Poštnina plačana v gotovini
murutorsM
Cena 1 Din
Leto V. (XII.), štev. 74
Maribor, četrtek 2. aprila 1931
»JUTRA«
Izhaja razun nede^e n praznikov vsak dan ob 16. un Račun pri poštnam ček zav v Ljubljani št. 11.409 Velja mesečno oreieman v upravi ali po pošti 10 Din dostavljen na dom pa 12 Din
Telefon;
Uredn.2440 Uprava 2455
Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta št. 13
Oglasi po itrlfu
Oglase sprejema tudi oglasni oddelek .Jutra" v Ljubljani. Prešernova ulica *i. 4
B
Slovenca in zunanja politika
Zaprti v območje tuje sile, smo Slovenci tisoč let živeli docela samosvoje, vase zakrknjeno življenje. Bili srno narod, a bili nismo država, da, še manj: niti ne v državi soodločujoči faktor. Našo notranjo in zunanjo politiko so vodili tuji gospodje na Dunaju, ki se za nas niso zmenili več kakor toliko, kolikor so mogli iz nas izsi iti davke in nas obleči v vojaške uniferme. Razumljivo je tedaj, da je bila našemu zanimanju tuja tako višja notranja kakor zunanja politika. Snovala se je brez nas in često tudi proti nam. Ko se je delala nova meja med bivšo Avstrijo in Italijo, se je del našega ozem--ija. Beneška Slovenija, mirno žrtvoval Poslednji, prav tako je bilo že poprej, ko se je drugo ozemlje, Prekmurje, pridelilo kraljevini Ogerski. Prav tako tudi nismo nikdar mogli doseči zedinjenja vseh dežela, v katerih smo živeli-
V	zunanji svet smo Slovenci pogledali šele tedaj, ko smo se pričeli zanimati za jugoslovansko idejo. To je bilo nekako ob prelomu stoletij, ob kronanju velike-
po	kralja Petra I„ posebno pa
ob aneksiji Bosne in Hercegovine 1. 1908 ter za časa obeh balkanskih vojen Ta-krat so slovenski naciionalisti, orientirani v jugoslovanskem pravcu, pričeli pa-zno zasledovati takp avstrijsko kakor obče evropsko zunanjo politiko, pričakujoč od njenega razvoja uresničenja svojih sanj. Ko pa je 1. 1914, padel v Sam^vu nadvojvoda Ferdinand d’Este in se je evropsko politično ozračje napolnilo z elektriko, smo vsi Slovenci spoznali, da se zunanja politika države, v kateri smo takrat živeli, in vsega sveta, tiče tudi nas. Izbruh svetovne vojne je to spoznanje in zanimanje le še bolj dvignil, vse je napeto prisluškovalo glasovom s front in iz zunanjih kabinetov.
Vendar se pa v nekaj letih ni dalo nadoknaditi, kar jg bilo zamtreno. Slovensko gledanje na zunanjo Jn sploh med-
"ar8°wd"°	bil« pravzaprav skozi
in skozi romantično pobarvano in Hi letantsko. Zato pi čudno T u vratu 1. 1918. sploh S Jfj.? 0\f.T nismo mogli razumeti, kar ie^u^t l na dlani jasno, Zamudili Smr. 0 kalt°r več smo si sami pokvarili, in	'j
oni naši težki neuspehi, naša bridk očaranja! Ko bi bile zunanje poiJf2" mednarodne težnje, struje, smeri, interese, metode itd. bolje poznali, bi nar -.g ne bili izgubili toliko ozemlja na zahodi^ hrav gotovo pa bi nam bila ostala Koroma. Kliub vsemu je dnnes hepobitna resnica, da smo jo izgubili po svoji lastni krivdi — vsled nepoznanja mednarodnega položaja v prvih dneh prevratni
Danes živimo Slovenci v svoji lastni svobodni državi Jugoslaviji in smo enakopraven, soodločujoči del celote. S tem Spoznamo metode, pomen in usodno važnost državne notranje politike, v enaki nieri pa tudi notranje. Na obeh smo direktno zainteresirani, na poslednii pa bolj sedai kakor kdajkoli prej. Od nje je
Potresne strahote v Managui
V MESTU ŠE VEDNO RAZSAJA POŽAR, KI GA NI MOGOČE POGASITI. — V JETNIŠNICI ZGORELO ISO KAZNENCEV.
NEWYORK, 2. aprila. Iz potresnega ozemlja v Nikarugui prihajajo vedno ža-lostnejša poročila. Managua, glavno mesto republike, je podobno ogromnemu kupu gorečih razvalin. V notranjosti mesta, kjer je bilo ogmišče potresa, ni ostal niti kamen na kamnu. Vse hiše brez izjeme so se porušile, tudi cerkve razen katedrale, ki je zgrajena iz betona z jeklenim ogrodjem. Porušila se je tudi brl-tansko-južno ameriška banka, v katere tresorih so bile velike množine zlata, ki so sedaj zakopane pod razvalinami. Porušilo se je dalje angleško poslaništvo, istotako ameriško, dočim je dobilo francosko poslaništvo tako močne poškodbe, da se lahko vsak trenutek poruši.
Ko se je podrla tržnica, je našlo smrt o. krog 100 oseb, večinoma žensk in otrok. Požar, ki je nastal po potresu, je bil posledica eksplozije glavnega plinskega voda. Ogenj razsaja še vedno, ker ga vsled pomanjkanja vode ni mogoče pogasiti. Zanimivo je, da so usahnMi tudi vsi studenci in izvirki. Ogenj se Je tako naglo razširjal, da v jetnišnici, v kateri je bilo ISO kaznencev, niso mogli več odpreti celice. Vsi kaznenci, razen enega
samega, so zgoreli v celicah. Nad mestom je bilo proglašeno obsedno stanje, da se prepreči ropanje.
Po uradnih poročilih znaša število mrtvih 500, težko ranjenih pa 2.500, dočim govore privatne vesti, da je zahte vala katastrofa najmanj 2.500 smrtnih žrtev, ranjenih pa je bilo nad 10.000.
Reševalna dela so zelo težavna, ker so prekinjene vse zveze s potresnim ozem ljem. Vlaki ne morejo voziti, ker so trač nice močno skrivljene in se je porušila večina mostov. Ceste so zatrpane z raz' vaiinaml. Ameriška letala so odletela v potresno ozemlje, da preskrbe ranjence z obvezami in zdravili. Tudi ameriški mor narjl, bi so stacijoniranl v Nlkaragul, se hrabro udeležujejo reševalnih del. Povsod leže trupla In ranjenci pod razvalinami, ker jih še ni bilo mogoče rešiti. V mestu vlada nepopisna vročina in zrak je okužen z mrliškim smradom. Ker ni vode, je nevarnost, da se pojavijo nevarne epidemije.
Potresni sunki se še vedno ponavljajo, čeprav niso več tako močni kakor prvi, ki je povzročil toliko zla.
Preokret v rumunski notranji
politiki?
KOALICIJA NARODNE KMETSKE STRANKE IN LIBERALCEV?
BUKAREŠTA, 2. aprila. Včeraj jelnejših predstavnikov iiberaine in nabil v avdijenci pri kralju minister fi-1 rodne kmetske stranke, da se tako
nanc Popoviči. Radi bolezni pojde Popoviči na daljši dopust, zastopal ga bo m Ih; predsednik Minorescu.
BUKAREŠTA. 2. aprila, »Cuventul« doznava, da je med narodno-kmetsko m hberalnp stranko podrejena akcija v vprašanju ustvaritve delne koncentracije. Obe stranki se skušate sporazumeti, fn če bp nrišio do sporazuma, se bo sestavila vlada najmoč-
prepreči sestava takozvane vlade osebnosti. Nova vlada bo sodelovala v parlamentu. Govori se, da je na to že tudi dr. Manin pristal.
BUKAREŠTA, 2. aprila. Nekateri listi javljajo, da se bo dr. Julij Maniu te dni vrnil v Rumunijo. Ako bo pristal na to, ga bo kralj Karol določil za predsednika nove vlade, ki bi se sestavila tekom meseca maja.
Peklenski stroj preč palačo orinca Umberta
RIM, 2- aprila. Pred kraljevim gradom v Turinu, kjer je nastanjen italijanski prestolonaslednik princ Um-berto. so našli peklenski stroj. Zdi se. da je šlo le za demonstracijo, kajti po mnenju strokovnjakov ne bi mogla napraviti bomba, ki je obstojala le
iz več v časopisni papir zavitih patrom nabasanih s črnim smodnikom, nobene škode.
TOKIO, 2. aprila. Danes je bila spu ščeua v morje matična ladja za avi-jope z 7000 tonami, dne 5. t. m, pa bo spuščena v morje nova križarka z 10 tisoč tonami. Obe edinici ste povečali japonsko vojno mornarico.
f \ia usoda cele trctine našega h > da, pa v nadaljnih konsekvencah tudi celote, Potrebno je tedaj, da budno zasledujemo vsak gib evropskih diplomatov, posebno tistih držav, na katere teritori-J® no in naciionalno mejimo. Življenje po Jn| ;e .sil« razzgibano, polno nelogike, ‘ nemi inija te vendarle v niem, zato je 1' v politiki, tudi v zunanji, medna-rodni. In ta odloča 0 našem biti in nebiti.
tendence so različne, najvažnejši pa s. ' ve. i. irovna in -'-''onrnrnv-1" vista. ki stremi za mirom, hoče za vsako ceno ohraniti sedanje stanje, ona. ki je proti miru, ga hoče spremeniti sebi v prid. Ali
si- J si Slovenci že na jasnem, kaj pomeni za nas v poslednjem bistvu prva in kaj druga? p0 vseh znakih sodeč — ne. Vzrok so naše razdvojne težme, ohraniti državo, ki je naša in za katero smo z vsem srcem in dušo, in rešiti obenem u-sodo naših trpečih bratov izven nje. Toda neizprosnost časa terJa od nas, da spravimo vse svoje težnje v sklad $ svojimi individualnimi interesi in obenem tudi v soglasje z pašo celokupno državo. Skratka: vedeti moramo točno, kij hočemo. Eventuehii novi dogodki ias ne smejo najti nepripravljenih, kakor so nas pretekli.
Houi uradniški zakon
je stopil s 1.1. m. v veljavo. Z novim zakonom je končno rešeno uradniško vprašanje, ki ga zakon iz 1. 1923. ni v celoti rešil. V zvezi izenačenih zakonov ni smel manjkati tudi uradniški zakon. Zakon iz 1. 1923. je sicer ustvaril enotnost uradniških strok in kategorij po celi državi, vendar pa se je radi nepopolnosti moral neprestano iz popolnjevati z vedno novimi posebnimi zakoni. Tako so nastale v državni službi velike razlike, ki jih sedaj novi zakon odstranja in vzpostavlja popolno edinstvo. Dosedanje tri kategorije z različnimi sistemi prejemkov so ukinjene, in stopnja šolske izobrazbe služi v novem zakonu le za merilo glede gibanja prejemkov po enotni lestvici. Namesto dozdajnih dveh vrst plač, položajne in temeljne, odreja novi zakon sistemizacijo po 10 položajnih sku plnah in uvaja načelo sistemiziranja mest po vseh strokah, kojih ni mogoče povečati brez proračuna. Dočim so v drugih državah vsled velike krize izvedli redukcije uradniških prejemkov, ostanejo pri nas tudi po novem zakonu prejemki v glavnem isti. Za pravico do pokojnine je treba deset let efektivne službe, popolna pokojnina znaša po novem zakonu 9596 popolne zadnje plače. Določeno je tudi. da se zmanjša odstotek pokojnine, če gre uradnik v pokoj z razmeroma malim številom let starosti, četudi s polnimi leti službe, dočim se priznavajo višji odstotki pokojnine pri višji starosti s sicer enakim številom službenih let. Ta določba ima namen, da prepreči razmeroma mladim ljudem odhajanje v pokoj. Novi zakon ustvarja tudi uradniški pokojninski fond za rodbinske pokojnine, v katerega plačujejo uradniki 5% mesečne plače in položajnih dohodkov ter dobe po petih letih plačevanja pravico do rodbinske pokojnine. Za določevanje rodbinske pokojnine je določen poseben ključ (po petih letih 25 odst. za enega, 35 odst. za dva, 4,5 odst. za tri. 55 odst. za štiri ali več rodbinskih članov). Po desetletnem prispevanju se poveča ta odstotek za 5 odst., za vsako nadaljno leto nad deset let pa za 1 odst. Rodbinska pokojnina pa ne more v nobenem slučaju presegati 55 odst, za enega. 65 odst, za dva, 75 odst, za tri in 85 odst. za štiri in več rodbinskih članov- Izplačevanje rodbinskih pokoj nin bo vršila še osem let država iz proračunskih sredstev, po osmih letih pa državna Hipotekama banka. Rodbinska pokojnina gre ženi ter zakonskim in poznkonlenini otrokom. Glede sprejema v državno službo je določena kot najnlžH starost 18. kot nalvlš-ja 60 let, dalje ponolno obvladanje službenega jezika. Pripravniška služ' ba traja tri leta, po dveh letih se lahko polaga državni strokovni Izolt, Zakon v svojih nadaljnih določbah točno ureja prejemke v vseh desetih ppjo žalnih skuninah. prejemke ministrov in banov, draHn^ke in rodbinske doklade (v treh draglnjskih razredih, Maribor je ostat v drugem!). Dalje vsebuje določbe v razporedu nameščencev, o snlošnlb dolžnostih uslužbencev. o pokojninah, dopustih Itd.
Učiteljstvu v vednost.
Zaradi pedagoškega tečaia in uradni-
1 škega zakona hn »Učiteljski tovariš« za-kasne’ in izide koncem tega, odnpsrlo za-
Jčetkom prihodnjega tedna. —*
Etra« s
MsrlborcU V E C E R $ IK Mr*
Y Maribora, 'dne 2. IV. 1931
Primorske vesti
Na letnem zborovanju goriških fašijev y, Idriji je razlagal konzul Avenanti, da niso bile sedanje vzhodne meje Italije nikdar slovenske, marveč so korakali pod Oktavijanom Augustom rimljanski legijonarji skozi idrijske gozdove, Benečani so bili nekoč lastniki idrijskega rudnka in po zmagi pri Vittoriu Venetu so prišli v Idrijo Italijani. Rimljanskih legijonarjev v resnici ni bilo nikdar na idrijskih tleh, Benečani so bili res udrli v Idrijo pa so jih hitro pregnali vojaki cesarja Maksimilijana. Po svetovni vojni je padla Idrija pod Italijo. Po Ave-nantijevi pameti sledi iz vsega tega, da je idrijska zemlja rimljanska, benečan-ska in italijanska. Končno je še rekel, da ga oči ne varajo in ko gleda navzoče idrijsko ljudstvo, čuti, da se nahaja med sorodniki... Tako vedo sedaj Idrijčani, da niso slovenskega rodu, marveč imajo pristne rimljansko-benečansko-ita-liianske obraze.
«
Italijana Gennaro Napoli in Ferdinan-do Pelosa sta bila davčna izterjevalca v Podgradu. Nastopala sta med kmeti surovo in nasilno in zahtevala velike davčne vsote od ljudi, ki so imeli vse v redu plačano. Izsilila sta iz nesrečnih kmetov mnogo tisočakov in razkošno živela. Nekateri kmetje so se upirali, ko so jim gnali na dražbo živino. Nekim trgovcem sta zločinska Italijana zaprla trgovine in iztirjala od njih znatne zneske. Slednjič je bilo tega barbarskega početja s slovenskimi kmeti vendarle preveč in Napoli in Pelosa sta bila postavljena pred sodnike na Reki. Pri dolgi razpravi so pripovedovali kmetje o svojem trpljenju, na kar so mislili poslušalci, da bosta obtoženca ostro kaznovana- Ali Pelosa je bil oproščen, Napoli pa obsojen na 14 mesecev zapora. Sodišče mu je po zadnji pomilostilni na-
redbi odpustilo eno leto kazni.
*
Osušenje Lijaiga pri Šempasu napoveduje fašistična vlada od leta do leta pa se stvar vendar nikamor ne zgane. Osušenje je uvrščeno v prvo kategorijo, kar pomeni, da bi prevzela država osuševalnih stroškov 50 do 60 odstotkov, dežela 20, ostalo pa bi krili prizadeti kmetovalci. Lani so kričeče naznanjali fašisti po Šempasu, da' se je za osušenje zavzel sam Mussolini in da se delo takoj prične. Doslej se to še ni zgodilo. Pred kratkim je imel sejo v Gorici odbor za lijaško bonifikacijo. Razpravljalo se je o sestavi konsorcija pa ni prišlo do nobenega sklepa. Kmetje so odstopili za vojaško letališče na šempa-
skem polju ogromno zemljišča. Precenilo se je, ali odškodnine ni dobil še nihče. Kmetje morajo še dalje plačevati za odstopljeno zemljo davščine in če hoče kdo kositi travo na tej zemlji, mora plačati vojaški oblasti za košnjo določeno pristojbino.
*
Fašistični tisk beleži s ponosom, da so se izborno obnesli predvojaški tečaji v goriški pokrajini in slovenski mladeniči so odšli te dni v vojaško službo dobro pripravljeni. Od 476 fantov, ki so posečali tečaje, jih je prestalo preizkušnjo pred vojaško komisijo s povsem povoljnim uspehom 449. Listi dodevajo k dobremu izidu izpitov še drug uspeh, namreč da so se slovenski fantje v pred-vojaških tečajih naučili ceniti in spoštovati Italijo in fazišem- Ti mladeniči so izpremenili svojo duševnost in so pridobljeni za pohode k novim zmagam imperiialne Italije... Ako je res tako, čemu potem divja fašistični konzul Avenanti po deželi in grozi na vse strani?
*
Na Dobrovem v Brdih je voditelj fa-šija dv. Azmando D’ Ottone* človek, ki je prizadjal že mnogo gorja ondotnemu ljudstvu. Ima tudi špijone, ki lazijo okoli in mu prinašajo poročila, kaj govorijo ljudje. Marsikaj je izmišljenega ali D’ Ottone izrabi vse proti domačinom, da jim pokaže svojo moč in da utrjuje fašizem v zapadnih Brdih, kakor se rad izraža. Nedavno je gnal poljedelca Josipa Sfiligoja z Dobrovega na sodišče v Krminu, dolžeč ga, da je izrekel na njegov naslov na javnem prostoru grozilne besede. Pri razpravi pa se ie pokazalo, da sloni ovadba na laži in nobene priče ni bilo, ki bi bila potrdila D’ Otto-nove obdolžitve. Sfiligoj je bil oproščen obtožbe in D’ Ottone se je vrnil na Dobrovo ves razjarjen na krminskega sodnika.
«
Ker so šli čez mejo v 'Jugoslavijo brez oblastnega dovoljenja, so bili obsojeni pred sodiščem v Komnu Ivan Turk iz Gabrij, Alojz Božič z Gorjanskega, Josip Vrabec iz Pliskovice, Bogomir Živec in Edvard Rebula iz Velikega Dola vsak na 6 mesecev zapora in 240 lir globe. V Gorici se je vršila razprava proti Petru Ličnu, Josipu Birsi in Mariji Ušaj, ker so šli čez mejo brez potnih listin in so bili obsojeni: Ličen na 6 mesecev zapora in 240 lir globe, Birsa in Ušajeva pa vsak na 2000 lir denarne kazni in 240 lir globe. Takih razprav je sedaj polno po sodiščih širom Julijske Krajine.
mariborsko glečaližče
REPERTOAR:
Četrtek, 2. aprila. Zaprto.
Petek, 3. aprila- Zaprto.
Sobota, 4. aprila. Zaprto.
Nedelja, 5. aprila ob 20. uri »Cirkuška
princesa«. Premijera. Izven.
Pondeljek, 6. aprila ob 20. uri »Cirkuška
princesa«.
Mladinski telovadni dan na Teznu.
V	nedeljo se je vršil v osnovni šoli mladinski telovadni dan. Namen te prireditve je bil, privabiti v šolo čim več staršev, da se prepričajo, kako se vzgaja v sokolskem duhu njihova deca telesno in duševno v telovadnici. V poljudnem nagovoru je razložil društveni načelnik brat Ledinek prisotnim staršem pomen sokolske vzgoje posameznika za dušo in telo, zlasti za deco in naraščaj, katera je potrebna osobito v sedanjih časih, ko zahteva borba za kruh močnega in zdravega človeka po telesu, značajnega, poštenega in trdne volje, ker le tako vzgojen človek si lažje pribori v življenju primeren obstoj. Njegova izvajanja so bila res primerna in vzeta iz življenja tako, kakršno je v resnici. Naše Sokolstvo pa Ima še drugi vzvišen namen. Vzgojiti hoče zavedne in odločne Jugoslovane, katerim bosta domovina in kralj nad vse. Ob koncu govora so na njegov poziv zaklicali navzoči prestolonasledniku in starosti Sokolstva trikratni »Zdravo«. Sledile so vaje vseh oddelkov. Pri
nekaterih vajah so se starši dodobra nasmejali. Smotreno se vrši vežbanje v vseh oddelkih. Pri tej priliki bodi še o-menjeno, da so vaditelji izključno dijaki-učiteljiščniki, ki posvečajo ves svoj prosti čas sokolski vzgoji naše mladine. Dobro sta že disciplinirana moški in ženski naraščaj. Tudi ženski naraščaj vežba z veliko ljubeznijo in vnemo dijakinja-učiteljica. Prepričan sem bil, da je ta prireditev dosegla v polnem obsegu svoj pravi namen. Starši so bili zadovoljni in so se prepričali, da so izročili svojo deco v prave roke. Poset prireditve bi pa lahko bil številnejši. Čeravno je v šoli malo prostora, vendar bi se še našel kak prostorček tudi za one društvene funkcijonarje — ki so na prireditev menda — pozabili . — F. L. - r.
Redek pojav.
Skoro neverjetno se sliši, da bi kak umetnik doživel v domovini tak uspeh, da bi moral svoj nastop ponoviti. Gospa Pavla Lovšetova, ki je nedavno pela v Ljubljani, je imela tako nabito dvorano, da je moralo mnogo občinstva oditi brez vstopnic, zato je primorana koncert ponoviti. Z istim sporedom bo nastopila naša velika pevka v Mariboru v petek, dne
10.	aprila v veliki kazinski dvorani. Na koncertu bo prvič v Mariboru nastopila tudi njena hčerka Majda, ki je odlična sopranistka-koloraturka. Gotovo Maribor ne bo hotel zaostati za Ljubljano ter bo dvorano do zadnjega kotička napolnil. —
Velika kavarna.
Velikonočni pondellek naivečja senzacija sezone v Veliki kavarn?
Mariborski	in
Gradbeno gibanje v Mariboru.
Na seji mariborskega mestnega sveta, ki se je vršila v torek zvečer, so bila podeljena sledeča nova gradbena dovoljenja: Bayer-Swaty Fani za preureditev pritličja v hiši Maistrova 5; Leopoldu Kranjcu za prizidavo balkona in gradbo lope in drvarnice pri hiši Ruška cesta 29; Ivanu in Marij Zielini za gradbo pritlične stanovanjske hiše in gospodarskega poslopja v Dalmatinski ulici 10; Mihaelu Zentrichu za gradbo pritlične stanovanjske hiše v Aljaževi ulici 11; Ivanu Globanu za nadzidavo nadstropja na hišo v Smoletovi ulici 10; Tereziji Schwei-ger za zgradbo pritlične stanovanjske hiše v Fochevi ulici 22; Josipu Domitruza zgradbo pritlične stanovanjske hiše v Koseskega ulici 34; Maksu Žitniku za zgradbo plota pri hiši Vodnikov trg 36; »Zori« tvornici konfekcije, za zgradbo kanala na Ruški cesti 45; Josipu Klobasi za zgradbo kantinske barake v kompleksu vojašnice Kralja Aleksandra. —
Odbor Aerokluba Maribor
za 1931. leto, je imel dne 30. marca svojo konstituirajočo sejo, ter je uprava sestavljena takole: Predsednik dr. T o-m i n š e k Josip, direktor gimnazije; podpredsednika dr. Hacin Lovro, sresiki načelnik, in Pogačnik Bogdan, bančni ravnatelj; tajnik Grabrič Angjel-ko. aktivni kapetan l. ki.; blagajnik Loos Josip, bančni uradnik; gospodar Moravec Josip, trgovec; upravnik hangarja: Feldin Mirko, trgovec.
Zdravstveni dom v Murski Soboti
prično že te dni graditi. V domu bo tudi poseben ambulatorij za zdravljenje tra-homa. Zgradbo je prevzel stavbeni podjetnik Štuhec, ;ki je zgradil tudi novo šolo v Slatini Radencih. —
Zgradbo palače Hranilnice Dravske banovine v Mariboru
je upravni odbor v svoji včerajšnji seji oddal združenima tvrdkama inž. Jelenec-Šlajmer in Živic. —
Smrtna kosa.
V	bolnici sta umrla sinoči: Rajko L o č n i k, uradnik tukajšnje ekspoziture OUZD, star 37 let, in Marija Goričan, služkinja, stara'28 let.
Osebne vesti.
Jetniški paznik Franc Hudoklin je bil na lastno prošnjo premeščen iz Maribora v Novo mesto, za jetniškega paznika pri tukajšnjem okrožnem sodišču pa je bil imenovan Ferdinand Berk. —
Popoln lunin mrk bo nocoj 2. trn. med 20.22 in 22. Nekoč so ljudje take pojave smatrali kot napoved novih nesreč, vojn itd., danes vemo, da je to naraven pojav, ko v času ščipa stoji zemlja med solncem in luno, tako da zemeljska senca zakrije vso lunino ploščo. Ob tej prililki torej vidimo na lastne oči samo planet zemlje, na katerem živimo. —
Sobno streljanje lovcev
bo drevi ob 20. uri v gostilni »Plzenski dvor« v Tattenbachovi ulici. — Samaritanski tečji Rdečega križa.
Mariborski krajevni odbor Rdečega križa je sklenil prirejevati od časa do časa samaritanske tečaje, ako se priglasi dovolj interesentov. Ker se prvi tak tečaj otvori kmalu po veliki noči, se vabijo vse osebe obojega spola, ki so prekoračile 16. leto starosti, da se nemudoma pri glase. Prijave sprejema tajnik Rdečega križa g. dr. Z o r j a n, sresko poglavarstvo Maribor desni breg, soba št. 42, dopoldne od 10. do 12. Interesenti se lahko prijavijo tudi pismeno. —
Kaj vse najdejo šoferji na cestah?
Ko se je včeraj krog 18-30 vračal mestni avtobus iz Konjic proti Mariboru skozi Grušovje, je videl šofer ležati na cesti žensko, poleg nje pa kolo. Ker je bila ženska v nezavesti, jo je naložil in odpeljal v mariborsko bolnico. — Drugi mestni avtobus pa se je sinoči krog 17.30 vračal iz Sv. Martina v Maribor. Med dupleškim mostom in gostilno Partlič je ležala sredi ceste učenka IV. razreda šole v Sv. Martinu, Ana L., poleg nje pa je čepela druga ženska. Obe ste bili popolnoma pijani in vs< krvavi po obrazih. Šofer jih je naložil in spravil do župana Partliča
KINO
Grajski::
Četrtek in petek zaprto!
Union:
četrtek in petek zaprto!
Predstave v obeh kinih ob delavnikih ob 17., 19.. 21. uri: ob nedeljah in praznikih ob 15.. 17.. 19. in 21. uri. Predprodaja dnevno: od 10. do 12. ure na blagajni. XXVI
APOL® KINO:
Velikonočno nedeljo in pondeljek:
POLKOVNIK Š V O C
Nemi velefilm. Popolnoma nova. Življenje dobrovoljcev v Rusiji.
Prostor za ritmično telovadbo
pripravlja ISSK Maribor na Mariborskem otoku pod nadzorstvom dipl. telovadne učiteljice gdč. Pečnik, kai bo brez dvoma zadovoljilo vso publiko, ki želi gojiti plesno kulturo.
Padec cen jajcem na svetovnem trgu,
Zadruga za izvoz jajc v Sv. Juriju ob j. ž. je sporočila zavodu za pospeševanje zunanje trgovine, da so cene jajc, doklei je bilo zanje povpraševanje za velikonočne praznike, bile stabilizirane. Sedaj pa se je pojavila tendenca padanja cen in je pričakovati,^ da bodo padle na najnižji predvojni nivo- Najnižja cena jajc pred vojno je bila 95 švicarskih frankov za zaboj z 1440 komadi jajc franko postaja Bux, danes pa znaša ta cena 102 švicarska franka. Proizvodnja jajc je povsod zelo velika. Rusija, ki se prejšnja leta še ni pojavljala na svetovnem'trgu, se je pojavila sedaj s ponudbami na Dunaju. Švicarji in Nemci skladajo jajca nemške proizvodnje v hladilnice, ker jih ne morejo plasirati na trgu. Zadruga je mnenja, da bo padla cena pod 100 švicarskih frankov.
Četrtletje reševalnega dela.
V	prvem Četrtletju letošnjega leta je Mariborska reševalna postaja poslovala v 509 primerih sanitetnega značaja, pr) 6 požar ’- in petkrat pri prometnih it? drugih nezgodah. —
PATRIA BRANDY MEDICINAL
priznano najboljša znamka, žisti vinski destilat NAJBOLJ PRIPOROČLJIV
I
F žrtev velikonočnih možnarjev.
Sinoči so prepeljali v mariborsko splo-šno bolnico 621etnega posestnika Franca Mastnaka iz Slivnice pri Celju. Priletni možak je hotel napraviti dostojen uvod v velikonočne praznike s tem, da je napolnil možnarje s smodnikom, papirjem in kamenjem. Čim je izprožil prvi možnar, mu je vsebina naboja priletela v obraz in je dobil grozne opekline na očeh in obrazu. Ponesrečenca so z vlakom odpremili
v Maribor.
Stavka mlekaric na živilskem trgu..,
Maribor ima svojo senzacijo. Ker je tržno nadzorstvo s hvalevredno strogostjo nastopilo proti vsem navijalcetn cen živilskih produktov ter ovadilo celo vrsto ljudi radi tega delikta, so davi kakor na povelje izostale skoro vse običa-ne prodajalke mleka. Številni konsume ' so navalili na edino novo mlečno sto*”' co graščine »Hausampacher«, /kjer se liter mleka prodajal po Din 3.—. Na , je bil tako velik, da je morala re’: " vzdrževati red. —
Od slabosti zgrudila
se je včeraj na dvorišču okrožne'-urada za zavarovanje delavcev na Slomškovem trgu delavčeva žena Ro za Zupanič. Z rešilnim avtom so je odpremili na dog
Iz »Muzeja vojnih grozot" v Parizu
STRAHOTNA STATISTIKA IZ SVETOVNE VOJNE. — ŠE STRAŠNEJŠA PREDVIDEVANJA STRAHOT BODOČE VOJNE.
»Ako ne bo civilizacija ubila vojne, bo vojna ubila civilizacijo.« Te besede angleškega državnika Roberta Cecila potrjuje pariški »Muzej vojnih grozot«, ki je bil nedavno otvorjen. Del te vojne »razstave« je posvečen svetovni vojni. Drugi del pa predstavlja grozote bodoče vojne. Na zelo vidnem mestu je nameščen ogromen plakat z napisom »Koliko je stala vojna v 1. 1914—1918?« Pod tem napisom pa je čitati sledeči račun voinih »rezultatov«:
V	svetovni vojni je bilo mobiliziranih 60 milijonov ljudi. Dvanajst milijonov jih je bilo ubitih ali pa so umrli na posledi-’ cah ran. Dvajset milijonov ljudi je bilo ranjenih- Vsled bombardiranja, epidemij1, »ezadostne prehrane itd. pa je v svetovni vojni preminulo tudi 60 milijonov civilnega prebivalstva, torej civilistov v zaledju petkrat toliko nego vojakov na frontah. Na oboroženje in opremo vojskujočih se armad je bilo izdano 337 milijard ameriških dolarjev (krog 19.000 milijard dinarjev). Ta statistika je pa nepopolna, ker še tudi sedaj umirajo ljudje, ki so bili ranjeni v svetovni vojni ali zastrupljeni z dušljivimi plini.
Dvanajst milijonov ljudi pobitih v eni edini vojni! Ako bi trupla teh vojakov Položilo drugo poleg drugega, bi pokrila cesto, ki bi vodila od Pariza v ravni črti do Bombaya v Indiji. Iz kosti po-ubitih bi bilo mogoče zgraditi 70 »vrat 7,mage« v velikosti »vrat zmage« v Pa-
rizu, ki so visoka 42 metrov.
Ako bi 337 milijard dolarjev spremenili v zlato, bi trebalo 400 vlakov po 300 vagonov, da bi mogli to zlato odpeljati.
Toda svetovna vojna še ni bila nič v primeri z grozotami bodoče vojne, kakor jih kaže pariški »Muzej vojnih grozot«. Način bodoče vojne bo še strašnej-ši, ker bo v nji odločala kemija. Streli iz topov, strojnih pušk, pušk itd., vse to je le nedolžna igrača v primeri z napadi letal, ki bodo širila krog sebe smrt in pekel s strupenimi plini. Pariški »Muzej vojnih grozot« opozarja, da bo v bodoči vojni mogoče vse prebivalstvo Pariza usmrtiti tekom ene ure. Zadostovalo bo v to svrho 100 sovražnih letal s 100 tonami nabojev, napolnjenih s strupenimi plini. Nobene maske, nobena betonska skrivališča ne bodo mogla obvarovati prebivalstva pred to »nevidno smrtjo«.
Pariška razstava vojnih grozot uči in prepričuje o zločinstvu vsakršnega vojnega podjetja. Oni, ki lahkomiselno žvenketajo z orožjem in govore o vojni kakor o nujnosti, bodo morda lahko prvi žrtve bodočega vojnega besnenja, ki ne bo prizaneslo ne diplomatom ne politikom, ne bankirjem in ne borzijancem. Za kaj strupeni plini bodo prodrli enako v palače kakor v koče ob periferiji, ubijali bodo i vojake i ljudstvo v zaledju.
5rednjeueske sodbe u zamorski državi
Nedavno je šla skozi časopisje vest, da so v nekem gozdu zamorske države Liberije v Afriki našli zastrupljenih šest Zamorcev, nad katerimi je bila izvršena »božja sodba« na popolnoma srednjeveški način. Bili so osumljeni tatvine in njihovo krivdo ali nekrivdo so preizkušali s strupom. Ta dogodek je zopet pokazal,, da je civilizacija v tej moderni zamorski državi še vedno samo navidezna in, da narod še vedno veže najhujše praznoverje s krščanskimi ver-sitimi šegami. Se vedno so v tamošnjem pravosodju na dnevnem redu »božje sodbe« in je zlasti priljubljena takozva-na »ognjena preizkušnja«. Ta se vrši na ta način, da obdolžencu namažejo desno roko od lakta do konca prstov z oljnato maso iz palmovega listja in jeder Palmovega sadu. Potem zavrejo palmovo olje v železnem loncu in vržejo vanj mal kamen. Obtoženec mora z namaza-no roko seči v vrelo tekočino in potegniti iz nje kamen. Če ga naide, ga mora vzeti v usta. če se pri tem spari, je kriv. Če preizkušnjo izdrži, kar se pri telesni konstituciji mnogih zamorcev tudi zgodi, je oproščen. Veliko hujša je seveda preizkušnja s strupom. Ta se lahko izvede zunanje ali notranje. Obtoženca pretepajo z vejami strupenega grma in čakajo. Če se mu bo koža vnela. Ce se to zK°di, je kriv. Ali pa ga zapro čez noč v kočo. kjer se mora postiti.
ZlUiraiAZ	mešan!co	strupa	in
vode. Ako obtoženec strup izbruha ie nedolžen, ako se mu to ne puste brez pomoči v gozdu umre«
.»morski*' otok
Glasovi o umetnih otokih, ki naj bi služili bodočemu letalskemu prometu Preko Atlantika kot oporišča, so v zadnjem času zopet utihnili. Kakor znano. Je ameriški inženjer Armstrong izdelal v tem pogledu velikopotezne načrte, vendar pa do njih uresničenja ni prišlo. Oči-vidno za enkrat še ni nobene možnosti, da bi se ustvarila rentabilnost tega podjetja.
Drugačen pa je položaj z enim takih umetnih oceanskih otokov, ki jih bo Armstrong že v kratkem izročil njihovemu nameni'. Gre namreč za oporišče, namenjeno onim ameriškim državljanom, Ki so nasprotniki »suhega« režima v Zedinjenih državah. V gotov.1 razdalji od
Newyorka bo že v kratkem zasidran od Armstronga zgrajeni oceanski otok »Seadrome«. Na njem bo vse polno zabavišč, glavna privlačna sila pa bo bar, v katerem se bo mogel vsak Amerika-nec posvetiti vživanju opojnih pijač. Pogodbe za zgradnjo in financiranje so že podpisane. Oceanski otok bo ležal v za-livu Delaware in bo veljala vožnja z le-talom tja in nazaj 25 dolarjev.
Higijenska konferenca u Zagrebu
Te dni se je vršila v Zagrebu konfe-renca higijenikov iz cele države. Kon ferenco je sklicalo ministrstvo narod nega zdravja v svrho razprave o važnih aktualnih zdravstvenih in higienskih vprašanjih. Konference so se ude ležili ravnatelji vseh banovinskih Higi-jenskih zavodov, tudi g. dr. Pirc iz Ljubljane. Zlasti se je razpravljalo tudi o socijalno-medicinskem delu za higi-jensko povzdigo vasi, o programu, ki ga treba izvršiti za izboljšanje zdravstvenih prilik na vasi, o organizaciji tega dela z oblastmi, narodnim in strokovnim osobjem, o načinu tega dela in o ugotavljanju uspehov tekom tega dela in po n ega izvršitvi. Tudi se je zlasti razpravljalo o načinu pobijanju kužnih bolezni, ki endemično razsajajo v nekaterih krajih ali pa epidemično prihajajo kakor n. pr. legar, hripa, pegavec itd. Razpravljalo se je tudi o pravilniku za zbiranje podatkov o umrljivosti, porodih in stanju bolezni v narodu ter o vseh drugih podatkih, ki so važni za narodno zdravje-
NENAVADNA SREČA LETALKE.
NEWYORK, 1. aprila- Skoro neverjetno srečo je imela te dni ameriška letalka Elinor Smith, ki je pri tekmi za višinski rekord po čudnem na-liučju utekla smrti. Ze je s svojim apa ratom dosegla višino 8000 metrov, ko j’e radi pomanjkanja kisika v atmosferi padla v nezavest. Aparat je padal brez vodstva več ko 6000 metrov proti zemlji v višini kakih 2000 pa je letalka zopet nenadno prišla k zavesti in je z naporom vseh sil kakih 60 metrov nad streham njujorških nebotičnikov imela aparat zopet popolnoma v oblasti, da je mogla brez posebne težave na prostem pristati. Aparat je bil nekoliko poškodovan. Letalka je nepoškodovana, dobila pa je vsled razburjenja živčni pretres.
Koncert Glasbenega čruštua na klasični gimnaziji
Ob tej uspeli prireditvi naše mlade humanistične generacije z veseljem in priznanjem beležimo razveseljivo dejstvo, da ve in zna uporabiti tudi v nemilih razmerah svoje čile sile za glasbeno umetnost, ki blaži in podviga naša najplemenitejša čustva in blagovoljno u-smerja naša hotenja. Vsi mladi godbeniki in pevci so bili z veliko ljubeznijo pri stvari, ki je pokazala v gotovih pregledih nad poprečno zanimanje in znanje.
Moški zbor razpolaga z lepimi, izenačenimi glasovi, ki imajo dobro oporo v tenorju in prvem basu. Oba solista, tenor in bariton, sta se posebno izkazala. Nastopili sta dve moški skupini. Prva je odpela pod vodstvom sposobnega in samostojnega vodje, šestošolca	Miheliča.
Novakovo »Planula zora« in	Ipavčevo
»Bodi zdrava«; druga pa pod vodstvom spretnega osmošolca Kolenca	dve Alja-
ževi, »Dneva nam pripelji žar« in jako učinkovito »Na bregu«. Z veliko vnemo je zbor še odpel Venček narodnih in globoko verno rusko narodno	»Gospodi
Boga«, ki je pač pomenila višek prireditve in zapustila najgloblji utis.
Zelo blago doneči mešani zbor je podal z veliko ljubeznijo Sattnerjevo »Pod trto bivam« in Rihar-Tomanovo »Savico«.
Z nežnim sopranom, lepim fraziranjem in dobro upoštevano dinamiko je odpela gdč. V- Kukovčeva Devov »Vzdih« in Vilharjevo milo »Oj vstani solnce moje«. Spremljal jo je na klavirju sedmošolec Haas, famozni muzik, v zmiselni prilagoditvi.
Izboren pevski kvartet se je pa lotil z velikim uspehom češke narodne pesmi ter zapel Korvalinko roste, Vysokoljeta slaviček in Ja ne, to ty, vse v neoporek-ljivi izgovorjavi in z imponujočim zanosom.
Posebna dika zavoda pa je njegov dobro vigran orkester, ki ga vežba in vodi ambiciozni muzik, sedmošolec Haas. Tako muziciranje vname tudi nas — že bolj prevdarne in umerjene zemljane. Spričo vzorne vneme in požrtvovalne poglobitve tonejo male nevšečnosti. Orkester nam je ognjevito zaigral uverturo iz Bagdadskega kalifa, Fetrosjevo »Operetno revijo«, Geislerjevo »Zrcalo časa« in kot efektni zaključek Novačekovo Ka-staldo-koračnico.
Sedmošolec Brosche se ie postavil z Galkinejevo Serenado, ki jo je spremljal na klavirju Haas. Mladi vijolinist igra s prijetno toplino in kaže veliko samostojnosti in sigurnosti.
Omeniti je še godalni kvartet, ki je nudil potpuri iz Straussovega »Netopirja«. Vse orkestralne točke je spremljala na klavir u gdč. SchauHchov az močnim občutkom in sigurnostjo.
Ves mnogoliki program je upošteval in podčrtal slovansko muzikalno obeležje, ki nam je toliko pri srcu in ki ga ve gojiti klasična gimnazija s prav prisrčno vzajemnostjo in razveseljivim umevanjem časovnih potreb.
Tudi mi se pridružujemo iskrenim pozdravnim besedam hišnega očeta, gospoda ravnatelja dr. Tominška, da je treba pripoznati mladini marljivost, veselje in sposobnost za vršenje visoke kulturne naloge, za kar ji naj bo doseženi uspeh v vzpodbudo in ponos. Prireditev je poselilo veliko odličnih osebnosti, med katerimi smo opazili gospo Maistrovo, našo vzorno podpornico vsega plemenitega in blagega, prevzv. gospoda škofa Karlina, gospoda ravnatelja moškega učiteljišča dr. M. Potočnika, g. ravnatelja semenišča dr Mirta in mnogo gg. profesorjev, ki so z izrednim zanimanjem sledili izvajanjem ter se prav prisrčno oddolžili s toplin priznavanjem.
Za dijaštvo pa se je nudila prav dobrodošla priložnost za spontani aplavz, s katerim ;e kvitirala trud in znanje svojih muzikalnih tovarišev.	A-	-c.
Spori
Hazena.
Vse članice I. in II. družine, ki žele trenirati, naj se prijavijo pri ge. dr. Ravni-kovi, Trubarjeva ulica 4, od 1.- ~ pop. Z rednimi treningi se prične takoj po praz nikih. Klubovi dresi vseh članic se oddajo ravnotam- Istočasno naj se pr^lase tudi članice, ki žele trenirati pri klubu voley-baL — Načelnica.
v Zagreb — fHaribor
Kakor javljeno, nastopi na velikonočno nedeljo in pondeljek v Mariboru moštvo zagrebških »Zeljezmčarjev« proti naše-šemu domačemu SK Železničarju, leam gotovo je še posebno zanimiv zaradi tega, ker je pred par dnevi moral kloniti pred njim v prvenstveni borbi sam državni prvak »Concordia« z rezultatom 3:2. Pomisliti je treba še to, da so dosegli »Zelezničari« ta uspeh v nekompletni postavi, to je brez centerhalfa Šeba, do-čim bodo nastopili v Mariboru v kompletni postavi in sicer: Pilko; Koprivnik
II,	- Šljivr; Kuzman - Šeb - Malec- II; Urbanke - Koprivnjak I - Križman - Je-linek - Hus. Domačini pošljejo v boj sledečo enajstorico: Pišof; Konrad I. - Wa-gner; Romjak - Frangeš - Antoličič; Kohort - Efferl - Pezdiček - Paulin - Konrad II.
Goalman Pilko je že star znanec mariborske publike, ki se je divila njegovi umetnosti že pred par leti ob priliki gostovanja proti ISSK Mariboru. Vendar pa tudi Pišof ne zaostaja mnogo za njim in bo treba velikega napora, prisiliti enega ali drugega h kapitulaciji. Od branilcev je sigurno Koprivnjak II. boljši od svojega partnerja, o čemur priča tudi dejstvo, da je igral lani z velikim uspehom v železničarski reprezentanci v Sarajevu. Kar se tiče domačinov, bo težko najti igralca, ki bi nadkriljevl Wagnerja v rutini in hladnokrvnosti. V tem oziru ga Konrad ne dosega, vendar pa se lahko trdi, da si je branilski trio na obeh straneh prilično enak. V krilski vrsti gostov igrata razen Kuzmana še Šeb in Malec II, ki sta oba že reprezentativno nastopila za Zagreb in sicer prvi v mestni reprezentanci proti Gradcu in Beogradu, drugi pa v Sarajevu. Frangeš bo imel izredno težko stališče proti svojemu renomiranemu vis-^-vis-u, toda njegova neumomost in požrtvovalnost mu bo pomagala nadoknaditi eventualno pomanjkanje tehnike. Oba stranska krilca, ki sta bila nekoč glavna opora moštva, sta v zadnjem času precej popustila, kar velja posebno za Glaviča, ki ga bo zamenjal Antoličič. Tudi za Ronja-ka se zdi, da še ni prebolel blesure iz lanske jeseni. Kakor razvidno, imajo Zagrebčani precejšen plus v tej formaciji, ki bi utegnil biti celo odločilne važnosti kajti napadalna vrsta, ki ima za seboj tako močno oporo in ima v svojih vrstah enega najnevarnejših strelcev Zagreba, internacijonalca Urbankeja in nič manj nevarno levo krilo Husa, ki jima je zelo uspelo potresti mrežo Concordie, taka napadalna vrsta more spraviti v zadrego še tako solidni branilski blok. Napad modrih je z odhodom Bačnika mnogo izgubil, predvsem mu manjka zdaj tista od ločnost pred goalom, ki je bila do sedaj ena njegovih glavnih odlik. Krila se tudi ne zavedajo svoje glavne dolžnosti, ki ne obstoja v nekoristnem driblanju do črte, nego o centriranju, in sicer natančnem centriran u. Dokler pa tega ne bo, bo notranji trio vedno le navezan na prodore, ki ie redko donašajo koristi. Torej tudi v tej formaciji imajo gostje znaten plus, tako da lahko pričakujemo po tehnično boljši igri pičlo zmago gostov. S tem pa nočemo nikakor našemu domačemu društvu odrekati vseh šans opozoriti ga hočemo samo, da ne vzame tekme s prelahke strani, da opusti-nekoristno igro in pomanjknje tehnike skuša nadoknaditi s požrtvovalnostjo. Ima naj vedno pred očmi, da zahteva njegova pozicija v domači prvenstveni tabeli kot prvo dolžnost, da dostojno zastopa mariborski šport na zunaj. Upamo, da bodo naši vrli »Železničarji« imeli tudi moralno oporo v publiki, ki bo znala ceniti ke res prvorazredni športni užitek.
Tekmi se vršita oba dni ob 15.30 uri prizadevanje kluba, da ji nudi za praznina igrišču ISSK Maribora. Predigro’ odigrajo rezerve. Sodil bo prvi dan gosp Nemec, drugi dan g. Jančič.
Otroška olimpijada.
Prvi trening za otroško olimpijado se vrši v sredo dne 8. aprila ob 15.30 uri na nogometnem igrišču SSK Maribor v Ljudskem vrtu. Naprošaj ose vsi maj! snortniki. da ce ? svo'imi tricikli,' bicikli ovfmnobili. skijeroji, kotači itd. sigurne udeleže sestanka.
ste*
M. Zevaccoj
V senci jezuita
Zgodovinski roman.
103
»Vrlo, Monklar, vrlo; vem, da se lahko zanašam na vašo čuječnost.«
»Vaše Veličanstvo torej preklicuje povelje, ki mi ga je pravkar dalo?«
»Da, grof. Tako je!«
»In kar se tiče Lantneja ...«
»Ali ga niste prijeli?«
»Uteknil mi je sir s pomočjo velikega pajdaša Manfreda.«
»Ta sta vražja človeka«, je rekel kralj zamišljeno.
»Velika zločinca, sir-«
»No, in niste li poslali za njima kakšne ekspedicije?«
»Da, sir, vse je pripravljeno.«
»In kdaj naskočite?«
»O polnoči, sir.«
»Potem je vse dobro; polnočna ura mi je jako ljuba... Idite, Monklar in glejte, da me obvestite po dvakrat na dan o stanju gospoda De Lojole. Tudi svojega sina prestolonaslednika pošljem k njemu, da mu zatrdi mo.e sočutje. Ta čast pač ni prevelika za takšnega moža. Dokler pa se to ne zzgodi, sporočite mu vi, da sem ves nesrečen nad tem dogodkom in pripravljen, dati mu veliko zadoščenje, ki si ga zaželi.«
»Povedati hočem prečastitemu vaše besede, sir. In prepričan sem, da bo vaše visoko kraljevsko zanimanje nemalo pripomoglo, da sveti mož kmalu okreva, ako je namen božje previdnosti, pustiti ga na tej zemlji, kjer izvršuje tako velike dobrote •..«
Monklar je odšel odslovljen od kralja s prijateljskim mahljajem roke.
»Zdi se mi,« je rekel Franc I. sam pri sebi,« da se moj veliki profos kaj živahno zanima za tega Lojolo, ki nam mu sama mati božja zmeša um... Ko bi ga vsaj malo bolje pogodil- ta bedasti rokovn ač. Vsekakor pa se moram prepričati kaj tiči za tem čudnim prijateljstvom profosa do Lojole.«
Kakor jima je bil kralj naročil, sta prišla La Šatenjre in D’ Ese, ob šestih v Luver ter se napotila v kral evo sobo.
To pot ju je spremljal tudi Samsak.
Kralj ga je objel in mu podal velikih dokazov svojega prijateljstva.
»Ampak ubogi moj Sensače, kako so te obdelali!« je rekel, gledaje plemiča, ki je bil pravkar snel svileno kinko, ki jo je nosil na obrazu.
Ta obraz je bil zdaj ostuden.
Velikanska brazgotina je šla čezenj od čela do podbradka in ga prepregala s krvavordečo marogo.
»Da,« je rekel Sansak trpko, pokvarjen sem na vse večne čase in primoran nositi to krinko, da se me ženske preveč ne boje...«
»Pomilujem te,« je rekel kralj okritosrčno.,. »Ti, ki si bil tako ponosen na svojo lepoto, in ki so te primerjali po pravici z Apolonom! Zdaj je konec tvojih uspehov pri lepoticah!«
»Osvetim se sir,« je dejal Samsak s krčevito napetim glasom. »In ravno, da se maščujem, sem se odločil zapustiti svoj brlog, k er se skrivam zdaj kakor sova, in se upam le ponoči na uiico... Pravijo, da se nocoj vrši klanje rokovnjačev. Hočem se ga udeležiti za vsako ceno! In gore Manfredu, ako mi pade v pest, kakor se nadejam!
»Vsi pojdemo na ta lov,« je rekel kralj. »Smrt božja! Pomagal ti bom Samsak. Toda priznati moraš, da je bil sunek lep!«
»Eh, sir. Tega se zavedam predobro!«
»Naj bo tedaj! Saj nam itak že predolgo rjave meči. In dasi je sovražnik takorekoč nevreden naših udarcev — noč bo vseeno prijetna za nas nestrpneže...«
»Sir,« je dejal La Šatenjre, »srečen sem, ko vidim, da Vaše Veličanstvo ni več tako vznemirjeno kakor sinoči...«
Kraljev obraz se je mahoma stemnil.
Izkušal se je omamiti, da pozabi strašen nepokoj, ki ga je bil obisal Rableju. Toda napel je vse sile, da bi se zdel prijateljem miren.
»Nič več ...« je odgovoril... »Toda baš to me spominja, zakaj sem vas naročil k sebi. Pojdite z mano gospodje!«
Kralj se je naglo ogrnil s plaščem; vsi so se odpravili po stranskih stopnjicah in zapustili Luver. Zunaj se je pojavil kralj na čelu; trojica plemičev je šla nekaj korakov za njim, roke na držajih svojih mečev.
»Kam hudiča nas vodi?« je zamrmral La Šatenjre.
»Zdi se, da gremo proti Toulerijam.«
»Ohe! pa ne, da bi se hotel spraviti z lepo Fe-ronko?«
»Težko, da bi mu odpustila.«
»Oh, še presrečna bi bila!« je zaklical La Šatenjre,
Sansak ni vedel ničesar; mislil je le na svoje maščevan, e in kraljeve ljubezenske afere so ga pustile docela brezbrižnega.
Kralj pa je stopal v resnici proti Tuileriji, k ograji.
Tudi on je molčal kakor Sansak, in mislil na maščevanje, ki ga ni hotel poveriti nikomur drugemu.
Sklepal je, da se Magdalena Feronova gotovo vrača v hišo njunih nekdan ih sestankov, v to hišico, ki io je imenovala sama dom njune ljubezni.
In v dnu srca je upal še vedno, da je Magdalena nemara lagala in da se je bahala, ko mu je zatrdila, da se je okužila s strašno boleznijo.
Hotel jo je vprašati Iz lepa. S silo ali z dobro besedo — nekako ji je hotel iztrgati resnico.
In, ako uvidi, da se je res zgodila nepopravljiva nesreča, jo je hotel pograbiti z lastnimi rokami, vreči jo v žrtev velikemu profosu, da jo sežge na počasnem ognju... Njegov duh se je pasel ob izmišljanju rafiniranih muk ...
Čez pičle četrt ure se je kralj ustavil.
Bili so pred hišo Magdalene Feronove.
Na desni so ležala zapuščena polja; petsto korakov dalje se je slišalo bučanje Sene, ki so jo bile pognale zimske vrele izza bregov, da je preplavila travnike, ki so jo spremljali.
Trojica plemičev se je bila ustavila v spoštljivi razdalji, a kralj jim ;e mignil, naj stopijo bližje.
Pročelje hiše je bi'o temno,
»Noter pojdemo,« je rekel kralj.
»Vsi pojdemo noter?« je vprašal La Šatenjre začuden.
»Da.,, Ako prav razumem značaj osebe, ki jo iščem tu, bomo štirje komaj zadosti, da jo ukrotimo.«
Kralj je izrekel te besede s takšnim glasom, da so vsi trije plemiči vztrepetali.
»A kdo je ta oseba, sir?«
»To boste videli.«
»Ali naj potrkam na vrata?« je vprašal d’Ese.
»Nikar ... Poizkusimo priti noter brez hrupa ... Pojdite za mano.«
Franc I. je začel stopati okrog hiše ter dospel do
malih vrtnih vrat, ki jih je Magdalena Feronova odklenila nekega večera, da je mogla spustiti Manfreda v mirno zavetje.
»Ali poznaš ta vrata,« je vprašal d’ Ese La Ša« tenjreja.
»Kako jih ne bi? Vraga, poznamo jih vsi štirje, dasi so vzroki različni.«
»Kaj pravite?« je rekel kralj.
»Menimo, da ni daleč od tod tisti kraj, kjer je Sansak izkupil svojo lepo brazgotino preko obraza.«
Med tem pa je bil kralj potegnil iz žepa ključek in pozkusil odpreti vrata.
»Ključavnica mora biti izpremenjena,« je dejal po brezplodnem trudu.
»Zid ni bogve kako visok, sir,« je menil Sansak.
»Bogme, sredstvo je primitivno, a ker nimamo lestvice...«
»Mari misli Vaše Veličanstvo zares? ,..«
»Da, počakajte me tukaj!«
»Pa če bi nastala nepričakovana nevarnost...«
»Potem vas pokličem-«
La Šatenjre in d’Ese sta se podstavila kralju, ki je zleze! na njiju rame in odondot na vrh zidu.
V	tem trenutku je Franc I. pozabil na svoje skrbi in tesnobe, pozabil grozno bolezen, od katere se jef smatral okuženega, pozabil je celo namen svojega poseta v skrivnostni hiši. Kralj je bil popolnoma v svojem elementu, mikala ga je avantura; že samo dejstvo, da leze ponoči v tuje stanovanje kakor tat, ga je navdajalo s trepetom čudne, pustolovske naslade ...
Tovariši, ki so bili že dolgo va;eni kraljevskih navad, se niso prav nič čudili, videč ga izvajati ta manever, gotovo nevreden kraljevskega dostojanstva, o katerem je govoril popoldne veliki profos s tako brezmejnim sovraštvom.
Franc I., sedeč na zidu, se je pripravljal, da skoči na vrt.
Zda;ci pa je osupnil in pozabil, kaj je hotel.
Pogled mu je pal na razsvetljeno	okno.
To okno je bi'o v pritličju.
In njegova stekla niso bila tako	debela,	da bi
mogla skriti, kar se je godilo v sobi, kjer je gorela luč.
Preradovedno se je zagledal Franc I- v to okno; videl je nekaj, kar ga je moglo navdajati z največjim začudenjem, ka ti jedva se je premagal, da ni kriknil od presenečenja.
Pogledal je še pozorneje, kakor da dvomi o prvem vtisu.
A zdaj se je očividno prepričal popolnoma.
Skočil	je ne na vrt —	marveč nazaj k tovarišem.
Vidno	ganjen je prijel	La	Šatenjreja za roko	in
zamrmral:
»Ona! Ona je tu!«
»Torej Naše Veličanstvo ni imelo namena pose-titj neko žensko?«
»Pač! Toda ne tiste, ki sem jo pravkar videl.«
In ne	meneč se dalje	za	osupljenost, ki so	]0
povzročile	te ne'asne besede	med četvorico, se	je
kralj naglo napotil proti pročelju, prijel sam za tr-kač in zaropotal po vratih.
Pretek’o je nekaj minut. Nato Je Prišel možak opaljenega obraza in z dolgimi, sivkastimi brki tel odklenil.
»Kaj hočete?« je vprašal z osornim glasom.
»Z gospodarjem te hiše bi rad govoril«, je odgo' voril kralj.
»Vrnite se po dnevu!«
(Na^nli^vntiie N
Otroške nogavice,
črne, rjave, sive in bele par od 4.50 Din naprej. »Luna«, Maribor, Aleksandroma C. 19.
Dobro vino,
iastni pridelek, liter po Din 10.—priporoča vinotoč Vezjak, Splavarska ulica št, 6.	903
Večjo množino
makolainiii popili?
prodamo
Uprava „Jutra“ in „Večernika“
Maribor, Aleksandrova cesta 13
KLOBUKE
kupite najboljše In najceneiše v klobučarni
AUER, Maribor, Vetrinjska 14
Velika Izbira vseh vrst moških in deških klobukov lastnega izdelka. Posebni oddelek za damske klobuke najnovejše mode. — Popravila točno in solidno! — Cene brezkonkurenčne!
Vinotoč
daheršček
Hrastje pri Pekrah
ie otvorjen z današnjim dnem, Točil bom peker-čana po 12 Din.
Harške kanarčke,
valovite papige, eksotične Sčinkovce in škorce, kardina'e, tkalce, akvar.e in eksotične ribice odda: Salomon, Aleksandrova 55.	919
Vinotoč Glrstmayer,
Košaki 264 odprt’.
918
XO •- 'O
T. SOKLIČ Maribor
dr o*
zastopniki se sprejroeio
Vinotoč
Kokoschinegg
Košaki 93 (Lajleršperk)
odprt!
Dohod skozi Cvejnik ali državno cesto pri tunelu
Orehe
kupuje po naivišjih dnevnih cenah Pin-ter & Fossl, Maribor, Vodnikov trg 5. _____________________________________________899
Radio aparat znamke »Saba«
4 cevni anodni aparat »Philips« z zvoč nikom »Gromos« radi selitve takol na prodaj. — Naslov pove uprava »Večeru ika«.	,3000
Trgovina ročnih del
vsled odpotovanja ugodno na prodaj Vprašati Truberjeva 4, desno od 1.—3. pop.	9	22
Brzopolplata. Tattenbachova ulica 14.
Moški podplati Din 25—, moške pet« Din 10.—, ženski podplati Din 19.— ženske pete Din 5.-^-.__________________60č
Iščem službo portirja ali nočnega čuvaja ali kaj sličnega. Položim kavcijo. Naslov v upravi »Ve. černika«.	91/
Gospoda sprejmem takoj kot sostanovalca na hrano in stanovanje. Tattenbachova ul, 20, pritličje levo.	916
Oddam stanovanje
tri sobe in kuhinjo, parketirano, z električno razsvetljavo, vodovodom in vrtom s 1. majem. Vprašati Nekrep, Ma-
gdalenska ulica 40, Maribor. 915
Prvovrstno framsko vino,
lastnega pridelka v zaprtih steklenicah liter po Din 12—, prodaja Frangeš, Go
sposka ulica 11 I.	00?
I vi kiirp,
ščuke, Hnl, na veliki petek tudi postrvi, po najnižjih cenah pri
Ferd. Greiner
Maribor, Gosposka ul. 2
Sadno drevfe:
jablane hruške, črešnje, slive, marelice, breskve, It-šniki, kostanji, ribizel, kosmulje, nešplje itd., je Še nn zalogi v drevesnici
JOSiP RCSENBERG,
Maribor, Tržaška cesta 64., telefon intr. 2301
brzojavi ROSENBERG MARIBOR, Zahtevajte sezname!
Izdala Konzorcij »Jutra« v Ljubljani:
predstavnik izdajatelja In urednik; FRAN HR<> ZoviC
jr Mariboru.
Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik STANKO DETELA