre od snega, so plaho strmele v trume iuimoidočili in bedna ročica je plaano visela naprej in molče prosila usmiljenja. Trumora pa, ki so hitelc raimo, se je mudilo, in če je Irma od Časa do časa polglasno vzklikiiila z napot ofrpHmi ustiiicami. jo je kak človek začudeno pogledai in kot v sirahu odhitel naprej. Končno pa se je le pred njo ustavil neki stražnik. Rekel je: sTukaj je prepovedano beračiti, mala!« — Prijel jo je za roko in jo vodil s širokih ulic uazaj v staro mesto. Siopala je za ajiin brez iožbe iu vdano, knkor da bi bilo samo po sebi umevno, da nima pravice beraciti tam, kjer hodijo miino bogati ljudje. Strainiku se je za-smilila — stisnil ji je deset čentezimov v roko. »Mala. na one široke ulice res ne smeš! Če bi prišel kak drugi stražnik, bi te odpeljal na stražnieo. V tej ulici te pa nihče ne bo videl,« ji je rekel in odhitel nazaj. Irma je kupila v irgovini ob icj ozki ulici kruha in odšla domov. »Mama, tukaj sem ti prinesla kruha,« je rekla. Potem je zakurila v peči s poslednjimi polcni in postavila lonček s krompirjem nad ogenj. »Si ti jedla kaj kruKa,*: jo je vprašala mati. Irma je prikimala, ker i- je vedela, da bi siccr matl ne hotcla kruha. Ko je bil knhan krompir, ga je olupila, vzela sama dva in ostale nesla materi. Nfolče sta pojedli ob Štirih popoldne to bedtio kosilo in potem je rekla mati, ki so ji oČi v iem turaku Čndno živo sijale: »Irma, ti si zlat otrok. Ni mogoče, da bi se takemti otroku vedno slabo godilo v življenju. Ko bom iimrla, bom prosila Boga. naj ti dodeli zlatc čase.« Dolgo in molče je božala otrcika po laseh. Potem se je Irma zopet napofila iz liiše in obstala v ozki ulici siarega mesta, kcr se ni upola vec na široke ulice. Lc par luči je juotno svetilo jiied visokimi molčečimi hisami in majo-kateri človek je stopal med njimi po strmini navzdol mimo Irme, ki je vselej, kadar je sel človek mimo, dvignila roko. Toda ti ljudje so bili sami bedniki in z grenkosfjo v arcu so stopali mimo otroka. Saj je vsak izmed njih. nosil mesto denarja le strah in skrbi s seboj. Tako so polagoma minevale ure in Irma ni naberačila Še ničcsar. Med visokimi hilami je zamolklo tulila burja. S silno hitrostjo so drvele snežinke od vrha ulice med visokimi hisaiui navzdol in zidale ob vratit, kjer je stala Irma, velik kup snega, ki je polagoma zrasel rrmi čez kolena prav gori do sukTijice. Irma pa ui skušala več kakor v zaČetku stopiti iz tega snega. Čudno je bilo vse io in nenavadno, toda sedaj ni čutila praT nič več tistega mjaza, ki ji je v zacetku ledenil telo. Le prijetna utrujenost se je je polastila in Irma je sedla v sneg, da bi bilo lažje iako beračit. Sicer ni bilo prav iiič vec Ijudi na ulici, toda prav gotovo bo priscl nekdo in ji podaril milodar. Morda bo tako usmiljen. da ji bo podaril celo liro in bo potem dva dni dovolj hrane zanjo iu za raamo. 103 Daleč tani doli pod starim mestom se je bleščalo skozi snežene vrtince tisoČero luči — daleč tam doli je bilo svetlo, kakor da bi dan lcžal nad mestom. In kadarkoli je za hip preuehala tuliti burja, se je zaslišala iz širokega naesta prekrasna godba, lepa tako, cla so Irroi zažarele oči in je pozabiia, zakaj sedi sedaj ob ulici. In med tisto godbo je bilo slišati glas deklice, ki je prepevala silno Iepo, kot da bi bifa tista deklica sam angel. >O, ko bi bila jaz tista deklica,« je s hrepenenjem pomislila Irnia ii^^H zaprla oči, da bi bolje doživljala godbo in čarobni glas pevke. Neprestand^^J se je smehljaia — saj je bilo sedaj res tako prijetno sedeti v belem snegct^H iu poslušati — pa tudi ozka ulica se je naeakrat napoJnila s Svetlobo, koi^^| da je nekdo prižgal tsto luči na nji. ^^| ?Mama, prkii no in poslušaj, kako čudovito poje tista deklica,o ulici navzdol in se ustavila ob uji. ^^H Silno se jt^ začadiia mama. $Kdo je ta mladenič, ki igra na gosli pole{^^| tebe. lrraa — in kdo je tebe naučil tako prepevali, kot bi pel kak angclt«S^^B je vprašata matna. -O, Irma, tvoj glas je kakor srebrn in vsi ga bodo ob-^J čudovalL Nič veČ se ti ne bo hudo godilo na svetu. Zlati časi bodo sedaj prišli zate — ti zlati moj otrok! VidiŠ — prosila sem Boga in Bog je obljubil.« sToda; niama, alt pojem jaz,t je vprašala Irma polna začudenja in strmela zdaj v mamo, ki se je smehljala poleg nje, zdaj v mladega gospoda z dolgimi lasmi, ki je sredi ulice pred njo igral na gosli. »Od kod je na-^^H enkrai dospel (a lcpi gospod?« |^H ^Prav ti pojes, Irma, moj zlati otrok,« je odgovorila mama in Irm*^^ se je s strmenjem zavedla, da poje res ona. Krog polnoči je stopal navzgor po ulici mlad muzikunti^J Ta večer je igral zadnjič v veselišču »Sinje morje«, kjer ni^B nihče razuuiel njegove godbe in ga je gospodar zato odpustil. Srdit na življenje in na vse ljudi se je vračal in črni kodri so se mu stresali od jeze. Ko je prišel do hiše, v kateri je stanoval, in hotel odkleniti vrata. je zagledal, kako je sedel v kotu ob vratih kup snega popolnoraa podoben beli deklici. Strme se je sklonil in segel z roko v ta sneg in zatipal skozi njega ruto in lasc, Hitro je odklenil vrata in dvignil ves kup iz kota. Sneg se je vsul z Irme in mnzikantu je obležala v naročju zmrznjena doklica. Nič ni premišljeval, ainpak le tiho jo je odncsel v peto uadstropje in jo položil v svoji sobici na ležisče. Dolgo, dolgo se je trudil, da jo je priklical nazaj v življenje. Dcklica se ura je zdela silno lepa. Ko je odprla široke sinje oči. jo je vprašal: »Kdo si ti, Snegulčica?« ln lrma se je nasmehnila in ponovila šepetaje: sSnegnl-čica.L Muzikaut je radosten zakuril ogenj in hitel kuhat čaj. Med iem delom pa je obstal kot zamaknjen. Zaslišal je prelep glas, ki se je kot srebro razprosirl po sobi. Irma je s široko odprtimi očmi strmela vanj in polglasuo prepevala čudovito pesem. ocl katere ni muzikant razumcl niti besede, toda iiapev je bil tako polti carobnosti in tako mehak, kot da bi kipel iz angelskih ust. Muzikant je hitro vzel gosli v naročje in zaigral k napevu. Še nikdar niso njegove gosli ustvarjalc toliko lepote s svojim glasom kot te minute. ^S to Snegulčico bom zmagal vsa srca, tndi najbolj trda, tudi tista, ki so najbolj dalcč od godbe in pcsmi.c je vzkliknil. odložil gosli in poln 104 veselja vzel otroka na svoja kolena. Šele sedaj se je Irma popolnoina ^m prebudila in strmela v inuzikanta s lihim začudenjem. »O, kam je šla ^H maiuu?( je vprasala potem. ,^^| Muzikant in Irma sta oclŠla drugo jutro v materiuo stanovaiije. Mati je ležala mrtva na ležiseu in vemlur se je blaženo smchljala, kakor da vidi z nebes, kako je poslal Bog Človeka z zlatini srceui, ki bo skrbel za ^^ njenega otroka. /fvoja niama je odšla v nebesa. Nikar se ne jokaj, Sne- J^H gulčica,< je rekel muzikant. kupil je rož in jih položil na mrtvo telo. ^^fl »Snegulčica, našel sem te jaz in ostala boš pri nieni. Sodaj je velika Žalost v tvojem srcu, toda vedi, da ni nobena noč tako črna, da bi se ne dala razsveiUti. Midva bova n&sadila cvetja na. mamia grob in odslej bo tudi ^^^ njej lepše. kot ji je bilo na zemlji.« ^^| * a * ^^H ln Iruia je ostala pri muzikantu. On je zložil pesem, ki je govorila o deklici, ubogem otroku, ki je sredi ceste s snegom pokrit poslulal godbo in prepeval med tem, ko je njegova mat( ocl- I hajala v nebo. Potem se je napotil z Irmo po | širokem mestu od liiše do hiše in sviral po dvo- rišcih, pod okni in po gostilnah: ^ edno pa jc poprej glasno zaklical: »Pripeljal scm vam Sue- g-ulčico, ki sem jo našcl s snegorn pokrito na ulici. Z glasom, ki je lep kot od angela, vain ho prepevala svojo zgotlbo.t In ko je ob zvokih njegovih gosli Ii-ina zapela, so ostrmeli vsi. Rekli so: >Ali je mogoče kaj takega-r in vsak bi se sramoral, če bi ji ne položil v.saj nckaj na krož- nik, ko jc po pesmi liodita s krožaikom od člo- veka do Človeka. Vsepovsod sta igrala, tudi po vsem starem mestu, po tistih ozkih, mračnih, Črnih ulicah. Iz vlnžnih sob in kleti so pritekle \V^- '¦ -^*' —/ aff^^pi matere z otroki in prisluliiiilc godbi in pesmi ^&ž&^-5fiŠ3LBE^L&-. /L' io obup se je tajal v mračnih duŠah. Tn tako sv bo morda res zgodilo nekoč, da bodo nastopili za frmo in za vse v starera mestu novi zlati Čas