Mostnina plačana v gotovini Štev. 19. V Ljubljani, v Četrtek dne 12. maja 1927. LetO VI. Z mesečno prilogo ..Socialna kulturaM
Glasilo krščanskega delovnega ljudstva
hhaja vtok Četrtek popoldne; v sluCaJu prom*	11	Posamezna Ctevllka Din 1*00 — Cena: n 1 mesec	n	Oglasi, reklamacije In neroCnlna na uprave
■Uka dan poprej — Uredništvo: Ljubljana. Stari	II	Din S--, u Četrt leta Din 13--, ia pol leta Din 30--j ia	tj	Jugoslovanske tiskarne, KolportaCnl oddelek,
•»O 2/1 — Nefranklrana pisma se ne sprejemajo	II	lnoaemstvo Din 7-- (kneseCno) — Oglasi po dogovoru	il	Pollanskl nasip M. a — Rokopisi se ne viaCoJo
Delo tov. dr. Gosarja v bivši vladi.
(Govor dr. Gosarja na proslavi 1. maja v Ljubljani.)
Danes se po vsem svetu zbirajo delavci marksističnega in krščanskega socialističnega naziranja. Glavna misel, ki jo bodo marksisti na današnjih svojih zborovanjih poudarjali, je, da se delavstvu godi krivica. Navduševali ga bodo za boj proti kapitalizmu ter ga skušali usposobiti, da zruši krivični družabni redi Tudi mi smo mnenja, da je dana-šnj|i družabni red krivičen, tudi mi se borimo proti kapitalizmu in njegovemu izkoriščanju. V tem smo enaki marksistom. Toda mi skušamo iti korak dalje. Marksistični 1. maj je v veliki meri negativen, mi pa nočemo samo rušiti, mi hočemo biti tudi graditelji novega družabnega reda. (Odobravanje.) To je osnovna razlika, ki loči naša majska Zborovanja od marksističnih.
Zato mislim, da je prav, ako Vam ob tej priliki spregovorim nekoliko besed o našem, delu v vladi. Kajti smelo trdim, da smo baš s svojim delom v vladi dokazali, da nočemo samo rušiti, kar obstoja, temveč imamo smisel tudi za praktično delo za zboljšanje družabnega reda. Naj Vam torej v kratkih potezah očrtam, kaj smo zadnji mesec v Belgradu delali in kaj smo imeli v načrtu, ali bi bili izvedli, ko bi še ostali v vladi.
Ko smo prišli na vlado, je bil proračun v glavnem že narejen. To se pravi, ko smo mi prišli, so bili državni izdatki In dohodki v glavnih potezah že določeni. Tako smo bili primorani sprejeti začasno v vseh bistvenih potezah proračun, ki je bil delo prejšnjih vlad. V kratkem času, ki nam je bil na razpolago, smo mogli izvršiti samo nekatere manjše in najnujnejše korekture, glavno delo pa je bilo treba preložiti v čas po sprejetju proračuna.
Živimo v dobi, ko je treba na vseh koncih lin krajih zmanjševati) izdatke, ko je treba skromno živeti. Dokazalo se je, da je tisto naziranje, po katerem naj država samo daje in daje, napačno. Država smo mi. Jemati državi se pravi, jemati tudi sebi. Če pa hočem sebi nekaj vzeti, moram to tudi imeti. Tako smo se morali tudi v državnem gospodarstvu postaviti na stališče varčevanja.
Seveda je drugo vprašanje, kje se varčuje. Tu bi se dalo veliko govoriti. Tudi jaz se namreč strinjam s tem, da »e v naši državi ne varčuje povsod tam, kjer bi se moralo, in da se štedi marsikje, kjer je vsako štedenje škodljivo.
Ob našem vstopu v vlado je nastalo tedaj vprašanje, kaj storiti? Mi smo stavili svoje zahteve. Na eni strani smo zahtevali najnujnejše kredite, ki so jih bili že preje v finančnem odboru črtali, drugi stfani pa smo zastavili vse svoje sile, da se olajša pretežko davčno breme, ki je davilo vse naše gospodarstvo. Gotovo mi boste tudi priznali, da že samo ti uspehi daleč odtehtajo vso ®kodo, ki jo bomo morebiti utrpeli vBled Pretiranega znižanja kreditov za posa-ttieane panoge naše javne uprave. Tako J® n. pr. res, dai v novem proračunu 'kljub naši zahtevi ni več sredstev za °ddelek socialne politike v Ljubljani, Zagrebu, Sarajevu in Splitu, za borze ^®la, za izseljeniško službo itd. Vse to i® bilo črtano, še predno smo stopili v vlado. Na škodo drugih naših uspehov
se morda dala za to proračunsko leto ^siliti kakšna drobtinica tudi za te važ-socialno politične ustanove. Toda to bi bilo nezadostno in za bodočnost po-Vsem negotovo. Zato je bilo gotovp bolj ^^cdro sprejeti, kar bi imelo trajno vrednost. Jaz smatram celo za koristno, ako f6 vzdrževanje nekaterih socialno političnih ustanov napravi neodvisno od državnega proračuna. To pa zato, ker 80 bile in bi tudi v bodoče bile v prvem
slučaju vsako leto v nevarnosti, da iz njega izpadejo.
Uporaba fonda za brezposelne.
Tako sem n. pr. odločil, da bom posredovanje dela uredil čisto neodvisno od proračuna. Vsi zavarovani delavci plačujejo denar za podporo brezposelnih delavcev. Tega denarja se je nabralo žje nad 30 milijonov in čaka v hipotekarni banki na vlado, ki bo imela pogum ga uporabiti za. kaji drugega. Zato mislim, da je mnogo boljše organizirati s tem denarjem borze dela in podpiranje brezposelnih, poleg tega pa bi ostalo še precej denarja za zgradbo delavskih stanovanj. Dal sem izdelati pravilnik v istem razmerju, kakor se pobira po pokrajinah. V finančni zakon sem spravil pooblastilo, na podlagi katerega se minister pooblašča, da organizira posredovanje dela, dajanje pomoči brezposelnim delavcem ter kreditov za delavska stanovanja iz zgoraj omenjenega vira. Strogo sem gledal na to, da ee uveljavi načelo: denar naj se porabi tam, kjer se je nabral.
Po tem pravilniku bi se na sedežu vsake delavske zbornice osnovala borza dela1. Glede podpiranja brezposelnih sem se postavil na stališče, da naj bi se denarne podpore dajale samo za prvo silo in samo v najnujnejših slučajih. Ostali denar pa naj bi se porabil za zgradbo delavskih hiš. Napravili smo načrt, da bi se najprej v Ljubljani, Zagrebu in Belgradu zgradila delavska kolonija. Pri nas bi se za to porabilo 2 do 3 milijone. Stvar bi se lahko začela v enem mesecu izvajati Za ta posojila smo določili nizko obrestno mero, namreč do 4%. Delavec, ki bi prišel stanovat v hišo, bi plačeval najemnino in malo amortizacijo in ko bi tekom določene dobe (kakih 10 let) odplačal polovico investiranega kapitala, bi se hiša prepisala nanj ter bi jo lahko v teku nadaljnih 10 ali 15 let popolnoma izplačal. Iz denarja, ki bi se vsako leto stekal iz obresti in amortizacijske kvote, bi ee vsako leto na novo zgradilo par hiš. Tako bi lahko pridni delavci prišli do svojega lastnega doma. Tudi za Maribor je bil zamišljen načrt Na ta način bi pomagali delavstvu, ki nima zaslužka in onim, ki so brez stanovanj.
Reorganizacija delavskega zavarovanja.
Druga važna stvar je delavsko zavarovanje. Silno veliko pomislekov je proti današnji organizaciji zavarovanja, ki se trajno ne bo mogla vzdržati. Če ostane dosedanji sistem, se je bati, da bo ta velevažna socialno-politična ustanova doživela popolen krah. V tem slučaju bi kapitalistični krogi, ki pogosto v nevolji gledajo to važno socialno-politično ustanovo, še to definitivno porušili in vrnili bi se v dobo tistih bolniških blagajn, ki smo jih že imeli svoj čas, od katerih delavstvo ni imelo mnogo koristi.
Glede delavskega zavarovanja sem se držal sledečega načela: v to, kar je v zakonu nepopolnega v pogledu dolžnosti in pravic, zavarovancev in njihovih delodajalcev, se ne bom vtikal. Kajti, če bi se sedaj načelo to vprašanje, bi se lahko cel zakon zrušil. Dotaknil sem se samo organizacije zavarovanja. Tu sem se postavil na stališče, da je treba dati okrožnim uradom, ki imajo dovolj članov v bolniškem zavarovanju, popolno neodvisnost. Stvar je sledeča: bolniško zavarovanje je danes pasivno. Ker se namreč denar za bolniško in nezgodno zavarovanje zbira v eni blagajni, se iz prispevkov nezgodnega zavarovanja poleg gradnje palač v veliki meri tudi vzdržuje bolniško zavarovanje. Za bolniško zavarovanje je dovolj denarja samo zato) ker
sta ti dve blagajni skupni. Denar za bolniško zavarovanje je namenjen za sedanjost, denar za nezgodno zavarovanje pa za bodočnost. Če bi se ti dve blagajni ločili, bi se v ta kaos upeljal red in okrožni uradi bi morali skrbeti, da bi prispevke za bolniško zavarovanje sproti izterjavali, da ne bi bilo tako ogromnih zaostankov. Danes znašajo n. pr. ti zaostanki okoli 140 milijonov dinarjev, ki bi jih bilo treba izterjati od delodajalcev. Ti zaostanki so v neprestani nevarnosti, kajti zgodi se večkrat, da podjetnik skra-hira in je potem ves zaostanek, ki ga on dolguje, za delavstvo izgubljen.
To bi bilo treba preurediti. Zagrebški osrednji urad se je naravno upiral tem reformam, vendar pa se je posrečilo spraviti v finančni zakon pooblastilo, ki omogoča, da izvedemo reorganizacijo zavarovanja. Ker smo vedeli, da ne bomo ostali večno na vladi, smo dali v do-tično pooblastilo čisto točno navedbo, kaj minister sme in česa ne sme preurediti. Novi minister ta pooblastila lahko izkoristi ter reorganizacijo izpelje, toda on ne more zavarovanju nič škodovati, ker mu je to s formulacijo pooblastila onemogočeno. Načeloma nisem zato, da se tako važne stvari urejajo s pooblastili, toda, Če imamo tak parlament, kakor je pri nas, je nemogoče take spremembe brez nevarnosti za celotno zavarovanje obravnavati pred parlamentom, ker je to kočljiva stvar, ki jo v javnosti ne smemo kar tako načeti. Novemu ministru sem vse moje načrte razložil in on mi je obljubil, da me bo pri izvedbi teh načrtov poklical k sodelovanju.
Istočasno s tem pooblastilom sem spravil v finančni zakon tudi pooblastilo o izvedbi volitev v okrožne urade. Dose-daj je bilo namreč določeno tako, da bi se morale volitve v vse okrožne uTade v državi izvršiti hkrati. Na podlagi tega pooblastila pa ima minister pravico, da izvede volitve ločeno po okrožjih, kadar nastopi za to primerna prilika. Na ta način bi prišli delavski zastopniki hitrejše do svoje besede.
Skrb za naše izseljence.
Tudi financiranje izseljeniške službe smo postavili na novo podlago, tako da je od proračuna popolnoma neodvisna. Ker se zbira v izseljeniškem fondu razmeroma dovolj sredstev, sem sklenil, da s tem denarjem organiziram še izseljeniško službo. Mesto, da ta denar leži v Belgradu v Hipotekarni banki, je bolj pametno, da se porabi za namen, za katerega se zbira. Posebej smo izdelali načrt za organizacijo izseljeniške službe v Nemčiji in Franciji. Nekaj malega smo napravili tudi za svojce izseljencev, ki so v večini slučajev prepuščeni največji revščini in se zanje nikdo ne briga.
Pravilnik o obratnih zaupnikih.
Važna stvar je tudi vprašanje obratnih zaupnikov. Po zakonu imajo obrat! pravico izvoliti delavske zaupnike. Ni pa nobenega pravilnika, ki bi določal pravice obratnih zaupnikov in dolžnosti podjetnika napram zaupnikom. Ker je bil pripravljeni načrt pravilnika zelo ne-popolen, sem dal izdelati nov tozadevni pravilnik ter ga dal razposlati že pred veliko nočjo delavskim in industrijskim zbornicam, da dajo o njem svoje mnenje. Tako bi bila ta važna zadeva lahko v najkrajšem času gotova.
Za Delavske zbornice.
Ko sem prišel na vlado, Še v celo vrsto Delavskih zbornic niso bile izvršene volitve. Jaz sem dal takoj razpisati volitve v Splitu, Zagrebu in Novem Sadu ter pripravil vse potrebno, da tekom enega leta lahko vse Delavske zbornice preidejo v roke voljenih zastopnikov delavstva. Tako bo tudi ta delavska institucija prišla pod vpliv delavcev in jamčila, da bodo delavski interesi boljše zastopani.
Za povzdigo gospodarstva.
Če hočemo kritizirati naše delo v vladi, moramo sicer priznati, da je cela vrsta stvari, ki jih nismo mogli v tako kratkem času izvršiti; toda veliko stvari je, ki smo jih izpeljali in lahko rečem, da smo dosegli celo to in ono, kar se je prej morda zdelo nedosegljivo. Vzemimo samo našo davčno politiko. Je res, da je davek na ročno delo ostal in da malenkostno zvišanje eksistenčnega minimuma ne bo veliko koristilo. Lepe sadove pa bo rodilo znižanje dohodnine za %. Vsa današnja mizerija izvira odtod, ker ni dela, ker obrati stoje, delavstvo pa nima zaslužka. Eden glavnih vzrokov, da je pri nas gospodarsko delo tako zaostalo, pa so bili pretirani davki. Podjetniki so omagovali in zato je bila prva naša zahteva, da se davki znižajo, in se tako ustvarijo pogoji za novo življenje na gospodarskem polju, ker le potem bodo ljudje lahko dobili kruha. Če pa je dosti dela, se lahko tudi misli na zvišanje delavskih plač. Z znižanjem dohodnine smo dosegli, da se bo začelo novo gospodarsko življenje, od česar bodo imeli tudi delavci velike koristi. V takih razmerah, kakor vladajo v gospodarskem življenju dandanes, delavec nima nobene besede, ker se cena njegovega dela določa po ponudbi in po povpraševanju. Mi smo z davčnimi olajšavami pričeli spravljati v gospodarstvo novo gibanje In s tem položili temelj za novo dobo boljših razmer za delavca.
>Tega niste dosegli!«
Če pravi kdo, da tega in onega nismo dosegli, je to resnica. Tako n. pr. bodo plačevali trgovski nameščenci od svojega zaslužka davek, ki bo znašal 2—8J8 prejemkov. Prvoten načrt je bil, da znaša ta davek 8% za vse trgovske nameščence. Po našem prizadevanju se je glede tega davka dosegla lestvica, ki določa, da ne plačujejo vsi 8%, temveč nekatere kategorije veliko manj. V južnih krajih naše države so plačevali trgovski nastavljenci tako visoke davke, da so z obema rokama zgrabili teh 8%. Zato je razumljivo, da je bilo naše delo za znižanje tega davka zelo otežkočeno. Morali smo prav po judovsko barantati. Končno pa smo vendar ta davek znižali, tako da se bo pri nas plačevala komaj dobra polovica zneska, ki ga je določal prvotni načrt. Seveda tudi to še ni vzorna rešitev vprašanja. Vsaj eksistenčni minimum naj bi znašal 20.000 Din. Toda mislim, da je boljše, da smo dosegli vsaj nekaj, kakor nič.
Opozicija ima prav, če kritizira in pravi, da je treba davke tukaj in tam znižati. To sem tudi jaz delal, ko sem bil v opoziciji, in me še danes radi tega ni sram. Toda razlika je v tem: ko se je delavski davek uvedel, ni noben samostojno demokratski minister protestiral proti uvedbi tega davka. Mi, ki smo bili v opoziciji, smo se morali boriti proti temu davku mesto onih, ki so bili v vladi. Zato pravim, da ti naši nasprotniki nimajo pravice očitati nam, da nismo vsega dosegli. Mi smo zastavili vse sile, toda če v danem položaju n. pr. davka na ročno delo nismo mogli odpraviti, smo bili vendar mnenja, da je za splošnost in tudi za delavstvo boljše, če ostanemo na vladi. Je namreč na drugi strani veliko stvari za splošno korist, ki jih je rodilo naše sodelovanje v vladi. Naj omenim samo, da smo ustvarili s tozadevnimi amandmani podlago za delovanje oblastnih samouprav. Veliko, kar bi lahko še izvršili, bo morda sedaj ostalo na papirju. Če pridejo drugi ljudje in prekinejo tok, ki smo ga mi uvedli, nismo mi odgovorni. Zato lahko mirne duše presojamo položaj in dajemo odgovor za svoje delo.
Zaupajmo v naša načela in naše delo.
Naj rečem v tej zvezi še eno. Ene stvari zlasti manjka našim ljudem, in to
je: zaupanja v samega sebe, v svojo organizacijo in r svoje zastopnike. Pri našem težavnem delu v vladi smo dosegli uspehe le z samozavestnim poudarjanjem naših pravic in s prepričanjem, da mora pravična stvar končno vendarle prodreti. Naši tovariši v vladi so se tu pa tani dolgo branili in odklanjali naše zahteve, nazadnje pa jih je sila stvarnih argumentov in odločne obrambe naših upravičenih in utemeljenih zahtev skoraj redno pripravila do tega, da so popustili. Prav te žilave vztrajnosti in samozavesti pa pogrešam pri naših ljudeh. Če je treba danes kaj povedati, potem moramo predvsem poudariti to, da bodi odslej v naših vrstah močna vera v naše ideje in naše delo. Ne glejmo samo na to, kaj pravi o našem delu nasprotnik, ne bojmo se vsakega očitka. V naše vrste mora prodreti zavest, da smo nekaj drugega, kakor so marksisti ali samostojni demo-kratje.
Zlasti to bi rad poudaril, da je ven-
darle naša organizacija tista, ki je dosegla za delavstvo lepe uspehe. Ne trdim, da bi nasprotne organizacije bile nepotrebne in da niso nič storile za delavca. Toda naš prvi maj se loči od prvega maja marksistov. Prekašali nas bodo v rušitvi, toda ljudje, ki bodo ustvarjali boljši družabni red, bodo izšli iz naših vrst. Socialisti hodijo sami svojo razredno pot in nočejo z nikomur sodelovati. Mi pa se ne postavljamo proti kmetu in obrtniku, mi se zavedamo, da sta podjetnik in delavec tesno vezana drug na drugega. Ne pozabljamo pa pri tem, da so naše organizacije delavske in da je naša naloga braniti predvsem delavske interese. Mi vztrajamo na sodelovanju z drugimi stanovi in se hočemo tudi v bodoče v okrilju Slovenske ljudske stranke boriti za naše pravice. Naj današnji 1. maj poživi v naših vrstah vero v naša načela in naše delo, pa bomo hodili naprej od zmage do zmage in položaj delavstva pri nas bo vedno boljši.
Jugoslovanska strokovna zveza.
Zveza tovarniškega delavstva.
Domžale. Dolgo časa je pri nas delavstvo trpelo vsled šikaniranja od tujcev. Premišljevalo je, kam bi ee obrnilo in kdo bi mu pomagal. In vendar je našlo pot, edino pravo pot. Obrnilo se je na strokovno organizacijo v Ljubljani in sicer na organizacijo krščanskih socialistov. Petmesečni boj, ki je trajal med nami in delovodjem Katzarjem, češkim Nemcem, je ta organizacija končala v kratkem času v našo korist. Človek, ki le mislil v svoji nadutosti, da smo mi neizobraženi in vajeni le za 6užnje, je moral zapustiti podjetje In iti v svojo domovino. In prav je tako. Saj imamo pri nas dovolj brezposelnih in sposobnih ljudi. Delavstvo širom domovine naj se pa zaveda, da je njegova rešitev le v organizaciji in sicer v krščanski socialistični, ker le v tej boš imel pomoč. Le strokovna organizacija nudi zavetje vsem delavcem, ki so v nji včlanjeni. Drugi se pa Itak ne briga za delavstvo, kajti sedanja družba zahteva od tebe le to, da garaš in garaš, dokler se ne iz-garaš, nakar te vrže kot nerabnega na cesto. Najboljši zavezniki kapitalistov so pa neorganizirani delavci, kajti neorganizirani delavec je igrača kapitalistov. Zato naj vsak stopi v organizacijo strokovne zveze v Ljubljani. Le ta ti nudi pomoč, v vseh težjih slučajih se lahko obrneš tja in pomagala ti bo, kolikor bo v njeni moči. Zavedaj se pa tudi, da je potrebna med tovariši sloga, ker le v slogi je moč.
Zveza papirniškega delavstva.
D. M. r Polju. Preden stopi boj, ki se zaenkrat bije še za kulisami, v odprto fazo, je potrebno, da tudi mi delavci sa-
mi, katerim je ta boj namenjen, spregovorimo svojo besedo. Razlogi, ki so jih navedli gospodje od Združenih papirnic Vevče, Goričane in Medvode glede redukcije delavstva, po našem trdnem prepričanju ne drže. Vsakemu delavcu v podjetju je znano, da še nikdar ni bilo toliko naročil papirja kakor ravno se-daj, v času, ko se mečejo v svet vesti o skorajšnji ustavitvi obrata. Delavstvo tudi ve, da ima podjetje toliko naročil, da lahko zdrži celoten obrat tri mesece, ne da bi došla nova naročila. Delavstvo ve, da se gospodje točno ravnajo po načrtu Zveze industrijcev za odpravo osemurnega delovnega časa, za znižanje plač j itd. Delavstvo pa tudi ve, da bo v slučaju redukcij najbrže prišlo zopet lahko čez 14 dni ali mesec zopet nazaj na delo za znižano plačo in pod pogoji, ki mu jih bodo stavili gospodje. Delavstvo v Združenih papirnicah ve še veliko, pa zaenkrat naj to zadostuje, ker je mnenja, da je že s tem toliko povedanega, da če gospodje res nimajo drugih razlogov kakor zgoraj navedene in pa tiste, ki so jih sami navedli, je vsaka najmanjša redukcija razvoju podjetja v kvar.
Strokovna zveza rudarjev.
Trbovlje. Strokovna zveza rudarske skupine Trbovlje sklicuje za četrtek, dne 19. maja ob 4 popoldne sestanek. Radi važnih stvari, ki so na dnevnem redu, ste poklicani vsi odborniki in člani, da se istega sigurno in točno udeležite. Sestanek se bo vršil na Vodah v tajništvu.
22. maja 1.1. vsi na Sv. Jošti
Nasprotniki delavske socialne zakonodaje.
Pred nekaj dnevi je imela industrijska zbornica v Belgradu sejo, o kateri je bilo izdano sledeče poročilo:
»Kot prva točka dnevnega reda se je razpravljalo o pravilniku o delavskih zaupnikih, ki ga je izdelalo ministrstvo za socialno politiko (pod dr. Gosarjem, op. ur.). Po dolgem razgovoru se je uvidelo, da bi dovedlo oživotvorjenje tega pravilnika do novega vrenja v podjetjih in bi se najboljši delavci odvajali od dela. Inšpekcije dela zadostujejo in ni treba, da se uvajajo nove inšpekcije v podjetjih samih. Končno se sklene, da se naprosi ministra za socialno politiko, da novega pravilnika ne izda, ker se ne čuti potreba.«
Tako torej, vendar zopet enkrat čisto jasna beseda. Industrija se boji, da bi nastalo v podjetjih »novo vrenje« in da »se bodo najboljši delavci odvajali od dela«. Vprašali bi te gospode, kdo pa danes odvaja delavce od dela? Ali ne ravno industrija sama s tem, da daje delavcu za njegovo delo tako majhen kos kruha. Kako naj bo danes delavec res z vso dušo pri svojem delu, kako naj se zavzame, da bo čim več in čim bolje izdelal, ko pa ve, da za to ne bo dobil čisto nič več plače in da ga kljub temu podjetnik danes ali jutri lahko odpusti.
Vedno pravijo podjetniki, da organizacija delavca odvaja od dela. Res pa je ravno nasprotno 1 Organizacija uči delavca, da je treba za plačilo delati, da je delo podlaga vsemu. Uči ga pa tudi, da
mora za svoje delo dobiti zasluženo plačilo in da če tega ne dobi, da se mora zanj boriti. Nasprotno pa ravno podjetnik razbija vse to delo organizacije s svojim brezobzirnim stremljenjem po dobičku za svoj žep, ne oziraje se na to, ali njegov delavec lahko izhaja s svojo plačo ali ne. Delavcu pravi podjetnik: Ti samo delaj, plačo pa ti bom določil jaz. In ali mislijo podjetniki, da s tem delavca navaja k delu? Prav gotovo ne! Ravno podjetnik je tisti, ki delavcu tovarno in delo v njej pristudi do skrajnosti
»Inšpekcija dela zadostuje in ni treba, da se uvajajo nove inšpekcije v podjetjih samih.« To je ravno tisto, česar se podjetniki najbolj boje — kontrola. »Inšpekcije dela zadostujejo.« Saj vsak dan vidimo, kako zadostujejo, v koliko res vršijo nadzorstvo nad podjetji in v koliki meri so dejansko inšpekcije — nadzorstva. Saj vemo, kako se pri nas inspicira. Zato je nujno potrebno, da delavec sam izvršuje to službo in ravno obratni zaupnik naj bi imel to nalogo poleg drugih. Tega pa se podjetniki boje. Zakaj? Ce se ne boje inšpekcije dela, če je v podjetju vse v redu, čemu potem tolik strah? Saj se ne bo imel obratni zaupnik nad čim spodtikati! Zakaj potem bojazen? Zato, ker tudi pod.etniki sami vedo, kako je po njihovih podjetjih, kakšne so higijenske in zdravstvene razmere, kako je z varnostnimi napravami, kakšen je delovni čas,
kakšne so plače, kako se postopa z delavci itd. Krši se zakon in ni tistega, ld bi energično nastopil za to, da se dosledno izvaja. In podjetnik je s tem popolnoma zadovoljen.
Industrija zahteva od ministrstva za socialno politiko, da pravilnik o delavskih obratnih zaupnikih umakne. Delavstvo pa zahteva, da se pravilnik v celoti uveljavi. Kdo bo prodrl, lahko sklepamo iz izjave ministra za socialno politiko, ki je deputaciji industrijcev obljubil, da bo upošteval obojestranske zahteve. To pa ni mogoče! Mogoče je samo, da se pravilnik izda ali pa se ne izda.
Ko je bil minister za socialno politiko dr. Gosar, smo videli, da so se začeli za delavstvo časi boljšati in da bo moglo vsaj deloma priti do svojih najnaravnejših pravic. Pravilnik o delavskih obratnih zaupnikih je imel biti izdan v najkrajšem času. Sedaj pa, kakor se iz vsega razvidi, ne bo zagledal belega dne.
Delavstvo iz tega slučaja zopet lahko sprevidi in spozna, kdo je njegov nasprotnik, komu velja ves njegov boj. Uvidi pa tudi lahko, da je ta njegov nasprotnik sila močan in boj z njim ne lahek, ker ima v rokah močno orožje — kapital. Gotovo zastopa tako stališče celokupna industrija naše države brez razlike politične pripadnosti. Delavec pa ima samo delovne Toke in kot tak sam napram strnjeni kapitalistični fronti prav nič ne pomeni. Edino, kar mu še preostaja je, da se združi s sebi enakimi v močno armado, kajti le tako ima izglede na uspešen izid tega neenakega ‘boja. Delavstvo, organiziraj se! Vsak tovariš naj pridobi vsaj enega novega člana!
Političen pregled.
Glasovi, da bomo imeli v jeseni volitve, so vedno številnejši. Po teh napovedih bi bila sedanja Vukičevičeva radikalno-demokratska vlada volivna. Začetkom junija bi Tazpisala volitve, ki bi se vršile začetkom septembra (po ustavi se morajo volitve vršiti v roku treh mesecev po razpisu). Nova skupščina bi se sestala na prvo zasedanje popolnoma redno, kakor predpisuje ustava, dne 20. oktobra.
Razpoloženje za volitve je dokaj različno. Del radikalov (pod Vukičevičem) je za volitve, med tem ko so takozvani pašičevci proti volitvam. Razpust skupščine in nove volitve pomenjajo predvsem naskok Uzunovičevih in Vukiče-vičevih radikalov proti pašičevcem, katere hočejo pritisniti ob steno.
Demokratska zajednica je tudi za volitve. Ze preje, ko je Uzimovič sestavljal Tazne vlade in se pogajal tudi z demokrati, je Davidovic vedno izjavljal, da je za svobodne volitve.
Sam. demokrati so ves čas, odkar je lani prišlo vprašanje volitev kot izhoda iz večnih kriz na dnevni red, bili za nje. Pribičevič, ki je uvidel, da ne pride pri nobeni kombinaciji v poštev, je predsedniku vlade Vukičeviču in na shodih zatrjeval, da želi iti na volitve.
Ali je tudi Radič za volitve, ni prav jasno. Zdi se, kakor mnogi zatrjujejo, da mu ni za nje. Njegov položaj med ljudstvom ni preveč trden. To so pokazale oblastne volitve 23. januarja. Se važnejše je, da mu manjka sredstev za volitve. Odtod izvirajo njegove dvovrstne izjave, enkrat za volitve, drugič za to, da skupščina dela.
SLS se volitev ne boji. S svojim delom v vladi je pokazala toliko zmisla za obče ljudske potrebe in izposlovala toliko važnih stvari, kakor nobena druga stranka dosedaj. Naše ljudstvo to dobro ve, zato se ne bo pustilo begati od agitatorjev in njih demagoških fraz, ampak bo ob volitvah trdno stalo v vrstah SLS.
Čim bi 6e skupščina razpustila, bi se sedanja vlada rekonstruirala in bi vanjo vstopili nekateri ministri kot zastopniki Slovencev in Hrvatov.
Med radikali je hud boj za voditelja radikalne stranke. Za to mesto se potegujejo Marko Trifkovič, Nikola Uzunovič, Aca Stanojevič, dr. Momčilo Ninčič in Božo Maksimovič. Najresnejši kandidat je Aca Stanojevič, ki je pa izrazit paši-! čevec.
Prihodnje dni bo šel Vukičevič v Vr-njačko banjo, kjer je kralj na letovišču. Takrat mu bo kralj najbrž podpisal novo listo ministrov, ukaz o razpustitvi sedanje narodne skupščine in ukaz o razpisu novih volitev začetkom avgusta.
Vsi ti negotovi glasovi o volitvah pač jasno kažejo, kako hudi boji ee vrše v radikalni stranki, da jo je treba držati skupaj s takimi sredstvi, kot so volitve.
Delavska zveza.
Trbovlje. V petek 6. maja je imela Delavska zveza v Trbovljah v Društvenem domu shod. Prvi je poročal oblastni poslanec tov. Križnik o delovanju ljubljanske oblastne skupščine. Iz poročila j® bilo razvidno, da skrbi oblastna skupščina tudi za naš trg, in da skuša, v kolikor ji to dopuščajo razpoložljiva sredstva, ublažiti stanovanjsko krizo s tem, da je že stavila v proračun gotovo vsoto, ki je namenjena za zidavo stanovanjskih hiš v Trbovljah. Priznala je tudi podpore raznim socialnim zavodom ter izposlovala, da se upostavi v Trbovljah ekspozitura okrajnega glavarstva, ikar je tudi velike važnosti za naš kraj. Trboveljčani se ljubljanski oblastni skupščini za njeno naklonjenost in pomoč zahvaljujemo in želimo, da bi nam oblastna skupščina tudi v bodoče šla na roko in v pomoč. Zatem je imel krasen in ve-levažen govor tov. Terseglav, ki je jasno povedal, kje tiči vzrok, da je delavstvo danes tako na tleh in ponižano. Tovariš Terseglav pove vsakokrat nekaj novega, s čemer posveti prav v globino vsakega vprašanja in je tudi topot potegnil vse poslušalce s seboj s svojo ostro kritiko marksizma, kar je za Trbovlje bilo nekaj novega. Z ozkega stališča »razrednega« boja mora delavstvo stopiti na tla splošno-čleveške borbe za svobodo, samoodločbo, vzajemnost, bratstvo. Oglasil se je k besedi tudi eden od razredno zavednih bernotovcev, pa je seveda nehote le še poglobil vtis Terseglavovih iir vajanj. Shod je bil zelo živahen in se jo zaključil z ovacijami našemu tovarišu, na katerega smo po pravici lahko ponosni. ________________________________
Krščanski socialisti na svetovni gospodarski konferenci.
Na svetovni gospodarski konferenci v
Ženevi so zastopane krščansko socialistične strokovne organizacije Evrope po sledečih delegatih: H. Ammelink in P-J. S. Serrarens (Nizozemska), F. Balt-rusch (Nemčija), H. Lambert in H. Pa*1' wels (Belgija), L. Sanka (Češkoslovaška), J. Scherrer (Švica) in F. SpaloW-sky (Avstrija). Svoje stališče napram problemom, s katerimi se konferenca peča, so raztolmačili in poudarili s posebno izjavo, katero radi njene posebnosti v celoti priobčujemo.
Uvod.
Zadovoljitev Tesničnih potreb človeštva je namen gospodarstva. Zdravo svetovno gospodarstvo ima kot podlago dobro izvedeno organizacijo celokupne produkcije, trgovine in prometa, v kolikor je to v zvezi s stvarmi, ki se producirajo za svetovni trg.
V okviru tega naj bi nudila produkcija vsakemu, ki je na njej soudeležen, pravičen delež dobrin. • Ta .prepotrebna nova ureditev gospodarstva pa, ki mora postaviti človeka v centrum gospodarskega in socialnega življenja, je dosegljiva le po poti sodelovanja, ki ga mora narekovati močna zavest skupnosti vseh narodov in gospodarsko interesnih skupin. Za dosego taikega svetovnega gospodarstva je treba upoštevati predvsem sledeče:
I.	Promet in trgovina.
Umetno oviranje mednarodne trgovine, ki je bilo posebno v zadnjih letih n« ravno najmanjši vzrok motenja in vzno-mirjanja gospodarskega življenja, naj s® enkrat za vselej opusti. Države naj skl®" nejo konvencije, da se opuste vse uvodne in izvozne prepovedi in se mesto teg® postavijo primerne carinske tarife. *® trgovinske pogodbe veljaj splošno načelo čim večjih obojestranskih ugodnosti.
Vsekakor je zadnji čas, da se Pren®*lft z nadaljnjim zviševanjem carine. Dosled' no naj se izvede enako postopanje s tu-in inozemci in prav tako opuste omejitve svobodnega mednarodnega osebnega prometa. Uvede naj se tudi svobod pravice začasnega in trajnega bivanja.
Regulacija in ustalitev kurzov produktov in deviz je, kakor kažejo ®*u nje, predpogoj gospodarskega ozdravljenja sveta in s tem tudi predpogoj
P°^digo gospodarskega In socialnega Položaja delavstva.
II.	Industrija.
Mednarodno združevanje podjetij v •Vrtele in truste lahko služi sistematični organizaciji svetovnega gospodarstva, a ®amo pod pogojem, da je podrejeno interesom eplošnosti.
; Posedaj so pogodbe, ki so jih sklenili ®dustrijci posameznih držav, uravnavale produkcijo in mednarodno trgovino docela enostransko, ne ozirajoč se na to, da predstavlja delo enakovreden faktor Produkcije. Dalje imajo te pogodbe v 8vojem učinkovanju najškodljivejše posledice ne samo za delavstvo, ampak tudi *a cele gospodarske grupe. Zato smo za®tt>pniki krščansko socialističnih strokovnih organizacij mnenja, da je ustvarile takih mednarodnih pogodb med Producenti posameznih držav pozdraviti ta, ako prispevajo k ozdravljenju svetovnega gospoaarstva in so podrejene interesom eplošnosti.
Da se varujejo interesi eplošnosti, je Potrebno trajno sodelovanje med vladali, delodajalci in delojemalci, bodisi v obliki mednarodnega gospodarskega in-stituta, bodisi kako drugače.
V priznanju važnosti in pomena, ki ga ima v gospodarstvu delo, se mora ^gotoviti delavstvu primerno sodelovanje v vodstvu nacionalnih in mednarodnih kartelov.
Tudi racionalizacija dela more služiti Prospehu celokupnega gospodarstva. Treba pa je podvzeti omejitve, da se zadani, da bi povzročala racionalizacija *a delavstvo škodljive posledice, predam, da ne bi povzročala večjega naraščanja brezposelnosti. Racionalizacijo Pa, ki izvira samo iz pohlepa po čim v»čji produkciji brez ozira na povzdigo življenjskega nivoja širokih ljudskih plasti in brez upoštevanja duševnih in moralnih dobrin, ki pri tem docela izginejo, je treba v principu odkloniti.
Pri izvajanju racionalizacije se ne sme Ozirati samo na interese podjetja, am-Pak predvsem na interese ljudi, še po-•efbej pa na koristi posameznega delavca.
V splošnem naj se podvzame posebne Uredbe za zaščito brezposelnosti. Semkaj spada tudi razdelitev večjih javnih ^el v času krize. Radi tega je nujno posebno zavarovanje delavcev za slučaj brezposelnosti.
III. Agrarno vprašanje.
Krščansko delavstvo priznava velik Pomen kmetijstva za spfcšno ljudsko blagostanje. Od stanja kmetijstva zavisi v veliki meri tudi življenjski standart industrijskega delavca, nameščenca in pa n&lužbenca. Najširše plasti ljudstva ima-io torej velik interes pospeševati kmetijstvo e primernimi sredstvi.
Kmetijska produkcija se mora zboljšati :
z zmernimi cenami kmetijskih produkcijskih sredstev (kmetijski stroji, nmetna gnojila itd.);
b) s primernimi plačami, dobrim ravnanjem, napredkom in človeka dostojnimi stanovanji kmetskih delavcev;
c) z brezobrestnimi, dolgoročnimi krediti, izdelavo statistike, pospeševanjem kmetijskega zadružništva in kmetijskega pouka širokih plasti;
d) z ojačenjem direktnega prometa *ned (kmetijskimi produktivnimi zadrugami na eni in konzumi na drugi strani.
Ne uredi naj se pa agrarno vprašanje 'ako, da bi se oviral napredek kmetijstva in zdrava konkurenca. Na drugi strani je vsekakor treba opustiti izvozne Prepovedi tudi za kmetijske pridelke. ' interesu kmetijstva je tudi modernim izmeram primerno urejeno zakupno in najemninsko pravo. Na polju zaščite najemnikov so potrebne v posameznih državah številne spremembe.
Sodelovanje delavcev in podjetnikov.
Zastopniki krščanskih strokovnih organizacij, ki se pri tej svoji programatič-ni izjavi naslanjajo na osnove svetovno B^podarskega programa, ki ga je sesta-v^a Internacionala krščanskih strokovnih organizacij leta 1922, želijo s tem Predvsem poudariti, da je po njihovem hiranju mogoč zdrav razvoj svetovne-
gospodarskega življenja le na podlagi ®°delovanja delavcev in podjetnikov. ®ndar je tudi tako sodelovanje mogoče ® tedaj, ako delavcem in nameščencem rfnga interesna skupina njihove pravijo® prizna in morejo ti v vodstvu gospo-^arstva sodelovati, posebno tam, kjer se imenu gospodarstva posameznih držav
podajajo mnenja in predlogi ter padajo odločitve.
Delovni pogoji naj zadostno ščitijo nravnost, človeško dostojanstvo, delovno moč in zdravje delavca in mu omogočajo svoboden razvoj in razmah njegove osebnosti kakor tudi izpolnjevanje njegovih obveznosti napram Bogu, družini in družbi. Dobra ureditev delovnih pogojev pa mora bazirati na konvencijah, ki so jih sprejele mednarodne delavske konference. Zastopniki krščanskih delavcev so mnenja, da je zadnji čas, da se voditelji gospodarstva v vseh državah zavedajo, da predstavlja neratifikacija velepomembnih mednarodnih delavskih konvencij in predvsem neizvajanje osemur-nika veliko oviro za ozdravljenje gospodarskega življenja.
Energičen nastop za takojšnjo izvedbo obž. volitev v Ljubljani.
Ljubljana, dne 6. maja 1927.
Gospodu Antonu Mencingerju, vladnemu komisarju mestne občine ljubljanske v Ljubljani. Podpisani zastopniki ljubljanske organizacije SLS smo bili t odlokom velikega župana ljubljanske oblasti z dne 30. marca 1927 S. br. 1473 imenovani \Za člane sosveta) vladnega komisarja občine ljubljanske. To funkcijo smo sprejeli s sledečo izjavo:
»Podpisani zastopniki ljubljanske organizacije SLS kot člani gerentskega sosveta izjavljamo, da smo pripravljeni radi nujnih gospodarskih vprašanj v ge-rentskem eoevetu pri Vas sodelovati s pogojem, da se bodo naši predlogi, nasveti in prošnje uvaževali in dejansko izvrševali. Vzitrajamo slejkoprej na načelnem stališču naše stranke, da se mestni občini ljubljanski vrne njena avtonomija z zakonitim občinskim zastopstvom in Vas vsled tega g. vladni komisar prosimo, da čimpreje ukrenete vse potrebne korake za izvršitev obč. volitev. V Ljubljani, dne 4. aprila 1927.«
To izjavo smo Vam ob priliki 1. seje gerentskega sosveta izročili.
Ker se nujno potrebne občinske volitve ne razpišejo in se predlogi gerentskega sosveta dejanski ne izvršujejo, izjavljamo, da z današnjim dnem odlagamo mesta članov v gerentskem sosvetu in Vas prosimo, gospod vladni komisar, da o tem obvestite g. velikega župana ljubljanske oblasti.
Dr. Ivan Stanovnik, 1. r., Janko Nep.
Jeglič, 1. r., dr. Valentin Rožič, 1. r.
Delavsko-mladinski tabor na Sv. Joštu.
V nedeljo, dne 22. maja se bo vršil na Sv.Joštu nad Kranjem velik delavsko-mladinski tabor, ki ga bo priredila centrala Krekove mladine. Udeleženci iz Ljubljane in okolice se odpeljemo s p t v i m jutranjim vlakom v Kranj, kjer se združimo z udeleženci z Gorenjskega, nakar bo skupen odhod na goro. Po prihodu na goro bo sv. maša, ki jo bo daroval g. Krašnja z Jesenic, zatem pa tabor pod staro lipo dr. Kreka. Vabljeni so vsi delavci in prijatelji delavstva iz vseh krajev Gorenjske!
Tedenske novice.
Občni zbor »Prve delavske hranilnice in posojilnice« v Ljubljani se bo vršil na Vnebohod 26. maja 1927 ob 10 dopoldne v prostorih zavoda na starem trgu 2/1 v Ljubljani. Dnevni red: 1. Čita-nje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem zboru; 2. poročilo načelstva in nadzorstva; 3. odobritev računskega zaključka (za 2. upravno leto); 4. volitev nadzorstva.; 5. slučajnosti. Vabljeni vsi člani. — Načelstvo.
Zaposlenje inozemskih delavcev. Kakor poročajo iz Belgrada, je minister za soc. politiko dal objaviti izpremembe pravilnika za zaposlenje inozemskih delavcev, katere je odredil že dr. Gosar kot minister. NajvažnejSa izprememba je v tem, da bodo dajali dovoljenja odslej veliki župani, ki pač ne morejo boljše poznati razmere in pač niso izpostavljeni tolikim vplivom, ki pridejo v Bel-gradu do veljave.
Prve češnje. Na ljubljanskem trgu so se pojavile prve črešnje in sicer po 40 Din za kilogram. Da so branjevke godrnjale o slabem izkupičku, je seveda razumljivo.
Smrtna nesreča železničarja. V četrtek dne 5. maja je kurjač državne železnice Anton Ferenin opoldne odšel v službo z namenom, da bo peljal tovorni vlak, ki odhaja z Jesenic proti Bohinju okoli 1. ure. Ker je bil silno vesten in natančen v izpolnjevanju svojih dolžnosti, je stopil pred stroj ter pričel snažitti sve-tiljke. Nič hudega sluteč, je stal ravno pred odbijačem. Po istem tiru pa je v tem trenutku počasi privozil drug stroj z vagonom žlindre pred seboj. Dasi se je voz komaj premikal, je zadostovalo, da je Ferenina pritisnilo med odbijača in mu pri tem stisnilo prsni koš, tako da je samo še zavpil, nato pa, ko se je stroj odmaknil, je padel mrtev na tla. Pritekli so mu tovariši na pomoč, toda bilo je zaman. Zapušča vdovo ter dva majhna otročiča.
Ali se še niste prijavili za romanje na Trsat? Če se še niste, storite to čimpreje. Kajti tako ugodne prilike kmalu zo-perti ne bo! Skupno romanje s posebnim vlakom, brezplačen izlet po Jadranskem morju, prenočišče zastonj — Vam nudi romanje, ki ga priredi dne 23. julija 1.1. »Sveta vojska« v Ljubljani, Poljanski nasip 10. Izkaznica, ki daje pravico do vseh teh ugodnosti, stane 50 Din. Posebnemu vlaku bo priklopljen voz z lastno okrepčevalnico. Ne prezrite ugodne prilike ter pišite še danes po izkaznico! Pojasnila brezplačno 1 Žalostna smrt. 23 letni Stefan Lipovšek iz Medloga pri Celju je bolehal na božjastnih napadih. V torek 3. maja dopoldne so šli starši imenovanega na polje in ga pustili samega. Štefan je šel kidat najbrž gnoj, pri delu je dobil božjasten napad, ki ga je vrgel v gnojnico, kjer je revež utonil. Ko so se namreč opoldne svojci vrnili s polja, so ga našli mrtvega v gnojnici.
Požar. V Konjicah pri Laškem je dne 30. aprila nastal požar pri Knezu, ki je uničil hišo in gospodarsko poslopje. Zgorel je tudi triletni otrok. Oče in mati sta bila na zaslužku od doma, šest otrok pa se je hotelo kratkočasiti na ta način, da so zakurili. Ogenj se je razširil in vpe-pelil vse imetje uboge družine.
Socialna slikat Zanatska banka v Bel-gradu je pred kratkim razpisala natečaj za nekoliko uradniških mest. Oglasilo s« je nič manj kot 750 kandidatov.
Dividenda za rudarje. Akcijonarji rudnika v Aleksincu v Srbiji, ki imajo svoj sedež v Bruslju, so na letošnjem občnem zboru sklenili, izplačati delavcem v rudniku Aleksinac po 100 frankov dividende od čistega dobička. Izplačila bo izvršila Francosko-Srbska banka v Belgradu. — Na kako tako misel gospodje akcijonerji Trboveljske družbe ne pridejo. In vendar je gotovo, da bi Trboveljska družba iz svojih čisith dobičkov lažje dala slovenskim rudarjem po 100 zlatih frankov, kakor je Aleksinska družba srbskim rudarjem dala po 10U francoskih frankov. Sploh ne verjamemo, da bi se rudarjem v Aleksincu slabše godilo kakor se godi našim trboveljskim.
Otrok pod vlakom. Na železniški progi Karlovac-Sisek se je pripetila težka nesreča. Šestletni deček je ob progi pasel živino in se igral na tiru. Ko se je bližal vlak, je deček zbežal po tiru; seveda ga je vlak takoj dohitel in povozil. Kolesa so mu odrezala desno roko in desno nogo. Tudi na glavi je bil močno poškodovan. Ko je strojevodja ustavil vlak, je bil deček že mrtev.
Prodana tovarna vžigalic. Švedi so kupili »Dravo«, največjo tovarno vžigalic v Jugoslaviji.
Krupp v Jugoslaviji. Kruppovo podjetje, ki ima v svojih rokah skoro vso nemško jekleno in dober del nemške kovinske industrije, je prevzelo večino delnic industrije vagonov na Brodu. Tovarna vagonov se bo pretvorila do konca avgusta v tvornico lokomotiv. Krupp bo privedel vse inženerje iz svojih glavnih tovarn v Dortmundu, Duisburgu in Es-senu. Ti bodo izvršili ves načrt in bodo ostali stalno pri delu v tovarni. V upravnem odboru tovarne dobi Krupp tri stalne člane, v nadzornem pa dva. S tem svojim podjetjem namerava Krupp zalagati ves Balkan in bližnji vzhod z lokomotivami, poljedelskimi stroji, avtomobili in motorji.
Dinamit in antidinamit. Med najstrašnejša rušilna sredstva spada brez dvoma — dinamit. Najmogočnejše trdnjave izpreminja v ruševine, razdira mostove, podira stolpe in zgradbe. Po vsej pravici primerjamo dinamitu — alkohol. Tudi
on uničuje vse: Žre blagostanje, ruSi
družinsko srečo, trga iz srca mirno vest, omamlja razum, izpreminja človeka ▼ zver. Nasproti dinamitu^alkoholu je treba postaviti sredstvo, ki gradi, prinaša blagostanje, napredek, srečo, mir zadovoljnost. To protisredstvo je protidina-mit (antidinamit) — abstinenca. Da bi se sila dinamitu-alkoholu uničila, da bi se treznost med nami razširila, je izdal znani pisatelj župnik A. Mrkun posebno knjižico s tem naslovom. Nič manj kot 58 ugovorov, predsodkov o alkoholu pisatelj tako poljudno in prepričevalno ovrže in razprši vse dvome in predsodke, da bo knjižica brez dvoma obrodila mnogo sadu! Kdor jo dobi v roke, jo bo moral prečitati do konca T Lična knjižica stane 10 Din (po pošti 50 par več) ter se dobi pri »Naši Slogi« in »Sveti vojski« v Ljubljani, Poljanski nasip št 10. Naročite jo takoj, ne bo vam žal!
Krekova mladina.
Podružnice! V nedeljo 22. maja gremo k Sv. Joštu. Naj vsakdo misli na to in si vse potrebno uredi. Udeleženci iz ljubljanske smeri se odpeljemo s prvim jutranjim vlakom. S tovariši Gorenjci se snidemo v Kranju na kolodvoru, nakar odhod na goro. Na gori sv. maša. Izlet celodneven. Sodeluje celotna tovariška jeseniška godba. Nekaj hrane naj po možnosti vsak prinese s seboj. Za polovično vožnjo zaprošeno, zato pazite na tozadevno obvestilo. V slučaju polovične vožnje se bodo dobile izkaznice na gori. Namen izleta: Tabor Krekove mladine In krščansko socialističnega delavstva sploh. — Na veselo svidenje!
Opozorilo vsem delavskim knjižnicam in knjižnicam Krekove mladine. V dijaškem listu Mentorju izhajajo letos Tren-tarjevi Spomini na Kreka, ki nam opisujejo Krekovo osebnost tako lepo, da imamo v našem slovstvu pač malo takih spisov. Bere jih z velikim zanimanjem vse, stari in mladi, izobraženci, delavci in kmetje; pisani so namreč tako preprosto in umetniško obenem, da jih vsakdo razume in jih je vsak vesel. V spisu imate vse polno mikavnih dogodkov, prav značilnih za Kreka. Spis je bogato opremljen s slikami krajev in oseb, ki se omenjajo v spisu. Doslej je izšlo takih slik 13. Najlepša med njimi je pač slika Prtovča; imate pa tudi sliko Davče, Dražgoš, Krekove koče na Ratitovcu, pisatelja Trentarja, očeta Jemca iz Davče itd. Tekoči letnik Mentorja se bo zaključil s koncem letošnjega šolskega leta; zadnji dve številki bosta izšli skupaj koncem maja. Levstik je rekel o spisih, da je čas veter, ki pleve razpihava in le zrno pušča. Od vsega, kar se sedaj piše, se bo čez nekaj desetletij brala samo še ta ali ona stvar; a med tiste spise, ki bodo zanimivi tudi še čez sto let, bodo spadali po našem mnenju Trentarjevi »Spomini na Kreka« radi svoje vsebine, ki tako nazorno podaja sliko enega največjih Slovencev, kar jih je kdaj živelo. Po Mentorju bodo še dolga desetletja spraševali obiskovalci knjižnic. Posebno velja to za Krekovo mladino, ki se bo pač predvsem brigala za spoznavanje osebnosti svojega mojstra. Radi tega se nam je zdelo potrebno, da smo opozorili vse knjižnice Krekove mladine, pa tudi njene člane, da si nabavijo Mentorja, dokler ga je še mogoče dobiti. Na razpolago je namreč samo še dobro sto izr vodBv jp v nekaj mesecih ga bržkone sploh ne bo več dobiti. Naroča se pri upravništvu Mentorja v Ljubljani, Miklošičeva cesta 7 in stane na leto 40 Din, za dijake 30 Din.
Ljubljana. Dramatični odsek naše podružnice bo gostoval v nedeljo 15. maja ob 8 zvečer v Društvenem domu v Mostah z narodno igro s petjem »Krivo-prisežnik< Vstopnice se bodo prodajale v nedeljo od 10 dopoldne do predstave v Domu v Mostah. K obilni udeležbi vsi okoličani vabljeni.
Moste. Naša podružnica je imela v nedeljo 8. maja ustanovni občni zbor, katerega se je udeležilo okrog 30 članov in članic. Predsednik pripravljalnega odbora tov. Cizelj je obrazložil v lepih besedah pomen in potrebo delavske organizacije. Centralo je zastopal Srečko Peterlin, Bodril je tovariše k vestnemu in vztrajnemu delu. Sklenilo se je, da se vsak član in članica naroči na naš delavski list »Pravico«. K 'besedi se je oglasil tudi star delavec v naših organizacijah tov. Keršič, ki je v kratkih in jedrnatih besedah bodril članstvo k delu. Volitve so izpadle zelo posrečeno. Ob
12 opoldne je tov. Cizelj zaključil lepo napeli občni zbor.
Lesce. Ustanovni občni zbor naše podružnice ae bo vršil na praznik 26. maja dopoldne po sv. maši. Vabljeni so vsi tovariši in tovarišice, ki so se priglasili.
Celje. Krekova mladina bo vprizorila v nedeljo 15. maja v veliki dvorani Narodnega doma v Celju predstavo »Vele-turist«, burka v treh dejanjih. Začetek ob 4 popoldne. Igra je polna veselih priborov in ne bo žal nikomur, kdor se je bo udeležil. Vsi prijatelji delavske mladine vljudno vabljeni 1
Za iene in dekleta.
Kako očistiš voščeno platno ali lino-leum? Platno drgni z volneno krpo, napojeno nekoliko s petrolejem. Tako se dado voščena pogrinjala dobro očistiti, z drugimi tekočinami čiščena pa navadno ne izgube madežev in lis.	\
čiščenje palm in drugih cvetlic. Palme in druge cvetice s širokimi listi, ki jih gojimo v sobi, se silno hitro zaprašijo; navadno jim zbrišemo prah z mokro gobico, lepše in čistejše pa se osna-Sijo z zajčjo tačico.
Očiščen pliš ? Pohištvo iz pliša postane kakor novo, če ga očistiš z navadnim ne premokrim kislim zeljem.
Suho čiščenje bele volnene obleke % mavcem. Položi obleko na snažno mizo, potrosi jo z mavčnim prahom in zdrgni mavec z mehko ruto po obleki, nato jo zbriši še s čisto ruto, spraši in skrtači. Tudi bele čipke lahko osnažiš z mavcem, če jih položiš med dve ruti potreseš z
mavčnim prahom in nalahko zdrgneš. Za snaženje bele obleke, posebno tibeta, se priporoča tudi snaženje z, vročo pšenično moko. Bele usnjate rokavice in usnjati pasovi se očistijo na enak način. Stresi mavec v skledo, obleci rokavice in jih odrgni z mavcem. Celo zelo umazane postanejo na ta način kakor nove. Usnjate pasove pta {očisti Kako kakor obleko.
Razno.
Rudniška nesreča v Severni Ameriki.
V rudniku pri Fairmonltu (Virginia) se je pripetila strašna eksplozjia. Dva rudarja sta bila pri priči ubita, 15 težko ranjenih, 91 pa zasutih. Ker so inženerji prepričani, da je vsled izpuhtevanja zemeljskih plinov izključeno, da bi se našlo še katerega od ponesrečencev živega, so nadaljevanje rešilnih del ukinili. Vsega skupaj so rešili 7 ranjencev ter izkopali 70 mrtvecev. Večina ponesrečencev so črnci.
Prepoved alkohola ukinjena. 2. maja se je pričel na Norveškem zopet prodajati alkohol. Prohibicija je obstojala 11 let. Težko verjetno, da se bo Norveška v novi alkoholni dobi boljše počutila.
Nenavaden sklep. Praški mesfcni ma>-gistrat je storil na svoji zadnji seji sklep, da uvede za natakarice vseh praških go-stiln enotno uniformo. Lastniki gostiln bodo smeli uporabljati odslej samo na-
takarice, ki bodo nosile predpisano uniformo, obstoječo iz črne do vratu zaprte obleke z dolgimi rokavi, ki popolnoma zakriva tudi noge. Razen tega morajo nositi vse naitakarice črne nogavice. Dovoljeni so tudi beli predpasniki.
64 srebrnih perok na en dan. V občini Grenay na Francoskem se je na velikonočni ponedeljek izvršilo 64 srebrnih porok. Vsled tega znamenitega dogodka je občina priredila vsem po-ročencem slovesen obed, na katerega je povabila vse njihove otroke in vnuke. Preteklo leto je bilo v tej občini 40 srebrnih porok.
Mlade neveste. V Zedinjenih državah je sedaj 345.000 žen, ki so se poročile s 15. letom ali še prej. Njih možje so v starosti od 16 do 52 let. Zgodilo se je več slučajev, da so starši oblastem napačno navedli starost, samo da so lahko hčerke pomožili.
Velika rodbina. V Kappertownu živi največja družina Hein. Poleg staršev sta živi 2 babici, dalje 4 prababice in 2 praprababici, 2 deda, 2 pradeda. Koliko je stricev, ujcev, tet, nečakov, nečakinj, vnukov in drugih sorodnikov, listi ne poročajo.
Pridelek krompirja. L. 1924. je Nemčija pridelala 864,000.000 stotov krompirja, Rusija 423,000.000, Poljska 291 milijonov, Češkoslovaška 75,000.000, Anglija 54,000.000, Nizozemska 30 milijonov, Belgija pa 26,000.000 stotov.
NAJCENEJŠE IN SOLIDNO STE POSTREŽENI V TRGOVINAH
FRANC PAVLIN« LJUBLJANA, GRADIŠČE ŠT. 3
PODRUŽNICI: TRG TABOR 6T. 4 BORŠTNIKOV TRG ST. 4.
Za kratek £as.
Pogojno. Ona: »Vidiš, Jože, namesto, da me vedno zmerjaš, bi me moral do nebes povzdigovati, potlej bi bilo prav.«
— On: »Saj bi te, če bi vedel, da te več nazaj ne bo!«
Ženitev. Špela: »Jaka, kdaj me boš p« vzel, ki mi že tako dolgo obetaš?« "* Jaka: »Počakaj še en mesec; med tem časom bom že toliko nakradel, da bova lahko vzela!«
Pomenljivo znamenje. A: »Ali že veš, da si je sosedov France zlomil vrat, ko je padel i odra,« — B: »Zatorej; #0 bil zadnji čas tako nekako bled!«
Žalosten vdovec po pogrebu žene: »No, ta špas me je pa zopet lep denar stal!«
Eden ko drugi. Tat ponuja judn ure > zlato verižico: »Koliko mi daste zanjo?«
— Jud: »Če morete dokazati, da ste po pošteni poti dobili, dam štirideset kron, drugače le deset.« — Tat: »Dajto sem deset kron!«
LISTNICA UREDNIŠTVA.
Dopis Društva diplomiranih babic Bomo priobčili v prihodnji številki.
MOŠKI ŠTOFII
Velika izbira! Najnižje cene! Prepričajte se! Pišite, kake vrste sukna želite (približno ceno) in dopošljejo se Ta® ( tudi vzorci — Priporoča se trgovin* Franc Senčar, Mala Nedelja in Ljutomer.
E»aggg«s*g%sssigagH«Ks Pierre L' Ermite:
lena i zaprtimi oflnL
Iz francoščine prevedel L. S.
o <~> o> o o: o <o <o o o o <o> :o o o <o o o> o
Melanija ne bo zadovoljna! . . . Kako zelo se Marija moti. Ta večer Melanija poskakuje od veselja! Ko se je vrnil Celestin s kolodvora s praznim avtom, ga je kuharica, kot vedno na preži, vprašala, kaj je naredil s svojim »opičkom« kot se je po domače izražala. Celestin je odgovoril, da je »opiček«, prišedši na obrežje, pokazal naenkrat silno željo, da bi se pred večerjo še nasrkal svežega zraka... To ga je prijelo kar tako nenadoma. In tako se je voz vrnil prazen v vilo.
»No, jaz sem se nečesa domislila!... Kje je sobarica?...«
V nekaj trenotkih je preletela Melanija vso vilo in ugotovila odsotnost Marije.
»Stavim, da sta skupaj... Stavim!... Gotova sem..., dala bi si odsekati glavo!«
Vila ima razgledni stolp in — zopet ljubeznivost gospoda Mathatiasa — celo star monariški daljnogled, s katerim gledajo najemniki za zabavo, kako plovejo v daljavi ladje.
Melanija zleze takoj na teraso. In res opazi že brez daljnogleda Ludovika Hugha, kako stopa na obrežju počasi ob strani sobarice. Celestin, ki mu je žal, da je preveč povedal, sledi počasi,... nerad.
»Ah, moj stari CeleBtin, torej res ne moreš držati svojega riodjevega jezika! Nocoj te bo zopet prijemala žena!...«
K)uharica je čedalje bolj razvnetai:
»Tokrat pa mora priti to gospodinji pod nos!«
Melanija stopi doli po gospo Hughe, ki je zatopljena s silnim zanimanjem v podlistek svojega pariškega časopisa.
»Gospa, morebiti ste v skrl)eh za gospoda Ludovika, ki se še ni vrnil...%»
»Ne, nič nisem v skrbeh..., videla sem, da je prišel Celestin...«
»A Celestin je bil sam!«
»Doumevam, da se je hotel moj sin malo sprehoditi po obrežju, morda se kopati...«
»Gospa vedno doumeva!...«
»Vsekakor se ni primerila nobena nezgoda?«
»Nobena nezgoda? Da in... ne.«
»Kaj hočete reči? ... Govorite!... Tak govorite vendar!...«
»Ljubše bi mi bilo, da gospa vidi...«
»Kaj da vidim?«
»Pojdite z menoj!«
»Kam?«
»Na razgledni stolp...«
»Kakšna prevara je zopet to?«
»No..., boste že videli! ... Samo podvizajte se!... Utegnili bi- zamuditi predstavo... Vam bom pa pomagala...«
Gospa Hughe ne mara stopnic na razgledni stolp, ki se majejo in upirajo njenim starim nogam. Toda spričo Melanijinega siljenja in vseeno nekoliko v skrbeh, gre za njo... In komaj ste prispeli na vrh, že ji pokaže Melanija z maščevalnim prstom na obrežju, kjer govori Ludovik Hughe z Marijo Durand?«
»To sta onadva?«
»Kaj ne bosta!«
»Resnično.«
Gospa Hughe ju vidi, kako hodita gori in doli. Ludovik očividno srečen..., Marija s povešenimi očmi, držeč košarico s školjkami v roki. Gospa Hughe vidi s kukalom določno ljubezni polno kretnjo, s katero njen sin vztrajno ponuja roko mladenki. In medtem ko stopa Marija gori proti vili, jo Ludovik gleda, motri, kako se oddaljuje, prav do trenotka, ko \jo vzpetost pečin zakrije njegovim očem.
Tedaj dene Melanija roki križem in reče z glasom sodnice:
»Ali bo gospa še nadalje trpela to postopanje v svoji hiši?«
Gospa Hughe ne da odgovora.
>Go6pa prenese to?« nadaljuje kuharica s čedalje bolj napadalnim poudarkom..., »gospa vtakne to v žep...?«
»V celoti ne vidim tu ničesar povsem odločilnega ...«
»Ah, gospej je treba kaj ,povsem odločilnega*! Hudiria!«
»Če bi hotela kaj slabega storiti, bi se skrila «
»Samo v zobe 6e dajeta!...«
»Čujte, Melanija, vi me silite k nečemu zelo ostremu...«
»Ali je to tako ostro, če poženete pustolovko? Ta deklina se je torej že tako ustalila tukaj, da si gospa ne upa več...?«
»Ne, ta deklina! ampak moj sin me zadržuje. Poznam ga... Silovit je • • •, zelo siloviti Rajši bi ukrenila kaj, kadar ga ne bo tukaj; zlasti še, da bi ne bil on osebno prizadet.jo odpustila, to Marijo, iz kakega razloga, ki se ne bo tikal njega ... Naposled sem le mati!... Me razumete, Melanija?«
»Kaj ne bi razumela! Jaz razumem vse. Na vsak način pa ste nocoj videli. Vi pravite: to ni odločilno!... A jaz vendar ne morem!...«
Tu se Melanija zasmeje s peklenskim smeho®1 Nato se rezko udari po.čelu:
»Čakajte!... Mogoče vam najdem kmalu k»i odločilnega... Imam novo misel... In jaz se® iznajdljiva v mislih. Ne res, Celestin?«
Celestin zamomlja nekaj, kar naj bi bilo pritrjevanje. Tedaj ga Melanija ostro pogleda m ponovi:
»Ne res, Celestin?«
»Kar se tega tiče Melaniji, ni, da bi rekel ne.«
Gospa Hughe se še pomudi opazujoč sina, W se zdaj sprehaja sam zamišljen ob kraju valov.. •
»Ubogi fant,« šepeta... »Če je to točno, g® moram vseeno braniti proti njemu samemu.. • Oh, me nesrečne matere ...«
Obe ženi stopata nato počasi deli. Pri odprtini s prvega nadstropja pokaže Melanija na vrt.
»Poglejte... Že zopet ona!...«
Marija je bila počenila na pete in meče t ljubko kretnjo školjke in ribe galebu, ki skaklja ob njej. Ko je pitanje prt kraju, vzame dekle ptiča, mu pogladi perje, ga poljubi in ga zopet sanjavo spusti...
»Jezičnica! Komedijantka Hinavka!... Jaz ti ga bom požgačkala, t\#>jega umazanega krokarja!... Krikne Melanija in stegne proti tihemu vrtu pest obteženo z vsem njenim sovraštvom.
Enoindvajseto poglavje.
V resnici je prišla Melaniji sedaj nova misel ali bolje: obnoviti hoče znan korak, ki ji je prešel že v navado, le v širnem obsegu. Še isti večer govori o stvari s Celestinom:
»Tako ne moremo shajati več; zvedeti mo-ppamo brezpogojno, kaj! je ta Marija Durand j • • In zvedeli ne bomo drugače kot če prebrskamo njen kovčeg. Zame je to postalo jasno ko beli dan.«
»Mogoče, ampak to je mnogo nevarnejše f •• • ugovarja Celestin, čigar oče je bil orožnik in čigar žena je kljub vsemu slejkoprej zelo poštena preprosta duša.
»Nevarno ali ne nevarno... vino teče, piti ga moramo! In pila ga bova skupaj... Vabim vas!...«
»Da namreč prebrskate njen kovčeg... g8 morate najprej odpreti... odpreti s silo!.. .<
»No, in kaj potem?...«
»Ampak, ta reč ni kar tako! Če bi moja žena kdaj zvedela!.. .<
Saj ji ni treba praviti!... Jaz se že obvežem* da dobim ključe...«
»Na kak način?...«
»Ne vem, toda dobila jih bom... Ah, Celestin ... Melanija je ženska in kar ženska hoče!.. 1
Vesele so članice
I. del. Konzumnega društva
ker so dobile izplačan 3 % popust. Vsakega pol leta se izplača nad 800.000 kron kot povračilo članom.
Voščite svojim prijateljicam in tovarišicam vesele bin-koštne praznike in jim povejte, da bodo prihodnje binkošti tudi one vesele, če pristopijo k našemu
koninmnemn društvu.
Urednik: Srečko Žumer
Izdajatelj: Dr. Andrej Gosar.
Za »Jugoslovansko tiskarno«: K. Ceč.