474
Jugoslovensko lišče. Sakupili Dr. Mirko D e a n ov i č i N i k o S t i p č e v i č. II. preradeno izdanje. Naklada »Jugosloven-ske Malice« u Splitu. Društvena Tiskara, Split 1922.
Z ministrskim odlokom odobrena pomožna učna knjiga »Jugoslavensko lišče za omladinu« je doživela svojo drugo izdajo, ki je zdalno pomnožena. Prva izdaja je vsebovala 141 beril, druga jih ima 155. Izpuščala iz prve izdaje urednika nista mnogo, a dodala sta dobrega. Knjiga je namenjena le hrvatskim in srbskim šolam. V ta namen sta urednika transkribirala Srbe v latinico in narobe. Slovenskega V knjigi je vrlo malo, ravno 14 beril (3 Kettejeve basni, 3 Zupančičeve pesmi, enkrat Jenko, enkrat Erjavec, enkrat Gregorčič [Sami, enkrat Meško, dvakrat Cankar in dvakrat Aškerci. Veliko to ni in najboljše tudi ni izbrano. Fleretov članek o Ljubljani je v prevodu. Višek orisne umetnosti bas ni, a je značilen za menlalnosi pisčevo, ki mu je Narodni Dom »veličastvena palača«, s še sledečim besedilom, ki »Sokolu« prav gotovo ne krati narodnih zaslug in slove o Bernekerjevem Trubarju: »Kao prorok i evandelist novog doba on stoji tu u zatišju kao glasnik oslobodenja od duševnog i telesnog ropstva!« Pustimo lepo frazo gospodu, ki je bil toliko vljuden, da je v svojem sestavku omenil celo, kdo je zdaj župnik v trnovski župni cerkvi. Šolska oblast je to knjigo uvedla tudi v slovenske šole. Za silo io gre. Ker pa knjiga nima ne besednjaka ne označbe naglasa, naj-pripravnejša baš ni. Splitski natis je spričo prvega zagrebškega oblikovno barbarstvo: dve berili sta »ušle pomelnjom slagara« po dvakrat v knjigo, zadnje berilo je zares simbolno z a Ilešičevim skromnim uvodom v slovenski govor in naslovna stran je za šolsko knjigo neprimerna. Nadejati se je, da druga izdaja ne vsebuje toliko tiskovnih napak, kolikor sta jih morala urednika našteti v prvi. Izpremembo v naslovu knjige z veseljem pozdravljam. Iz tega »lišča« naj kmalu zraste velika, sijajna   jugoslovenska   umetniška   antologija.
Dr. I. Pregelj
Dimitrije Gvozdanovič: Arditi na otoku Krku. četiri slike. Komisionalna naklada Hrvatskog štamparskog zavoda d. d. u Zagrebu. Naslovnu stranu crtao Vinko Pajalič. — Štiri žive, idealistno in tendenciozno narodno začrtane slike iz 5aške v letu 1920, ki dramatsko živo in spretno ponazorujejo vlom arditov v cerkev za glagolske maše, podobno nasilje na otoku Košljunu, zbor zarotnikov prebivalcev Punata in njih sodbo izdajici in še zmago hrvatskega prebivalstva nad arditi. To je vsebina štirih dramatičnih prizorov, ki so umetniško lahka ekstemporizacija in dobro propagandno blago. Stilist Gvozdanovič ni slab. Da pa je zares tako idealno zanesen patriot in Jugoslovan, kot govori iz besedila, bi dvomil spričo tega, da je slikam pridejal 12 strani reklame za svojega »Unuka Kraljeviča Marka«, ki stane 40 Din. Arditi niso cenejši: »stoje 30 dinara«.
Dr. I. P.
Leonid Andrejev: Plat zvona. Novele. Poslovenil J o s. V i d m a r. V Ljubljani 1922. Založila Tiskovna zadruga. VI. zvezek Prevodne  knjižnice.
Leonid Andrejev je znan Slovencem vsaj deloma iz prevodov in članka v Domu in svetu, katerega je napisal tedanji mladi slavist A. Ivančič. Zadnje čase se peča s problemom Andrejeva I. Vidmar v Ljubljanskem Zvonu. Zdi se mi, da smo Slovenci dobili v Rdečem smehu prvi prevod iz Andrejeva. Kratka črta Plat zvona je izšla že pred dobrim desetletjem (v Nar. Dnevniku 1909). Vidmarje va knjiga vsebuje poleg omenjene še tri daljše novele: Brezdno, Misel in V megli. Kazalo bi zato beležiti v naslov knjige: »Plat zvona in druge novele«. Brez uvodnega komentarja utegnejo biti stvari snovno našemu občinstvu pretuje. Geslo, ki ga je napisal Vidmar iz Andrejeva knjigi na čelo, vsebinsko ne odgovarja povsem vsebini knjige, ki more obuditi komaj sil— huetno sliko pisateljske individualnosti Andrejeva.   Prevod   se   bere   gladko.
Dr. I. P