List 38. Tečaj L. ,r I ne I izhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo-leto 3 gld. 50 kr., za pol leta 1 gld. 75 kr. in za četrt leta 90 kr., po pošti prejemane pa za celo leto 4 gld., za pol leta 2 gld. in za četrt leta 1 gld. Za prinašanje na dom v Ljubljani se plača aa leto 40 kr. Naročnino prejema upravništvo v Blasnikovi tiskarni Oglase (inserate) vzprejemlje upravništvo, in se plača za vsako vrsto za enkrat 8 kr., za dvakrat 12 kr., za trikrat 15 kr. Dopisi naj se pošiljajo uredništvu „Novic". V Ljubljani 16. septembra 1892 v navdušenih govorih to stvar zagovarjal v državnem Politiškl oddelek zboru. Dr. Costa je bil pač tudi dovolj katolišk. n Slovenec tt Pro domo. n Slovenec" IZ poslednjega našega članka na se sklicuje na te može, ali sedaj nima za to nobene pravice, ker je stranka njegova s tem, da je izbacnila slovensko vseučilišče iz resolucij za prvi katoliški shod, zatajila njih stari program. Glede katoliškega shoda smo nepošten način iztrgal nekaj stavkov da potem hujska pa mi jako lojalno postopali. Priobčili smo vse, kar se proti nam svoje čitatelje J da smo prestopili v napred- nam poslalo, razen resolucij, ki so bile preobširne' za njaški tabor. Dolžnost njegova, kot poštenega časnika jedenkrat, ali jih sedaj priobčujemo. njih smo pa iz- je bila naš članek podati čitateljem v taki popolnosti, da rekli svoje mnenje. Poslednji čas gospodje pri „Slovenci" bi mogli vedeti, kako smo mi utemeljevali svoje misli, posebno naglašajo, da je treba samostojno misliti. Tudi Dokler „Slovenec" ne ovrže, kar smo omenili o Flappu, mi smo zato adi tega pa v imenu poštenja poživljamo Kahnu in Simorju, moramo ostati pri tem, da je naša Slovenca", da v primerni celoti priobči naš zadnji članek bojazen zaradi „Družbe sv. Cirila in Metoda" opravičena, in pa kaj smo mi zlasti pisali tudi v št. 35. o katoliškem Vse Tudi drugo njegovo pisarjenje je prazno zavijanje. shodu. VSI izgovori, da napadi niso bili naperjeni zoper se boji. da tega ne stori, bode pač najbolje dokazal, da ne bi čitatelji izvedeli resnice in ima torej „Družbo", so le prazna slama. če SO gospodje, ki delajo strah pred njih samostojnim mišljenjem. Moti se pa pri „Narodu," „Novi Soči" in „Miru" vsi dobili vtis, da „Slovenec", če misli, da smo pisali tako ostro iz strahu je družba napadena, potem mora biti na tem precej res- za naročnike. Naš list .je že neustrašeno branil 50 let za nice. Da celo „Slovenčevo" prvo poročilo je bilo dru- narodna načela in jih bode ravno tako neustrašeno tudi gačno, nego je pa poznejša njegova pisava, ko so gospodje za naprej. „Slovenec" naj pa, če misli polemizovati z že spoznali. smotre. da Naše so preveč svetu razkrili svoje prave nami, ne trga posameznih stavkov [iz 'naših člankov. poročilo. da se posvetna inteligenca temveč naj čitateljem priobči vsaj njih misli in glavna utemeljevanja, skoro nič ni shoda udeležila, tudi „Slovencu" ni ugajalo. Mislili bi bili, da bode odgovoril, toliko je bilo odvet- židovski. % nikov, zdravnikov, sodnikov, druzih uradnikov, županov tako delajo vsi pošteni časnikarji. celo Slovenske višje šole. mest in večjih krajev i. Vsaj so se vstopnice gla- sila na imena in je bilo torej lahko nasprotnike pobiti. Zadnje dni imajo Rusini zaznamovati dve pridobitvi. če niso resnice pisali. Samo z besedo „liberalci" še ni Osnuje se na levovskem vseučilišči rusinska stolica za ničesa dokazano, in s tem ne bodete nobenega ostrašili. zgodovino, katera se bode baje izročila rusinskemu dr Pomisliki proti prvemu katoliškemu shodu od strani slo- žavnemu poslancu Barvinskemu in pa na gimnaziji v Ko- venske posvetne inteligence bili so povse drugi. nego loneji se začno otvarjati novi rusinski paralelni razredi liberalizem. Mej drugim se je iz resolucij pustilo slovensko iz katerih se s časom razvije popolno rusinska gimnazija. vseučilišče J ki je od 1848. leta bilo na dnevnem redu Iz tega vidimo, da je vlada začela vendar spoznavati da slovenske politike. Tega bi ne bili smeli storiti, ko si je treba tudi ozirati se na Rusine. Galiciji so se pa je shod prisvajal nalogo sestaviti nekak program za vse izvršenju narodne jednakopravnosti stavile večje ovire slovensko delovanje, ne bil bi smeli storiti, naj zahteva, nego pri nas. Galiciji po nekem sporazumljenji mej kdor koli hoče. Za vseučilišče slovensko so se poganjali jedno prejšnjih liberalnih vlad in Poljaki priznana v dr. Bleiweis, dr. Toman, dr. Costa, posebno poslednji je šolskih zadevah velika deželna avtouomija, in vlada brez p s 308 4 i dovoljenja gališkega šolskega sveta in deželnega zastopa Sedaj ko je vlada začela narodno jednakopravnost ne takih ovir bila mogla lahko ustreči Rusinom. Ker pri nas ni izvajati v Galiciji, je potrebno, da naši poslanci v dr- izvršenje narodne jednakopravnosti pri nas žavnem zboru store vse potrebno, da dobimo potrebne srednje šole. Po našem mnenji ni zadosti, da govore o budgetni debati, temveč morajo s pozitivnimi v prvi vrsti odvisno od dobre volje vlade. Če mi danes nimamo potrebnih višjih šol, je temu tem pri v pi sti ki iva nenaklonjenost sedanje vlade. Slovenci predlogi na dan. Gospod poslanec Klun je, ko je te dni namreč še vedno nimamo nobene popolne srednje šole, v govoril na shodu v Ljubljani, naglašal, da moramo svoje kateri bi se poučevalo v maternem jeziku. V Ljubljani zahteve ponavljati. Zaradi tega pa tudi od njega priča- na gimnaziji dalo nekoliko več kujemo, da se bode postavil in Novem Mestu se pravic slovenščini, ali na Štajarskem, Koroškem in Pri-merskem se pa Slovencem še to ne dovoli. Naši sinovi na čelo veliki slovenski akciji sape. posebno ker je neustrašen in se ne boji vladne če V jednem zasedanji vlada nam ne da slovenskih se morejo ondu še vedno takoj s prvim razredom vse srednjih šol, treba je, da naši zastopniki predlog zopet predmete učiti v tujščini. Pa še več. potrebnih ponove in to tako dolgo, da se vlada odloči nam ustreči. srednjih šol nam ne dado niti v tujem jeziku, se je odpravila gimnazija in še sedaj nemamo Kranji druge. Pri budgetu naj se kar predlaga, koliko naj se ustavi za slovenske srednje šole v državni proračun. Mi vemo, Nova nižja gimnazija v Ljubljani je le pesek v oči. No- da se bode našlo proti temu tisoč pomislikov. Ali naši benega razreda nimamo več. nego smo jih imeli popred narodni zastopniki ne smejo odjenjati. Poleg tega naj pa nas nima Vsa pridobitev tiči v tem, da se je nekaj suplentov ime- vsakemu odkritosrčno in odločno povedo, da od nas novalo za profesorje, in da imamo ravno toliko ravna- pričakovati za svoje kakeršne koli predloge nobene pod teljev, kakor smo jih imeli, dokler je bila gimnazija v pore, ako ne p'odpira naših pravičnih teženj v šolskem Pr Kranji. Niti za potrebne učne prostore se ne preskrbi, oziru. Učni minister se celo brani osnovati na ljubljanski nižji prijatelji, gimnaziji tretji oddelek, ko se je že v tem se bode vsaj pokazalo, kje so naši pravi juliji oglasilo to- Iz oči pa tudi ne smejo spustiti naši poslanci liko dijakov, da jih sedanja razreda ne moreje spraviti, slovenskega vseučilišča v Ljubljani, oziroma slovenskih Namera učnega ministra je oč^vidna. Rad bi spravil nekaj stolic na kakem že obstoječem državnem vseučilišči. Sedaj slovenskih sinov v nemške razrede na ljubljanski veliki gimnaziji ali pa na kočevsko gimnazijo bi se ne ko so se v Levovu začele otvarjati rusinske stolice, pač ni nobenega pravega uzroka, da bi se v Gradci ali pa na dovolj rabe maternega jezika in se navzel tujega duha. Dunaji ne mogle osnovati slovenske stolice. Za slov. vse- )- učilišče se je izrekel shod slovenskih poslancev izvseh po- Sedaj manjka slovenščine veščih uradnikov in vlada se izgovarja, da zaradi tega ne more izvesti narodne jednakopravnosti. če se bode tako postopalo, potem pač Slovenci nikdar ne dobimo potrebnih, slovenščine zmožnih uradnikov. Nam « se zdi, da vedno nalašč dela na to. krajin v beli Ljubljani. Na tem shodu bile so zastopane vse slovenske pokrajine in vse slovenske stranke. Zaradi tega pa morajo sklepi, ki jih je sklenil po zrelem pre- trebno kedaj v • 1 • siti da jej ne bi bilo po- udarku ta shod, biti vodilo za vse slovenske zastopnike Od neke sti larodne jednakopravnosti. se priporoča, da bi si Slo s tem pomagali, da si osnujemo z lastnimi pripomočki sebno slovensko katoliško gimnazijo v Ljubljani. tem brez izjeme, biti nekak program njihovemu delovanju. Poslanci so izvoljeni zastopniki slovenskega naroda, zatorej tudi njih sklepi na tem shodu morajo se smatrati za mnenje vsega slovenskega naroda. Jim se mora dajati se je poslednji čas mnogo govorilo. Priporočalo se je tudi prednost pred sklepi vsacega druzega shoda, bodi še zasebno slovensko učiteljišče v Ljubljani ali pa na Krškem, tako sijajen, če so pa na njem odločevali največ možje vse to ne bilo dobro. Pomisliti pa ki niso dobili nobenega mandata od slovenskega naroda ecemo da Mi ne i vendar moramo, če so naše narodne moči zadostne, da ^^ so torej govorili le v svojem imenu. Zaradi tega so bi se vse to moglo izvesti. Vsaj se niti slovenske višje pa za vsacega pravega slovenskega zastopnika program dekliške šole iz tinančnih ozirov nesmo upali ustanoviti sklepi slovenskih poslancev dne 2. oktobra 1890. leta Koliko je treba nam druzih stvarij podpirati. Sicer se pa v Ljubljani, moramo vprašati da kako pač Slovenci pridemo do tega, si sami snovali učne zavode, ko vendar plačujemo davke in je vlada dolžna osnovati nam potrebnih slovenskih šol. Tudi če bi se kedaj omenjene zasebne šole ustanovile v Ljubljani, vsekako ne smemo odjenjati zahtevati zase tudi državnih šol. Če je mesto ljubljansko moralo osnovati nemško deško šolo vzlic temu «Schul verein" da je osnoval tukaj svojo šolo, potem ima pač tudi država še vedno dolžnost skrbeti za slovenske srednje šole, naj bi bilo v Ljubljani še toliko zasebnih srednjih učiljišč. pač gre, da bi mi Slovenci z našimi davki Resolucije L slovenskega katoliškega shoda. Sekcija II.: Krščanska veda in umetnost. A. Krščanska veda. Prvi slovenski katoliški shod izreka željo: 1. Slovensko razumništvo naj se temeljito seznanja s krščanskim modroslovjem in drugimi vedami; Slovenci naj skrbno apologetiko, to je ono vedo, ki brani razadetje in katoliško vero, ne samo znanstveno, ampak zlasti poljudno, da se oživi vera in utrdi mej našimi omikanci; go]e 2. naši podpirali le nemške šole. literarni zavodi preskrbujejo naj Slovencem po trebnih znanstvenih knjig v krščanskem duhu pisanih; •'J 30» 3. ustanovi naj se slovensko vednostno društvo po vzgledu dunajske „Leonine", katero prevzame nalogo, skrbeti za višjo gojitev in razvoj krščanske vede. B. Krščanska umetnost. Glede krščanske umetnosti izraža prvi slovenski katoliški t gospoda Klun ali pa Povše dobila nekaj tisoč, da sta gla^o vala za podpore „Lloydu" ali pa „Podonavski Družbi mi smo že tudi podkupljeni. ► v govorjenje, da so Da tisi poslanci bili ki šo za te podpore glasovali. Seveda tega ne erjamemo. Karakteristično za Slovenca pač to, da dvaj set let po dr. Tomana smrti onečeščuje spomin shod naslednj želje : tega sloven s 1. Naročfee na nove kipe in slike, bodisi po cerkvah ali znamenjih ob cestah dajale naj bi se zlasti domačim možem. kega prvoboritelja, ko pri drugih prilikah tako rad zagotovlj spoštovanje do njega Slov koliko se a takim ie govorilo pisali gospoda naj le pomisli, o nekega njenega pristaša šlj Sta oddajale kateri so v resnici umetniki ter kr.^čanskega mi- nesebičnem delovanji na Goriškem, pa bode videla, kako lahko se najdejo povodi za taka sumničenja. Deželni zbori so se otvorili pretekli petek. Njih pred eni a cerkvene reči naj bi se ne prodajale, ampak laj bi fe škofijskim muzejem, kateri se imajo ustanoviti. Stare slike in kipi naj se ne odstranjujejo brezmiselno ; sedniki so se pritoževali da so nepričakov vpraša naj se prej strokovnjak o ijihov vrednosti in potem deželni zbori V isterskem deželnem zboru naj se, ako vredno vadnem rokodelcu daj prenov po umetniku a ne po na- dežfloi glavar pretil slovanski manjšini da z vso ostjo postopal. Laška večina misli baj ano se sklicali že v prvi seji bode proti njej de- 4 Okus P kiščansko umetnost budi naj se že v želnozborski volilni red tako premeniti. da se slovenskim po ljudski šoli in se goji v obce med priprostim narodom s tem da naj se namesto malovrednih preživobarvanih podobic timentalnih alegorij dele podobice tvorih slancem zamaše usta V škem deželnem zboru Plener predlagal da se letos zopet izvoli odsek za pretre i tega odseka Mladočehi mislijo predlagati, da se v posebni adresi posnete po krščanskih umo- predlog o češkonemški spravi. Cehi so pa proti izvoliU Zabranj se po gostilnah in drugod razkazovati obrne deželni zbor vladarja, da obnovi češkod prav in prodajati gole, umazane podobe, fotografij obešati ter postavljati podobe nost in ki cut 6 \ 7 prospeh krščanske . umetnosti ustanf ebno društv namen bi bil pri zidanji dr., ter razo- ' Ta predlog se pa najbrže ne bode vsprejet," ker zanj ne bodo ileče slike in glasovali velikoposestniki Češki Nemci. V Liberci so Nemci letos posebno slovesno praznovali zmago Nemcev proti Francozom pri Sedanu. naj se po popravljanj kva, pri prenavljanji stai umotv pri akup Pri tej priliki je neki Prade govoril o tem, da se ima popol-; aaročevanji cerkvenih potrebščin s svMom in dejanjem pomagati niti nemško-francoska zveza tako, da bodete v nekaterih ozirih ter sploh podpirati vse s troke kiš''anske umetnosti le jedna država. Nemci bi radi našega cesarja naredili za ' C. Glasba, posebej cerkvena. Občno je prepričanje, da umetno petje in glasba blaži podložnika Viljemu II., kar seveda ne bode šlo. Italij a Zbornica se bode razpustila takoj po dokon čanih slavnostih v Genovi. Eazglas glede razpustitve zbornice človelu" srce, da j^ torej velicega vzgojevalnega pomena m ^^ ^^^ ^a to objavil še pred slavnostim, da so mogla predsedst vredna krepke podpore. Treba je torej, d samo za kratek čas ; 0» gojimo resnobno, umetnostno, ne pa še kot taka pri slavnostih fungi rati Nove olitve bodo baj treba, da ji damo ij staliao pod od embra t. 1. naprej lago Zato prvi slovenski katoliški shod izreka želj 1. a) Obrača naj se vsa pozornost Srbija Liberalna radikalna stranka pripravljata izdaten poduk že v ljudski šoli dober, moder v deških semeniščih vpelj naj se obligatno petje za vse gojence in izdatno goji igra na se z vso silo na volilni boj. Radikalni shod v Aleksinci bil je jako dobro obiskan. Sedaj hočejo tudi liberalci ednak shod sklicati v Belemgradu in na njem protestirati ukrepom radikalcev lih gl a so vi rji gl j a b gos teoretičen več ur na teden. Nastavlj praktičen poduk v skrbi naj se po semenisci koralu in večglasnem petj za po in tako zelo adikalcev zaupanje in vlada ladi in regentstvu. Liberalci boj se 2 aj pristojn oblastv krbe Da pravniki temeljito nauče metodike pevskega pouka na ednjih šolah naj se le izvrstne pevske moči. teljski prida se v petji in da se spopolnuj zmožni dijaki redno poducuj pripomočki. av pridno odstavlja radikalne uradnike in to še celo take, ki bi jih ne smela. Eadikalci silijo na to, da se skupščina takoj skliče, kajti brez dovoljenja skupščine ni smeti tudi začasno ne podaljšati trgovinske pogodbe mej Avstro-Ogersko in Srbijo, liberalna vlada pa ne misli skupščine sklicati pred novim letom. Ker se dobivajo potrebni pomočki in prava priložnost Kolumbova slavnost V G pričela se je mi za poduk in izobražbo le v dobrih pevskih glasbenih za- noli teden Kolumbova slavnost. Laški kralj in kraljica pripeljala vodih zato prvi slovenski katoliški shod izreka želj Da sta se nosti mej nepopisnim dušenjem obilo zbraneg se Slovenci oklenejo „Glasbene Matice" in njene glasbene šole; ljudstva. Znak slavnosti je miroljuben kar kaže najbolj v da se Cecilijina društv ki so ustanovlj za povzdigo tem, da slavnost poveličuj zočnost skoro vseh tij cerkvenega petja, krepko podpirajo ; c) da vsa Cecilijina društva opski h so k lavnosti poslali topstvo tudi Ame po seh kih vladikovinah sto pij v zvezo in skup rikanci. . Avstro-Ogerska poslala je k slavnosti tri vojne ladij pospešujejo glasbo petje; d) da se v ta namen izdatno Laški kralj je pri naši mornarici ostal 40 minut in jo ogledoval podpi umetnostno povzdigne orgljarska šola v Ljublj Velikega pomena je Kolumbova slavnost tudi za sporazum katera naj bode skupna za vse slovenske škofij (Dalje sledi.) Francozov Italij Obojni listi pišejo, da staro pri jateljstvo mej tema dvema narodoma ni še popolnoma zginilo Politični pregled. da je upati, da se bodo odnošaji mej obema državama er je Italijan zopet spoznal Francoza Nesebičnost Gospodj so imeli glavno besedo na slovenskem shodu in je imajo tudi pri „Slovenci hoČej po tej slavnosti robe, zopet zboljšali. Rusija in Nemčija pogodb mej tema državama na- Pogajanja glede trgovinskih vrše se prav ugodno. Nekateri svoje nasprotnike s tem pobiti, da jim predbaciv sebičnost. celo trdijo, da se bodo trgovinske pogodbe že prihodnjo zase- Cikali so celo na neko staro bajko o dualizmu, ki je pa se- danje, ki se prične baje decembra meseca, predložile nemškemu veda ravno tako malo utemelj kakor bi kdo trdil, da sta državnemu zboru v posvetovanj * 310 Rusija V Rusiji nameravajo ti dohodninski davek. Pomanjkanje denarja prisililo je finančno ministerstvo navadno od temno-rujavega sukna, ki se imenuje aba do tega, da se pelj novi davek Ruskem bil dohodninski davek svoje dni.že Pr Vidinu, okrog Sofije in pri Trnu pa nosijo belo se je pa potem odpravil, ker ni bila obleko in jako ozke hlače. Okrog pasu nosi Bol na potreba. Zopetna uvedba tega davka je prav pametna misel vadno več metrov dolg volnat povoj (pas), v katereg kajti zdaj mora itak kmet vsa bremena nositi torej tudi kdo drugi ne. akaj jih ločuj Grki v Bolgariji da ima učitelje imenovati vlada. Grki v Rumelij gubah nosi seboj razne stvari. Gorjanci nosijo debele volnene nogovice (čorape). Bolgarska obutev so pa opanke. Novi Bolgarski šolski zakon do Bele ajce so po rokavih in na prsih prešite z se torej boje, da se ne bi po grških šolah nastavljali bolgarski učitelj izpodrivali gi v v • Grrške občine poslale so v tej zadevi že v Sofijo pritožbo in tudi grški poslanik potegnil ze za bolgarske Grrke se ]e kajti bolgarska vlada ima iz šol. . največ rudečimi okraski. Ti okraski so jako umetno delo in kažejo okus bolgarskega ženstva, ki te stvari izdeluje. da kdo Vsaka posamična vas ima drugačne okraske Tako Pomagalo^menda vse nič\e1bo, veščak spozna po srajci, iz katerega kraja je očividno namen zpodriniti grščino doma. Ob šivih je bolgarska okrašena obleka z raznimi vrvicami. I i »Mi» I Obrtnija. i» ^ ............................................................................................ Obrtnijske raznoterosti. Pocinkovana pločevina. Preiskave so pokazale da Bolgarska razstava. mnogo trajnejši nego poko III. je pocinkovana pločevina (pleh) trena. Poslednje se mnogo poprej loti rja. Pocinko čevina pa baje ni dosti slabša od cinkaste, v nekaterih oz'irih plo Na razstavi v Plovdivu se gledalcu predstavlja vsa ^^ ^^ prekosi, ker se tako ne razteguje in krči ob različnem Bolgarija. Bolgarska razstava je namreč v pravem po- Na njej so obilo zastopani vsi okraji. vremenu. menu odna Razstava v Levovu. Dne 30 Lahko rečemo, da se dobi bi tako živo Seveda so r edko kje kaka razstava 1 ki stavbeno-obrtna razstav Lev gusta se je otvorila bode trajala do 20 t. m skupno predstavljala obraz kacega naroda Eazstava je dobro obiskana in za stavbenike jako poučna azstave drugod morda lepše in sijajneje ali Tamar Važna iznajdba. V Green Pointu na Long Islandu je C v zvezi z dr tako v celoto pa kultur 1 j a j kakor ]o B narodo azstava v Plovdi vendar ne predstav Bratfordam postavil stroj ki reže iz orehovih in drugih hlodov deske, tudi najtanje, ne udeležili Večinoma so se je da bi naredil kaj žaganja. Ta stroj se je popolnom bobro domačini. Le za posamične stroke bila obnesel razstava odprta tudi za tuje izdelke Ti tuj izdelki pa vendar razstavi še ne jemljo narodnega značaja. Ta razstava ima biti začetek in podlaga bolgarskemu I i »H« I Kmetijstvo. narodopisnemu muzeju. Priznati moramo, začetek. Koliko predmetov se bode lahko iz Ta muzej bode po tem marsikaj ohranil, kar bi se sicer da je to lep ročilo muzeju. poizgubilo Posebno je potreben odnih noš muzej za T tem oziru je ohranjenj razstava posebno bogata Komisija za razstavo je posebno skrbela, da dobi narodne bele same v Črtice za čebelarje. IV. Velike sovražnice čebel so ose. Rade se prikradejo v panjeve, da si nabero in se najedo medu, pa tudi če- noše iz vseh krajev dežele in to ne sedanje, temveč hr pomore in je odneso v gnezdo mladini za tudi starejše narodne noše. Posebno je v tem oziru dobr Ker je osa jako gibčna, uide čebelam, ako jo pr ganjaio Zdr čebelo osa sicer edkokrat zmaga Naj več zastopan trnski okraj. Eazstava noš je posebno zaradi čebel ose pokončajo na paši. Omami osa najprej čebelo s tega zanimiva, ker ni zlepa dežele, kjer bi bilo toliko pikom. Ose rade napravijo svoje gnezdo blizu ulnjaka različnih noš, kakor Bolgariji. Vsak okraj da saka vas in hodijo potem ropat v ulnjak. Taka gnezda uničiš s tem ima svoje posebnostij, posebno ženske noše so kaj raz- da jih poliješ z vročo vodo in ali pa dobro prekadiš ) lične možje Drugače se nosijo žene, kakor dekleta, drugače tem ne koristiš kakor mladeniči. Nekater čebelarstvu, temveč vsemu kmetijstvu po več stoletij. Bolgar se je do zadnjega časa trdo držal poslednja leta je semtertja po teh noš so jako stare, Posebno se priporoča pomladi pobijati ose, ker s tem se svoje odne noše sebno blizu mest začel udomačevati se tuji okus nizke Moški nosijo skoro po vsej Bolgariji črne kosmate niči cela kolonija, če se pomladi jedna osa ubije. Nevarnejša za čebele kakor osa je pa sršen, kateri medom obložene čebele zavratno napada in jim stare prsi. Večkrat se priklati v panjeve, da čebelam ropa med. Ker na vrhu plosknaste kape. Črni lahki kalpaki v se mlada sršenova zalega živi posebno z mrtvimi čebe mestih so pravo za pravo, kakor se na razstavi prepričaš, le neka finejša posnema teh kmetskih južni Bolgariji kjer lahko kap. so se bile bolj udomačile turške lami navade, nosijo tudi črne turbane nekaterih zapadnih lahko v panjih sršeni napravijo veliko škode, ako se čebele zjedinjene ne upro. Zatorej njih gnezda na vse mogoče načine razdiraj in zlasti pomladi uničuj njih ba- bice krajih pa majhne živo rudeče kape, kakoršne nosijo otroci napolnjene s pivom Dobro je, če pred panj postaviš steklenice na pol po vsej Bolgariji Jopiči in pa široke hlače nosijo medu čebele kateremu se pridene kavino zličico ne gredo v take steklenice, ker je jim 311 zoprn duh piva, sršeni pa tudi ose pa v steklenicah naj- jedno pozdoo Pozdno sadje se bode posebno lepo razvilo, ko dejo smrt. bode že zgodnje obrano Posebno nevarna je pa čebelam bregulja, to ve- Rožni odpadki so posebno dober gnoj za rastline lika osa, ki živi v peščenih krajih in se živi samo od Od «ebelne hrane. V ulnjaku napravi jako veliko škode, navadne ose loči se po tem, da ima debelejšo glavo, močnejše prsi, bolj stegnen zadnji život in močneja ščipalnice. Živi v luknjah po peščenih tleh. Jajca nese v mrtve čebele. Čebelo kaj spretno vjame na cvetji. Ko jo umori, jo pa nese v svoje domovje. Priporočati je, da se gnezdo se vzgojajo v loncih. Dobro je pa Dobro je pa tudi, če se ti odpadki ki če se ti odpaiki zlrobe dok C? moČij v vod m potem s to vsem tlinam p 1 Poučni in zabavni del. te ose razdirajo, posebno pomladi se morejo babice uni- sreči da ta mrčes pri nas ni tako navaden, če vati. kakor v severnih krajih. Zemljepisni in narodopisni obrazi Nabral Fr. Jaroslav. 265. Mravlje so čebelam jako zoprne, zaradi njih zopr- Pn kralju Eumaniki. Zopet Mirambo. V Udjidji-u. Tanga nega duha in jih vznemirjajo. Med jih večkrat privabi v panj. Neprevidni čebelar jih tudi večkrat sam privabi. ako razsipino, v kateri še nekaj medu, stresa blizu panjev Preženeš jih, če potrešeš pepela ali pa poliješ z vodo, v kateri je dolgo ležala gnila riba. Tudi scalnica pomaga. Ubrani se pa mravljam tudi s tem, da na kraj, kamor zahajajo mravlje, položiš s siropom namazano sukno, na katero mastni tekočini obvise mravlje, in jih pokončaš. To tako dolgo ponavljaj, da ne bode več mravelj. Tudi je dobro, če deneš, kamor prihaja mravlje, vlažno s sla-dorjem potreseno gobo. Kadar se napolnijo luknje mravelj, pa gobo vrzi v vročo vodo. Mravljišča pa pokončaš, če jih posuješ z neugašenim apnom in po tem poliješ z vodo. Tudi tobačji lug ali pa solna raztopljina z vročo vodo dobro pomaga. Najnevarnejša izmej vseh mravelj je evropska pajčna mravlja (mutilla evropea), neka kosmata mravlja z rudeče-rjavimi prsi in belimi pasovi na zadnjem delu života. Ta mravlja se posebno rada vgnezdi v čmrljnih gnezdih in njene ličinke popolnoma pokončajo čmrljino zalego. Tudi v panje se prikrade ta mravlja, odkrije zalegino celice in vanje zanese jajca. Tako večkrat znese na stotine jajec, iz katerih se izležejo ličinke, ki pokončajo čebelno zalego. Ta mravlja pa tudi napada čebele in jih kar pokonča po trideset in še več, katere potem najdemo n"a dnu panja Zato pa morajo čebelarji preganjati to mravljo, posebno če jo najdejo blizu ulnjakov. Mej pajki je suha južina celo koristen, ker polovi mnogo škodljivih mrčesov, križni nika. Sedaj se je Stanley obrnil proti Nilu Aleksandri, ki se tudi Kaghera naziva. Hotel je, da ga temeljito prouči, da preišče, od kodi prihaja voda te reke. njegovih preiskavanjih mu je šel vrlo na roko vladar te zemlje, kralj Rumanika, kateri je njemu na ljubo sklical pravi geografski kongres. Nič čudnejšega nego o znanstvenih vprašanjih. mnenja teh domačinov Kar so povedali, bilo je smešno, časih fantastično, skoro vselej pa protislovno. Vendar pa je iz te zmesi potegnil Stanley po kako bilko, s kakoršno se zna okoristiti izvedenec. Sploh pa črncem nikakor ni šlo v glavo, da more človek radi golega znanstvenega preiskovanja tako daleč potovati, toliko potrošiti, toliko pretrpeti i. t. d. Ali kralj Rumanika je bil v tem pogledu prava izjema, pokazoval je najživejše zanimanje za Stanleyevo k delo. Kedar je naš potnik govoril, obrnil se je kralj proti njemu in ga poslušal z največjo pozornostjo. Kedar je bilo treba pojasniti kako dvojbo, hipotezo, pri tistej priči je poslal vladar po človeka, kateri je bil najbolje izveden in izpraševal ga je sam o pre-pornih točkah. On je vsak čas zatrjeval, da je zanj izredna čast, da ima belega človeka v svojej državi, 1 pojek je pa nevaren čebelam. Blizu panjev naprede svoje mreže, v katere polovi mnogo čebel. Te mreže mora čebelar že zaradi snažnosti ometati. Proti obširnim pajče- vinam, s katerimi preprežejo pajki včasih jeseni po polji in pašnikih, pa seveda čebelar ničesa storiti ne more. in dal je voditi svojega gosta k jezeru, k obalam, na gore, k izvorom tople vode, k vsemu, kar je moglo zanimati potnika. Rumanika je nekako idealen črnec, in čas, ki ga je Stanley preživel na njegovem dvoru, bil je ploden na koristnih in važnih dokazilih za re-šenje velikega problema o izvorih Nila. ^ Sedaj pa je Stanley spremenil svoj načrt, krenil je po drugem potu. Več kot leto dnij je bil posvetil jö Kmetijske raznoterosti. Antinonin se imenuje novo preiskovanju najjužnejših izvirov Nila. Oplovil Viktorijo Njanzo, in mogel je s Speke-om trditi, da % ta neizmerna vodna površina je eno samo jezero, sredstvo, s katerim se dočim so Livingstone, Burton in drugi pisali, da jih preženo razni škodljivi mrčesi, pa tudi uniči hišna goba. To sredstvo se mora v vodi raztopiti, potem se pa mora ž njim škropiti. Lepe vspehe so dosegli s tem sredstvom tudi proti skodljivki v gozdih gosenici „nonni", s tem pa so brizgali raztopljino antinonina v drevesne vrhove. Debelo sadje. Kdor hoče imeti lepo debelo sadje, naj ima petero. On je prehodil peš na stotine milj severne obale, preiskal je zemlje, ki meje na jezero Muta Nzige, in ker ni mogel proti Nilu Aleksandri, in ga je sledil do polovice njegovega toka. Ker pa so mu tu domačini pot zaprli, rekel je z Bogom zemljam v na jednem drevesu cepi dve različni vrsti, jedno zgodnjo in področju Nila, in krenil je proti Tanganiki Ta prememba pota ga je napeljala, da odkrije žene koze, ovce in druge žival; tretji prinese zelenih Kongo. in zrelih banan. Nadalje se tu prodaje železna žica, Stanley je bil že deset dnij na potu proti Tan- prstenje, železne narokvice; potem suhi maniok, po ganiki, kar izve, da se približuje Mirambo, katerega sušene ribe orehi, zelenj dinje in kumare Kar kakor se čitatelj spominja, spoznal bil na ne posebno se tiče, domačinov, prodajajo zlasti robove, sveže ribe, prijeten način na prvem svojem potu. S pomočjo svojih slonovo kost, pletene košare, ribarske mreže, sulice, Ruga-Rug je lovil divji vladar po tej okolici robove in loke in strelice. Mesto novca služi jim razna bisernina. pobiral slonovo kost. On dade poprašati Stanleya, ali V Udjidji-u je dosta Arabcev, kateri so imoviti je beli človek še njegov rieprijatelj, ali mu hoče dati možje, oni drže v svojej roki faktično bogastvo in moč zemlje. Domačini so okretni brodarji, vešči veslarji, lete p preko jezera kakor vodne ptice, izvajajo s svojimi člo- dobro besedo. )) Po vedite Mirambu"' odgovori Stanley, 5? da ga želim videti. Ko sem postal prijatelj Mtesi, Rumaniki in vsem kraljem, kar sem jih našel na svojem potu, ozkimi pirogami razna vratolomna kretanja, da biti mi hoče ljubo in drago, da imam za prijatelja tudi veka stresa strah in groza radi tolike smelosti. Mirambo " Stanleyev namen, kedar je zopet prišel k jezeru Drugega dne se predstavi strašni črni poglavar bil je ta, da pazljivo obide njegov obod z zapadne s spremstvom Ruga-Rug. Stanley zatrjuje, da je ta strani, in da se prepriča o tem, ali ima ta velika voda obisk spremenil vs o tem kralju. Naš res Mirambo, kateri se'mu je tu pokazoval kot človek predstave, ki jih je popreje imel kak iztok ali ga nima. Cameron, ki je malo pred njim se je vprašal sam, ali je to bil tu, nagibal je k nazoru, da ga ima, in zaznamoval je kot iztok jezera reko Lukugo, katera teče proti brez velikih zahtev, nedolžnega izraza in miroljubnega zapadu, in katera je pritok reke Livingstone. Stanley ponašanja. Vse življenje, vsa dela Mirambova se zelo je mislil nasproti, da se to veliko jezero nikjer ne slabo zlagajo s to sliko. izliva, in ta misel se je učvrstila sedaj v njegove] Stanley je ž njimi zamenil kri. Oba nova pri- glavi vsled nekih navideznih razlogov, jatelja sta si sedla nasproti na čilim, voditelj sprem- Stanley je dosta učinil za poznavanje tega je- stva pa je vrezal enega in drugega v desno nogo, zera, njegovim izvajanjem bi se dalo pokloniti brez vzel vsakemu po nekoliko kapljic krvi in jo prenesel ugovora, da jih ne ometava mož, kateremu nobeden od jednega na drugega. Potem je zavpil: Ako kdo ne more odrekati naučnega ugleda, pomorski poročnik vaju odslej izdade pobratimstvo, katero vaju spaja, Cameron, ki je prvi obšel obod velikega jezera, in mu požre naj ga lev, piči naj,ga kača, zagreni naj mu izrecno zaznamoval kot iztok reko Lukugo. jed, zapuste naj ga prijatelji, izpali naj se mu puška _ « v roki in ga rani, preganja naj ga do smrti vse, kar » je. malopridno." Po tem obredu sta izmenila darove, in ločila sta « se kot brata. Stanley ni videl več Miramba, ali nekaj 9 Poučni in zabavni drobiž. Bluvanje Etne. Ognjenik Etna na sicilijanskem otoku letos tako silno bliije, kakor že ni od 1856. leta. Bluvanje m raz- let pozneje je navalil ta unjamuesijski kralj bojnik, po starej svojej navadi, na naše karavane, in 4 pobil je Cartera in Badenheada v zemlji Pimbue. v ze se je začelo velikih množinah -V • 1 * * * jiihji izliva in še sedaj ni prenehalo. Lava se v in sadnih vrtov. Da je tudi je nekaj v z^ pokončala mnosro polja in hiš že pokončanih, razume se samo po sebi. Iz glavnega žrela pa na vse strani leti Stanley je šel naravnost proti jezeru Tanganiki, P^P^l kamenje. Poleg glavnega žrela naredilo se je že in dospel je 26. maja v Udjidji, tje, kjer je pred štirimi leti našel Livingstone-a. gore Oj divnega pogleda! Nebes je čisto moder, jezero mirno. Z leve in desne se košate palmovi in postranskih žrel. V nekaterih krajih je lava pritekla od že do 10 kilometrov daleč po 4 — 8 metrov in na debelo. Solnčne pege. Preiskovanja solnčnih peg so pokazala, da se te pege premikajo po solnci ravno tako, kakor viharji po zemlji. Iz tega. sklepajo, da so te pege v zvezi z velikimi govi gaji, pred seboj pa vidiš visoko trstiko, iz katere viharji in na solaci. gledajo revne in stožkaste strehe. Dolgorogati voli se napenjajo na vodi, osli dirjajo sem in tje in rigajo; m koze, ovce in psi se klatijo po trgu, okoli katerega se % vrste arabska stanovanja, čvrste in prostrane zgradbe od vhojene zemlje s širokimi in svežimi verandami. Palme, dinje, banane razprostirajo nad temi poslopji svoje vitke veje in perje, čegar zelenilo se harmoniški odbija od sivkastorujave boje zidov in plotov. » Sejm udjidjijski je vreden, da se omeni, ker je Stoletnica zvezdarne. Letos je minolo sto let, odkar je z ezdar v Mad v Vzhodn Indij ^ .........................................................I.....I................................................ ^ 4: ^^l/ml^f^ = novice. = i ^ TiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiii ^^ Deželni zbor kranjski. Deželni zbor otvoril se je, kakor smo poročali, Deželni glavar g. Detel a pozdravi t. m. poslance in dežel- eden najvažnejših v celem kraju ta sejm dona- nega predsednika barona Winkle rja in poklice trikrat šajo okolne zemlje svoje pridelke in izdelke. Jeden Slava" presvitlemu cesarju. Deželni predsednik gosp. baron W i n k 1 e r pozdravi poslance m izreka nado, da bo zase prmese sezama, graha, masla, jajc, piščet; drugi pri- danje koristno za deželo. Za reditelja volita se poslanca:: Kersnik in baron Lichtenber z\ Stegnar in dr. Schaffer N to verifikatorja pa posLinca : olita se finančni ter upravni ž^4ezl se je Pred odhodom gorenjske laka opoludne katerim C in kr. Visokost nadvojvoda odpeljal v Beljak bil in gospodarski odsek V finančni odsek so Miirnik je obed na južnem kolodv kateremu so bili povablj (načelnik), baron Schwegel (nemestnik), d Papež Žitnik dr itez Langer, Hribar Vošnjak. V uprav Klun Qi in Luckmann Sukli Višnikar in pomocnega podarski odsek so voljeni Kersnik (načelnik), baron Lichtenberg (namestnik), vit. Langer Papež ces. kr. deželni predsednik in oba podpredsednika dez. društva. Nadvojvoda se je večkrat in posebno še i obeh društev na Kranjskem in preverjeni smo, da bo to pred odhodom zelo pohvalno izrazil o delovanj Rulecega križa" Ka\ Pov , Lenaičič, in dr. Tav V drugi baron Rechbach, Murnik, Pakiž dr N priznanje gotov ne odbora, ampak tudi druge podbudilo k nadaljnemu vspešnemu delovanj w J d 15 t. m izroči se najprvo več Prošnj računov, proračunov in prošenj finančnemu odsek zadeva upravnemu odseku, na to pa poročaj nega odseka 1 Poslanec K v neka cestna v imenu financ računskem sklepu nor- šolo na Grmu za vsprejem učencev v kmetijsko Vsled odloka veleslavnega deželnega odbora z dne ptembra t št. 7920. naznanja s tem vodstvo imonovane šole, da se prošnje za vsprejem in za deželne usta malno-šolskega zaklada za leto 189 Pri resolučij strogega iztrjevanja šohkih glob vnela se je debata €0 se udele2 Kavčič, Šuklj nega odseka Klun lede katere Stegnar, Lenarčič nove vlagajo še lahko d 30 pt e m b t Otvoritev deželnega gledališča Odbor drama poslanci gospodje: in Hribar. Naposled obvelja resolucija finanč da je lado naprositi, da se skoro iztirj za- tičnega društva je sklenil slo\ dališče dne 29. septembra t. — Takozvani «češplj otvoriti novo deželno de- semenj je bil minoli ostale šohke globe Računski sklep se biilno> na znanje. 2 darjenja s vzel na to odo pondeljek v Ljublj bil je srednje obiskan. Konj in olov 1st P lanec o izkazu glede gospo- P^ kranjskim učiteljskim pokojninskim zakladom za se je na telet, vsega skup; vinski trg 1055, nadalje 395 krav in 61 torej 1511 glav. Najživahneja je bila kupčij odobri 1891. Izkaz se učiteljskih pokoj pokritja pa 10.064 I s t poslanec o pi zaklada s konj posebno z žrebeti, katerih se je res precejs število za 1893. Potrebščine jo 27 990 ffold Id torej primanklj 1 944 gld ka teri se bode pokril iz deželnega zaklada. Pror se potrdi in lepih prignalo na semenj — Davica. V Kranj v okolici pojavila se je dav Zbolelo je več otrok, par pa tudi že umrlo 4 Posl Hrib o računskem sklepu deželnega posojilnega zaklada za Isti 1891 katei se zame odob na znanje, o. poslanec o proračunu tega zaklada za 1. 1893. Skupn ota pokritj znaša 127.330 gld potrebščine J torej primankljeja 83 410 gld., kateri deželn zaklada. Proračun se potrdi 6 o prošnji odgonskega sprevodnika Karola 210 740 glo , se bode pokril iz Poslanec Žitnik Novaka v Ljub- tovalci Grošelj Pri občinski volitvi v St. Lambertu v Litijskem Golč, sve- 5 in Jan. okraji voljen je županom posestnik g. Val. Boitin Val \ pa posestniki Frid Berdaj Umrl je v Trstu dne t. m C. Ivan Nep. Legat. Pokojnik bil je čak tržaškega za zvišanje 400 gld. Šmartna p 7. 1st i. Plac poslanec se mu poviša od 360 gld. na o • h prosn] eč posestnikov IZ Jerneja Legata in se rodil dne klem in je bil v mašnika po Legat bil je bla^ 23 apr 1842 1 kanonik kofa dr v Na- \ Litij in d za odškodnino povodom preložitve Bčen dne 13. avgusta 1865 človek in dober rodoljub. Blag mu spomin V ljubljanskem semenišču prične se prihodnjo