Št. 90.                                                 V Groricvv sredo dne 13. avgusta 1902.                                Tečaj XXXII.
Izhaja trikrat na teden ˇ Šestih Izdanjlb, in sioer: vsak torek, Četrtek in soboto, zjatranje lz< danje opoldne, večerno izdAnje pa ob 3. ari po: poldne, in stane z uredniškimi izrednimi prilogami ler -s .Kažipotom' oh novem letu vred po poŠti pre-iemana   ali v  Gorici   na dom pošiljana:
Vse leto.......13 K 2i) b, ali irld. B-6<>
pol leta........6 „  60 ,    ,     .    330
četrt ieta.......3 . 40 „   .     ,    1-70
PosamiCne atovilke stanojo 10 vin. Od 23. julija 1!K)2. do preklica izliaja  oh  sredah in sobotah ob 11   uri dopoladne.
SaroCniao sprejema upravniStvo v Gosposki ulici Stv. 11 v Gorici v cGoriSki Tiskarni* A. Gabriflek vsak ian od 8. uro zjutraj do 6. *T-s&sr; ob nedeljah pa od =). do 12. ure. Na naroČila brez dopoulane naročnine <e ne. oziramo-                               ..
Oal«ai In poslanic« sp ra6uni;o po pett-TtMah,-& tiskano 1-krat 8 kr.t *-krat 7 kr., 3-krat ti kr. vsaka vrsta, vdirat po pogodbi. - Vrtje črke po prostoru. - hcklaine it. spi»i v uredniškem delu 15 kr. vrsta. ~ Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost.
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici.
Uredništvo
se nahaja v Gosposki ulici 81 7 v Gorioi v I. nadstr. Z urednikom je mogoče govoriti vsaki dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do IS, dop. TJpravnifitvo se nahaja v Gosposki ulici SUH.
Naročnino in oglase Je plačati Ioco Gorica, »opisi naj se pošiljajo le uredništvu.
Naročnina, reklamacije in druge re3i, katere ne spadajo  v  delokrog  uredništva,   —- ¦ - -   ~-m< •   *-
. upravnifitva.
pošiljajo le
Vse za omiko, svobodo in napredek!«    Dr. K. LavrU.
»PRIMOREC«
izhaja neodvisno od tSoBe* jroak_ petek instane vse-leto 3 K-» H ali gld. i;60.
<So5a> in »Priniorep« se prodajata v Gorioi v to-bakarni Sohwarz v Šolski uM In Jellersitz v Nunski ulici; — v Trsta v tobakarni Lavren5i5 na trgu della Caserma in Pipan v ulici Ponte della Fabbra.
»Gor. Tiskarna e A. GabrSSek (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal.
Se nekatera pojasnila g. dež. posbca dr. Treo-ta.
k
K zadnjemu članku v »Učit. Tovarišu* in k opombam »Soče* v dostavku ured-n.stva, ko je ponatisnila oni članek, Štejemo si v (Umnost priponuuLi še sledeče:
G. dr. Treo, in tudi .Šota' v omenjem ilostavku, sta trdila, da v na§;h Ijuti. Šolah ,ni organičnega pouka v kmetijstvu" in da se toga popolnoma pogreša. — Temu pa ni Uikot Oe bi se potrudil kdo izt.vd gospodov, ki trde to, v katerokoli šolo v deželi, kjer se poučuje mladino v nadalj. tečaju, tntgel bi se prepričati osebno, da se pcučuje .orga-nifiio* v kmetijstvu in da se obravna prav runopo gradiva iz tega predmeta, oziraje se na krajevne razmere. In to se godi po vsej deželi, ue-le .po posameznih delili iste.* — l'a ne samo v nadalj. tečaju, marveč tudi ; višjih Sol. letih vsakdanje Šole imamo v čitankah mnogo sestavkov, ki »e pečajo z raznimi parnimi kmetijstva ali pa s predati, ki so s kmetijstvom v najož,i zvezi, kur je povsem prav m samo ob sebi umijivo. Ako pa je tu in tam kak učitelj, ki morda ne vrši vestm svoje dolžnosti v tem ožini, (v vsakem stanu je med žitom nekaj plevela), s tem Se ni nikdo opravičen trditi, da »uči-tehstvo tukaj ni kos svoji nalogi*.
Priznavamo pa radi, da bi se dalo v drugačnih razmerah doseči Se kaj več. A nikakor ni iskati najprej povoda pri uči~ tt\Jslvu samem ter v njegovi baje premali izol.-razbi, marveč iskati je vzrokov drugod. Ako se ?.eli Se obširnejšega pouka v kmetijstvu v naSih Šolah, naj se n. pr. odpravi pnludnevni ter upelje celodnevni pouk; mesto nadalj. tečajev upelje se naj vsakdanja Šola t»-r naj se skrbi, da ne bodo razredi prenapolnjen«. Učitelj na enorazredni, ki ima sani opraviti s 11iO — 1 ,"»0 utreti, pač ne more deliti čuv-r-.-v. Čeprav j) povsem 'kes svo.i ru'.«yi. - - Na vrfrjzrrdnirau večinoma tudi nismo i;";č na bii!/.-m. Povsr.5 se glt-da, da hi so st!a*ir.o čini Vič drok v ,,eden . razrei!, <VS »brat; in pisdt >v Se navado, d.rugega pa ni pt-lroba',ler se prizadeli čttuttlji brani -.j na vse kriplje, razkriti kako »o!o vzlic r-r. "..-.polnjenju. Učitelj pa delaj, ugoisab^aj s- Jafcor ve-S in zmš; za zahvalo   pa   dobiš
pod nos, da nič ne dosežeš in da  nisi kos svoji nalogi.
Gospod poslanec je rekel v svojem govoru tudi to-le: ,Ako bodemo imeli, gospodje, tako praktično vzgojeno učiteljstvo, potem pride kmalu čas, da se bode tehnični napredek razvil med kmečko mladino nole po nadaljev. lečajih, ki so dandanes večinoma le na papirju, temveč duh in želja za njim Že v višjih razredih Ijud. Šole, kjer naj se kmet. poduk pri 12—14 letnih dečkih uvede s primerno razdelitvijo uč. gradiva*.
Primorani smo povedati g. poslancu, da nadaljev. tečaji obstoje na vsaki soli, izvzemsi ekskurendne enora-zrednice, katerih pa ni (0 v vsej goriški deželi. Na vsakem nadalj. tečaju poučevati se mora natančno po predpisih in učnih načrtih, ki obsegajo tudi gradivo iz pouka v kmetijstvu. Kaj bi rekli gg. e. kr. okrajni Sol. nadzorniki, čo bi bili nad. teč, le na papirju? Oni menda vendar ne zanemarjajo svojih dolžnosti, htotako moramo zavrniti besede g. poslanca, ki pravi »naj se uvede kmet. poduk pri 1S-—11 letnih dečkih s primerno' razdelitvijo uč. gradiva*. Saj vendar ravno dečki te starosti hodijo v nadalj. tečaj in se tam uče povsem »organ i eno* kmetijstvo. To, kar g. poslanec želi, to se torej vse že davno vrii.
Kar se tiče drugih opazk, pripomnimo Se to-le: Hvaležni vam bomo, ako nam pre-skrbite se višje izobrazbe. ™ Mislimo pa, da je učiteljstvo tudi s sedanjo svojo izobrazbo kos svoji nalogi. Naobrazba, ki se jo dobi na učiteljišču, res da ni popolna, a popolna ni niti ona, ki se jo prinese z univerze. Tudi koperskemu učiteljišču ne more se očitati, da bi v obče ne vršilo svoje nalrge. Tudi iz koperskega učiteljišča izSlo je !i;nor'o mož, ki delajo čast učiteljstvu in so celo lahko v ponos vsemu narodu. S tem nočemo reči, da ni neobhodno potrebno, premestiti ta zavod iz nevarnega koperskega gnezda, kjer trpi mladina še več škode v drugih ozirih nego v naobrazbi. — Hočemo Se spomniti na to, da kdor je vesteo in hrepeni po napredku, dopolni si sam, kjer ve, da mu kaj poniankuje. To se godi pri vseh  stanovih  in  tudi pri nas učiteljih.
Vzlic žalostnemu gmotnemu stanju, ki je naj- 1 večja ovira na poti do nadaljevanja v izobrazbi, eme vendar učiteljstvo s ponosom trdili, da ni zadnje v sodelovanju, kjer se gre za kulturni napredek milega nam naroda. Brez ozira na pomankanje sredstev nabavlja si učiteljstvo knjig in Časopisov v popolnitev, izobrazbe in ravno kmetijska stroka je tu zastopana v obilni meri. — Hvaležni pa bodemo narodno-napredni stranki in v obče vsem rodoljubom, ako pripomorejo učiteljstvu do boljšega duševno - intelektuvalnega in gmotnega stanja ter bodemo s Mm večjim veseljem posvečevali svoje moči v korist narodu Se posebno na gospodarsko-kmetijskem polju, v kar smo tudi doslej delovali in to v šoli »organično* ter izven šole, kolikor je bilo v naših močeh. -— Prosili in želeli bi pa, da kadar se o nas javno govori ali piše, naj se govori ali piše po dejanskih razmerah, a ne po nezadostnih ali površnih informacijah. Prepričano naj bode tudi si. ured. »Soče", da nismo pisali ni zadnjega niti današnjega članka iz »prevelike občutljivosti*, marveč jedino radi tega, ker se je storilo krivico vsemu učiteljstvu, a smo hoteli to krivico popraviti in pojasniti g. poslancu dejanske razmere.
Vse to pa smo storili z namenom, da ne nastanejo nesporafcumljcnja in neosnovane dolžitve z različnih strani. Želimo, da bi bila s tem stvar poravnana ter nikomur v škodo, marveč skupni sveti nam narodni stvari le v korist.
Predsedstvo tominskega uč. društva.
Doatavek uredništva: Priobču-jerao tudi ta članek, pridružuje se koncu, da bodi s tem končana ta reč v javnosti. Povedali smo si mnenja od obeh stranij. Slavno predsedstvo ostaja pri svojih pojasnilih in mi pri svojih, iz teh pa — o tem smo prepričani — se izcimi rezultat, s katerim bomo vsi zadovoljni, saj glede cilja smo si v soglasju. Tok bližnjega časa pa mora odstraniti razne ovire ter naplaviti pot, po kateri se uresniči, kar je bilo izraženo od jedue kot od druge strani, pot, ki vede naravnost do cilja in ob kateri pridejo izven pošteva posamezni pomisleki ter osebni oziri.
Dopisi.
8 Krasa. — (Žalostni dogodek v Sesljann pod občino Mavhinje v kamnolomu gg. Pa-canoni, Galimberti & Piani.) Dne 7. t. m, so zažgali (vstrelili) galerije (poce), v katerih je bilo nad 270 kvintalov smodnika in več dl-namita; med tem časom so delavci in mnogo gospode iz tujih krajev gledali od daleč; ko pa se je že skadilo, je trobenta pela, da se lahko gre na delo, in so delavci radovedni, videti koliko hriba da je dol vrglo, tekli hitro zraven in je prišel tisti strup od zgorej skalovja od moči smodnika in din«-mita, nakar je eden delavec na tla padel, — Nato je neki g. orožnik s postaje v Nabrcžini Leopold Wmklcr, doma tam od Kala, teke), češ, mogoče da ga resi, ali je padel še on; prihiteli so ie drugi, ali nekaj so jih rešili, 7 pa je ostalo mrtvili; več bolnih so potem peljali v Trst v bolnišnico. Med potjo je Se eden umrl, eden izmed njih je bil tehlničar v Trstu, drugi so Italijane!. Na tem delu je mnogo delavcev a premalo je izvedenih mož, ker se veC slučajev prigodi; pred osmimi dnevi se je bil eden ubil, pred 3 tedni tudi eden, tako da se komaj 1 teto je delo in že 14 ponesrečencev štejemo.
Pokopali so jih na pokopališču v Mav-hinjah, ali gospod nune Keber ni nič vpraSal, ali so bili že pred tremi leti pri spovedi. Pred nekaj časom pa je gospod nune oznanil pred oltarjem, da kdor ni v treh letih pri spovedi, da ga ne pokoplje na blagoslovljeno zemljo, ne sprejme ne za botra pri sv. krsti ne birmi, kar se je tudi pripetilo, da jih ni hotel sprejeti pri sv. krsti, a od »boljših Ijudij" se ne govori, to je postava le za uboge Krašavce, katere oni sleparijo; ali ljudje niso več neumni, vidimo, znamo in slišimo! Potem pa pravijo, da vera peša, ako mu.kaj kakšen človek včasih očita. G. nune, dobro napredujte, še mnogo k-t živili 1
Ajdovščina. — Dne 9. t. m. se. je vršila pri nas volitev županstva, in sicer so bili soglasno še nadalje izvoljeni bivši Župan in podžupana. —
Tudi volitev starašinstva se je vršila z malo osebno spremembo popolnoma mirno, to je% brez običajnega vika in krika, kar označa že dejstvo, da je bilo v vseh treh razredih oddanih skupno 16 glasov. —
Križarji
Zgodovinski roman v štirih delih.
Polj-kt >j,iMit H. tfmkfentcz        Poal. l*««In»* i.
I-                                                        i
V Tinjcu, v krčmi »pri Divjem bivolu,* katera je pripadala k opatiji, je sedelo nekoliko Jjudij; po-, slušali so pripovedovanje izkušenega bojevnika, pri- j Sedšega iz daljnih krajev, ki je pravil o raznih dogodkih, katere je doživel na vojni in na svojem potovanju.    |
Bil je brkast človek v najboljših letih, širokopleč, naravnost orjaške postave, toda shujšan. Lase je imel spravljene v mrežico, posuto z biserji; na sebi je imel frhast jopič, na katerem je bilo videti prame, katere je ondi pustil za seboj oklep; Čez jopič pa je imel zategnen pas, opremljen bogato z medenimi zaponami, z& pasom mu je tičal nož v nožnici iz roga, a ob boku mu je visel kratek popolni meč.
Tesno poleg njega je sedel za mize mladenič z dolgimi lasmi in veselega pogleda, očitno njegov tovariš in nemara njegov paže, kajti imel je na sebi takisto popotno obleko, irhast jopič, ki je kazal na sebi sledove orožja. Pri mizi sta dalje sedela dva kmeta iz krakovske okolice in trije meščanje v rdečih
gubastih čapkah, od katerih sojini segali tanki iapeljil uprav do ramen.
Krčmar Nemec v sivkasti kučmi in s po koncu stoječim ovratnikom jim je nalival iz majolike v glinaste vrčke vino ter radovedno poslušal te bojne dogodke.
Še bolj pozorno j>a so jih poslušali meščanje. Ob tem Času se je že zdatno zmanjšala mržnja, katera je za časov kralja Laketka ločila meščane od vitezov, in meščanje so ponosnejše dvigali svoje glave nego v poznejših letih. Še se je cenila njikuva pripravljenost »ad concessionem pecuniarum,« zato pa si po krčmah pogostoma videl trgovce, ki so pili bratovščino s plemstvom. Da, še kaj radi so jih videli ondi, kajti bili so to ljudje, katerim se ni smilil groš in kateri so ondi navadno tudi plačevali za plemiče.
Tako so sedeli skiroaj tudi sedaj, se razgovarjali ter le sedaj pa sedaj pomignili kromarju, da je nalil pijače v vrče.
»Torej sta, hrabra viteza, videla lep kos sveta,* reče jeden trgovec.
»Le malo je takšnih med onimi, ki sedaj od vseh stranij dohajajo v Krakov, da bi ga bili videli toliko,« odvrne vitez.
. »Ne malo pa jih tudi zahaja v Krakov,« nadaljuje meščan. »Velike slavnosti in velika sreča za kraljestvo! Pravijo tudi, da je kralj zapovedal, naj se vsa kraljeva spalnica prevleče z zlato tkanino, izšito
z biseri, in naj so nad njo razprostre tudi takšno nebo (baldahin). Tu bo toliko zabave in vitežkih iger, ka-koršnih svet Se ni videl.«
Boter Gamroth,*) ne oviraj viteza.
»Jaz ga ne oviram, boter Evertrefcer,*) pač pa si mislim, da tudi on rad poizve, kaj se pripravlja, ker tudi sam bržkone potuje v Krakov. Jaz se danes itak več ne vrnem v mesto, kajti poprej, nego oni vrata ze.pr6, itak ne dospem tjekaj, po noči <>a imamo časa dovolj.«
»Toda vi odgovorite na jedno besedo celih'dvajset; starate se, boter Gamroth !«
»Za to pa zavoj mokrega sukna še z jedno roko nesem pod pazduho!«
»O da, takšnega redkega kakor je sito.«
Daljše pričkanje pretrga stari bojevnik, ki reče •
»Kajpada da ostanem v Krakovu, ker sem Že čui o vitežkih igrah, na katerih kaj rad poskusim svoje moči. Takisto tudi ta moj bratranec, ki je sicer videti še mlad in golobradat, pa je vsekako že videl marsikateri oklep na zemlji.«
Gostje pogledajo mladeniča, ki se je veselo na-smehljal in popravivši si svoje dolge lase za ušesa, dvignil polagoma svoj vrč k ustom.
*) Takratni imeni, ali bolje priimki.
(Dtuje pridej
Domače ta rane aonce.    I
Osebne Testi. — Ravnatelj podružnice j banke ,Union* v Trstu in upravni svetnik I Fortanat Vivante je dobil od cesarja plemstvo. I
Poštarjem v Sežani je imenovan g. j Alojzij Skerl, sedaj poštar v Staremtrgu I pri Ložu, ki je ob jednem pomaknjen v I 4. stopinjo 1. razreda statusa za poštarje.     I
Smrtna kosa. — Spoštovani in rodo* I ljubni rodbini Plesovo ia Hausnerjevo je za- I dela v soboto velika žalost, ker je umrla I gospa Leopolda Plesova, rojena Hausnerja, I v Devinu. Po kratki ali mučni bolezni je iz- J dihnila blaga gospa svojo dušo v soboto okoli I 11. ure dopoldne. Pokopali so jo v pone- j deljek na domačem pokopališča ob obili ude- I ležbi toliko od strani svojcev kolikor drugega I občinstva. Blagi ženi bodi mir in pokoj, preostalim naše sožaljel                                      I
V  ponedeljek je umrl po dolgi bolezni j g. Anton Laharnar, c. kr. profesor na višji realki v Ljubljani ter učitelj modernih jezikov na tamkajšnjih srednjih šolah. Služboval je v Ljubljani le nekaj let, poprej pa je služboval dolgo časa v Roveredu na južnem Tirolskem. Pokojni profesor je naš rojak, doma z Bukovega na Cerkljanskem. Bodi mu blag spomin!
Blskup Strossmaver, ki je praznoval 5. t. m. v* rogaški Slatini na Štajerskem svoj diamantni doktorski jubilej, je dobil nebroj čestitk od vseh stranij slovanskega sveta, zlasti južnih Slovanov. Poklonile so •** mu najrazličnejše deputacije, kar je jubilarja veselilo tako, kakor pač more to veseliti blago | srce blagega moža.
Glede na vse to je priobčil v .Obzoru* nastopno zahvalo: Povodom svojega doktorskega dijamantnega jubileja sem prejel mnogo brzojavkih in pismenih čestitk. Jaz se v svoji visoki starosti ne morem zahvaliti vsem in vsakemu po želji svojega srca. Pa jim zato tem potom izjavljam toplo hvaležnost svojo. Vse ono, kar je Bog dobrega in plemenitega ohranil v njihovem srcu in njihovi duši, to j naj tudi izpolni v obilni meri.
V  Slovenski Slatini, dne 8. a v g. 1902.
Josip Juraj Strossmaver 1. r. biskup.                  j
SlaroJ Jenko, ta vrli rodoljub istrski. ! je slavil včeraj svojo petdesetletnico. Njegovo življenje je tesno združeno s težkimi borbami i našega ljudstva v Istri, iii v teh borbah je i stal Janko vedno v prvih vrstah. Zaničevan j in preganjan od dragorodnih sovražnikov | naših je stal in stoji zvesto na braniku za j pravice ubegega našega ljudstva; niso ga omamila sladka vabila, niso ga porušile | zlobe. Čvrst stoji tu kot jeden prvih prvobo- j riteijev za našo sveto stvar v Istri, in takemu j kličemo: na mnoga leta!                               j
Kdo bo nor names^ <Ik t Trstu? — Zopet se čujejo po listih glasovi, da naslednik grofu Goessu, ki odstopi baje to jesen, bo dvorni svetnik dr. Simonelli, ki je sedaj pri-deljen notranjemu ministcrstvu. Baje je Si- j monelli ljubljenec ministerskega predsednika Korberja. Simonelii je zmožen hrvatskega jezika.                                                           '
Baron ThBmmel. — Pokojni baron Thdmmel je igral svoj čas," ker je  bil vešč
Evangelij v Vipavi in okoli Vipave.
Zgodovinska črtica na podlag! deloma še neznanih dokumentov.
Spisal V. A. Schmidt evangeljski župnik
v Gorici.
(Iz nemškega rokopisa poslovenil 1. K-č.) (Dalje.) Za to je bil Lanthieri vendar premalo katoliški, da bi oskrboval posle knezove ter stal na roko župniku, ako že oni, katere je knezova nemilost najprvo zadela, niso hoteli razumeti tega govora ter so se počutili v stari domovini, kljubu župniku in obtožbi, prav dobro. Sme se torej dokumentarično gotovo, čeprav SStanger nasprotno trdi in tudi naše listine c tem ne poročajo nič posebnega, trditi, da preganjanje v letu 1581. ni prišlo nikakorne do zaželjenega cilja.
Ali in kako daleč do I. 1584. so bili razpostavljeni evangeljci na Vipavskem posebnim nadlegovanjem in pritiskom, ne vemo. Kakor pač je že utegnilo biti, aii ljubezen do evangelija, zvestoba do avgsburžkega veroizpovedanja in do »čistega nauka* je le naraščala. Tozadevni izrazi, na katere se Se povrnemo* postajajo vedno odločnejši in nedvomljivejši.
več slovanskih jezikov, na Balkanu in na j jugu naše države važno vlogo. Ko je bilo ustanovljeno prvo zastopstvo Avstro-Ogerske v Cetinju, je bil imenovan ministrom - rezi-dentom na črnogorskem dvoru, kjer je deloval zlasti t času bo3ensko - hercegovinske vstaje in za časa bojev v Krivošiji. Knez Ni-kola in kneginja Milena sta ga jako čislala. L. 1883. se je poslovil s Cetinja. Od i. 1889. do 1895. je deloval kot avstroogerski posla-vik v Belemgradu. Od tu je šel v pokoj. Preje nego je prišel v Beligrad, je bil poslanik na perzijskem dvoru. — Kot dijak se je udeležil 1. 1848. vstaje ter avanziral do stotnika v ženijski trupi honveda. Po bitki pri Vilagošu je prišeLkot navaden vojak k I pešpolku št 48. v Italijo, potem pa je avanziral ter postal general topničarstva in stop«l v pokoj kot flcm. ad honores. Na raznih svojih važnih in težkih mestih si je pridobil j premnogo odlikovanj in baronstvo. Rojen je bil 7. marca 1. 1831. v Trnovem, študiral je v Požunu. — Pokojni baron je veljal za dobrega človeka, zato se je bil priljubil tudi Pevmčanom, med katerimi je bival t svoji lepi vili. — Po narodnosti je bil Thdmmel ogerski Slovan, kar kaže tudi ime, po vero-izpovedanju protestant. — Sožaljke si prišle med drugimi tudi od cesarja ter z dvorov v Belemgradu in na Cetinju.
.Križarji*. — Danes smo začeli pri-občevati v podlistku znameniti zgodovinski roman pod naslovom »Križarji*, kateri je spisal slavni poljski pisatelj H. Sienkiewicz, ki je našim p. n. čitateljicam in čitateljera podlistka dober in priljubljen znanec. Roman je obsežno veliko delo, katero bodo čifali naši p. n. čitatelji gotovo z onim zanimanjem, katero doseže sploh vse, kar se priobči iz Sienkiewiczevega peresa. Priobčevali ga bomo, kolikor mogoče dosti,  v sobotnih številkah.
Ustanovni občni zbor akademicnega ferijalucgji društva ,AdriJa* v Gorici se je vršil ob udeležbi skoro vseh visokošolcev z Goriškega dne 9. t. m. v Gorici v dvorani »Goriške čitalnice". Pristopilo je isti dan 26 članov, ki so si izbrali sledeči odbor: predsednik cand. med. Reja Izidor, podpredsednik cand iur. Ferfolja Josip, tajnik cand. Iur. Po d gor ni k Karol, blagajnik stud. iur. Koršič Mirko, gospodar stud. I phil. Ipavec Andrej, namestnika: stud. iur. Gradnik Alojzij in stud. iur. Premrou Vladimir; preglednika cand. phil. N ar din Julij in cand. iur. Žnidarčič Josip.
Železniški minister Wlttek ogleduje črte druge železniške zveze s Trstom. V soboto si je ogledal severni rov predora skozi Karavanke, kjer dela voda obilo težkoč pri delu. I          Veselica t Dornbergu. —  V Dorn-
bergu so ustanovili pred  nedavnim  časom ! naprednjaki bralno društvo »Naprej", katero
se čudovito lepo razvija, kar je pokazala ve- | I selica v nedeljo. Le eneržija mož, ki stojijo na j [ pravem mestu ter poznajo pravo pot, ki vede ljudstvo do boljše izobrazbe, je mogla doseči tak vspeh, kakoršen je dosegla veselica omenjenega društva. Petje, udaranje na tamburico, j deklamacija, s kratka ves vspored, iz kate-| rega je odpadla le 5. točka, se je vršil v ! redu,  dostojno,   krasno.  Navzoče občinstvo,
katerega je bilo veliko, med njim obilo inteligence, domače in tuje, inženirjev z železnice in tujcev, se je divilo vsemu, kajti reči moramo, da nismo videli kmalu veselice na deželi s tako pristno narodnim značajem; kakor je bila ta. Tu so nastopali naši ljudje taki, kakoršni so, bodisi v obleki, bodisi v kretanju, igri, petju, vse je bilo naravno, nič prisiljenega, nič afektiranega, in to imponira, to kaže pravo lice našega deželana.
Predsednik društva gosp. Budin je po-vdarjat v svojem pozdravu dobre namene društva; ko je bila skončana veselica, smo bili prepričani, da ima društvo res dobre namene. Domači moški zbor je s svojim na-.stppom.;?_mNajLzastOT svoji nalogi. Tako lepega petja še nismo culi kmalu na deželi. Posebno moramo pohvaliti tenorista, ki je v nedeljo slavit svoj 60. god, ali ima še tako čvrst in lep glas, da je kaj posebnega. — Vspored veselice je bil sestavljen kaj primerno; na koncu, po petju domačih pevcev, pa so nastopili »mladi vojaki*, dornberški dečki, ki so peli Parmove »Mlade vojake* tako lepo, tako naravno in priprosto, da jih je bilo veselje gledati in poslušati. Dečki so nastopili taki, kakor jih vidiš doma na ulici, kadar igrajo vojake: kape iz papirja, sablje iz lesa, pa boben ropoče, in moško ti korakajo, kakor pozneje v Trstu, kadar jih potrdijo v vojake. Take si videl na odru, kjer so neustrašeno, korakaje moško drug za drugim, peli precizno ter se vedli tako lepo, da so želi splošno priznanje in ploskanje. Odboru društva je le čestitati, da je vzel to točko v vspored. To vpliva dobro na mladino v vsakem oziru. —
Nastopil je pri veselici dvakrat tudi oddelek pevskega in glasbenega društva iz Gorice.
Obširni prostor, kjer se je vršili veselica, je bil ozaljšart, kakor običajno, z zs-lenjem in balončki ter trobarvanim nakitjem. Pred prostorom za veselico je svirala prvaška godba, katera jejse točke ob veselici izvedla prav lepo, ter se je poznalo, da napreduje ter se vežba. Širno dvorišče in okoli jo bilo polno zadovoljnega in dobrovoljnega občinstva, nad njim pa je sijalo svetlo sobice — krasen poleten dan je imela let'& Vipavska stran.
Bralno društvo »Naprej* si sme zapisati svojo nedeljsko veselico kot jako lep pri-četek svojega delovanja, zato p*? u pričakujemo, da bodo gospodje in g podične, ki stojijo društvu ob strani, .nadaljevali svoje delo po geslu: Naprej!
Zvečer se je unel pri Šinigoju živahen ples, kateri je povečevala čarobna razsvetljava in umetni ognji, drugodi, zlasti pri Kerševanu, pa se je zabavalo občinstvo, vmes pa je donelo naše domače petje. ?roti polunoči se je družba razšla na vse kraje, kajti ude-iežnikov je bilo dosti iz bližnjih in daljnejših krajev: iz Rihemberga, Prvačine, Ronč, s Krasa, izpod Čavna, iz Ajdovščine, Gorice itd. Vsi so odnesli s saboj spomin, da so preživeli v Dornbergu lep dan, da je slavila ta dan eneržija naprednjakov v kraju, kateri držijo klerikalci po skrajnem terorizmu v svojih rokah, ter prepričanje, da se v Dornbergu jasni. — Zora puca bit te dana I
XVII. skupščin« družbe sv, Cirila In Metoda v Ilirski Bistrici. — Iz poro-
čila tajnika g. Ant. Žiogarja posnemamo, da najvspešneje delovanje družbe je na šolskem polju. Odprlo se je letos osem novih šol, tako da je s prejšnjimi Šolami vzdrževala, oziroma podpirala družba letos skupaj 25 Šol, katere je pohajalo 2460 otrok. Razposlalo se je 2611 šolskih in zabavnih knjig. Izmed dobrotnikov, ki so podpirali družbo, je tajnik zlasti povdarjal naše narodno ženstvo, časnike in različne trgovce, ki prodajajo blago v prid družbe. Omenil je tudi vse one, ki so se spomnili družbe v svoji oporoki in spodbujal k posnemanju.
Gospod blagajnik prof. Martin Petelin je poročal o denarnem stanju društva. Dohodki so znašali lani 40.191 K 4CL vin., stroški 39.694 K 35 vin. Izmed dohodkov je še posebej omenil dohodke od veselic ženskih podružnic, štajerske posojilnice in predvsem slovenske časnike. Zbirke časnikov znašajo 5157 K 20 vin., izmed katerih je največ nabral »Slovenski Narod*, in sicer 3646 K 66 vin., ne vstevši različne pokroviteljnine, ki mu jih je tudi vročilo upravnistvo.
Nsto je še podal g. župnik Vrhovnik poročilo društvenega nadzorstva, na kar se je vršila volitev novega odbora. Voljeni so bili enoglasno: Prvomestnik Tomo Zupan, odbornik Ivan Hribar, podpredsednik Luka Svetec »n odbornik Ivan Šubic; nadzorniltvo: Oroslav Dolence, Martin"* Malenlek, Fran Povše, Pran Ravnihar, Ivan Vrhovnik; raz-sodništvo: Andrej Kalan, dr. Danilo Majaron, dr. Frančišek Munda, Maks Pleterfnik, dr. Frančišek Štor. Stari odbor je bil z navdušenjem zopet sprejet, zlaati prvo mestniku, č. g. T. Zupanu, so se prirejale prisrčne ovacije.
K besedi sta se se oglasila gosp. dr. Rybar, ki se je v imenu Trtacinov zahvalil društvenemu vodstvu, pojasnil težavno sta-liSče tržaških Slovencev in izrekel željo in prošnjo, naj bi družba še nadalje podpirala Trat ia ga rešila pogube, in g. Hanibal SkerJ, bi je obljubil izdelovati pecivc družbe sv. Cirila in Metoda, od katerega dobi družba 20 % čistega dobička. Na »o se je zborovanje zaključilo. Po zborovanju je bil banket v hotelu »Ilirija*, pri katerem st» je vnela živahna in neprisiljena zabava.
Deželni hlpotečnl 25»vod ie ustanovi gotovo že z novim letom. Kredit bo dajal ta zavod kmetovalcem proti 4# obrestim ter proti amortizaciji v 1*11   polulctoih obrokih.
Nastanjen bo deželni hipotečni zavod v poslopju prejšnje okrožne sodnije, in sicer v prvem nadstropju. V tera poslopju bo od oktobra dalje tudi c. kr. kmetijsko društvo.
Tržaški škof ntonslgnor dr. Kugi dospe v Trst v četrtek 21. t. m, Introniza-cija se izvrši dne 24. t, m. v baziliki sv. Justa.
Mizarska zadrug« t Solkanu je odposlala pretekli teden jako veliko pošiljatev svojih izdelkov v Port-Said v Kfipt, kar pač služi  le v priporočilo zadruge.
Škoda, katero Je naredila to*». — Pretekle? dni je preiskavala posebna komisija, nadzornik Stefunini, Osbad in Komavec, razne kraje, v katerih je toča pobila. Na Kanalskem je potolkla tri četrti pridelka v žitu, v Brddi tudi tri četrti pridelka poleg škode, katero je napravila na nekaterih krajih voda.
nam pojasnjujejo življcnsko stalile prizadetih ; zadeli so bili v vsakem soci;ainem stanju takorekoč najvažnejši.
Tu se prikazujejo  notarji,  sodniki, trgovci vseh vrst, oskrbniki, glavarji, kakor tudi imetcljiv to se pravi v gotovem smislu Lint-hierijevega sodstva ne podvrženi, ne  »podaniki*. Kakor tudi more teh 23 malo pomeniti j proti 400, je vendar ta  lista,   čeprav edina j med v .sem i akti, zadostno spričevalo o evangeljski preteklosti Vipavske doline od njenih^ prv;ii socijalno visoko postavljenih   prebival-1 cev do nizkih v vsakdanjem življenju skritih, malo cenjenih in brezpravnih. Seznani (brez napak) s poročili o teh rodbinah,   katera so obdržali   še  danes   živeči   zastopniki  imen, slove, kakor sledi: I          .Seznam onih  oseb  tega  časa, ki so
I bile pozvane radi vere na knezov ukaz za I gospoda pl. Lanthierija. I          Iz trga Vipava meščanske osebe:
j          1.) Baltazar (Valtizar)  Seeprecht (sicl)
I kn-vis.: trgovec z lesom in podanik gospoda j pl. Lanthierija.
I          2.) Vincenc Anigou,   tržni  in kmečki
I sodnik, posestnik (Aigenlhumer.)
1                          (Dalje pride)
Kaj je dalo  posebno   povod   knezu I. 1584.  razliti zopet curek  svoje deželne nemilosti  nad  svoje  vipavske   podložnike, ne vemo podrobno. O kakem župniku - tožniku ali vsaj o kakem migljaju nanj,  ni  govora, čeprav je  naravno, v naravi  položaja   utemeljeno, samo po  sebi umljivo, da ako so se vršila na to stran kaka prizadevanja, so mogla ista izhajati samo od edino intereso-vane  strani vipavskega  župnišča.  Povod k novem« preganjanju je mogel  povsem iziti tudi od kneza samega.  Od 1. 1584. je po-[ trdil, na več  krajih,  da   se  drži  protievan-[ geljsko, ter ž,e je tako srečno rešil prokletstva in pregnanstva, s katerim se mu je pretilo. Cela njegova vladarska  maksima je  zaznamovana s trudom za  sveto  rimsko cerkev. Kolikor bolj se je staral, toliko bolj je jedla na  njem kot človeku,  kot  očetu in  pred vsem kot vladajočem knezu. Ni  nemogoče, da si je sam  nabavljal poročila o posebno krivoverskih vipavskih krajih. Zdi se mi, da I meri na to zlasti okoliščina, da so obtožbe, I katere naj  bi bile   pri  prvem   preganjanju I versko   nestrpnost  pokrile, popolnoma od-I padle. Uplivi izven dvora bi biti komaj opu-I stili, sode po vseh drugih izgledih, tako pri-I ljubljeno    počrnjevanje    evangeljcev.   Naše ¦ Vipavce se ne preganja sedaj vee kot do-
zdevne hudodelce, ampak brez dvoma kot spoznavalce Avgustane. Nepokrito je pustil pasti svojo krinko Karol H.
Namen prvega preganjanja ni bil dosežen, ko se je upaio, da se po poglavarjdi spreobrne tudi ude občine; bili pa so ne-upognjeni ne samo slednji, marveč, kakor rečeno, pred vsem tudi prvi. Tako se je pokazalo sedaj, da se je merilo dejanski na iztrebljenje krivoverstva. Gnezdo naj bi se dvignilo kar nakrat. Ako je bila občina prav tako trdna kakor njeni voditelji, naj bi vsi skupaj ali padli ali šli. Preganjanje I. 1584. se ravna nič manj nego proti 23 Osebam v 5 krajih sodnijskega okraja, da, morda še več, ker se o 3 ni vedelo, kje stanujejo. Ta seznam z mnogimi slovenskimi imeni je dokaz proti trditvi, da so bili vipavski pro-testantje le priseljeni Nemci in da je bilo prvo prebivalstvo vedno zvesto katoliško. V tem seznamu nahajamo 2 izmed že znanih imen zopet, z istimi imeni pa še druge člane rodbin, iz česar se razvidi, kako so bile I evangeljske, ne le posamezni glavarji rodbin, marveč cele rodbine. Izredno je le škoda, da niso ohranjena vsa imena nad 400 obhajan-cev od 29i in 30. marca 1581. Vzelo se je gotovo iz njih le važnejše rodbine, kakor se 1 razvidi to iz posameznih dostavkov, kateri
V Šmarji pri Ajdovščini pa se je kon-statiralo, da je vzela filoksera polovico vinskega pridelka.
Kraji, katere je obiskala komisija, so: Ajba, Bate, Roeinj, Podsabotin, Št. Ferjan, Hum, Krasno, Kozana, LoCnik, Št. Audrež, Št. Peter, Podgora, Pevma, Št. Maver, Bilje, Grgar, Bukoviea, Vogersko, Ozeljan, Gerovo, Kozana, Kojsko, Vipolže.
Nesreča t Sesljanu. — Orožniški stražtnester Winkler, ki je rešil tovariša Go-tarda, aH plaCal to pogumnost s svojim življenjem, je bil star šele 29 let. Preblagorodni gospod baron Wmkler, bivši deželni predsednik na Kranjskem, je njegov stric.
Eksplozija je podrla tudi skladišče živil in telovadnico kopališča. V petek je pohitel na lice mesta namestnik grof GoOss. — Glede streljanja so se izdale strožje varnostne na-redbe.
Pogreba ponesrečencev v Mavhinjah in v Nabrežini se je udeležil tudi okrajni glavar .v žanski g. Rebek, ki je imel na obeh krajih jako lep nagrobni govor. Pogreba v Mavhinjah se je udeležilo par UsoC Ijudij. Govoril je na groben tudi laški konzul iz Trsta..
V pomoč vinogradnikom. Dež- Ini odbor je razposlal te dni na vse občine v deželi okrožnico, v kateri opozarja, da je bilo sprejeto v proračun letošnjega leta 20.000 K, katere se imajo dati kot brezobrestna posojila vinogradnikom, katerim je uničila filoksera vinograde. Ker je vlada tudi dala jednak znesek, je torej na razpolaganje 40.000 K. Prosilci naj se obračajo v tej stvari pravočasno do pristojnih okrajnih glavarstev.
Požar. — Ob 2. po polnoči na nedeljo no zaCeli goreti hlevi in staje Ivana Markiča in Martina Helingerja v Klavniski ulici. Zgorela so ta poslopja kakor tudi seno, slama ter' razno kmetijsko orodje. Markic ima 9k«de okoli 2300 K, Bolinger pa okoli 200 K, aH oba sta bila zavarovana. Tri ure so gasili ua.prvo ljudje iz bližine ognja in potem  Se
Sumijo, da je zažgala nalašč žena Mar-kiceva, ki živi loCena od svojega moža, kateri ima 70 let. Oblast jo je že zaslišala.
Proti Icrolltvl župan« t Krmtnu, barona Localol;ija, in svetovalca LegiSa so padali občinski svetovalci ljudskih sirank utok glede na § 30. obe. reda, c>. da ta dva ne prebivata ter se ne držita stalno v krti/inski občini.
Zupanom v lilijah je i/.vol; n Oto Šolar. Volitev se je vršila v ponedeljek ter je skonCala tako, kakor je hote', kurat Roječ. Prejšnjega župana je sekira' ter obiral v crkvi toliko Časa, da se je odpovedal, sedaj pa te dobil moža, kateri bo sicer figuriral kot župan, aH dejanski bo Supanil odslej v Bdjah kurat Bojne. — Še bo divjal po oblini, aii gotovo ;e, razmere tako kažejo, da ;c ta vsp»-h RojCev zadn,i v B:ljah!
Blljrnskf karat Ivan Roječ je šel zopet med poprav/kar^. Sedaj nam piš«to-lc:
»Nt res,*" da sem vzei v govoru na Por« cijunkulo na p:ko d»;.ike lir reke), da di„ak:, ki hodijo jest v kuhinjo h Kapucinom, potem :;:->efi udrdiajo po duhovnikih*.
Glede na to pripominjamo, tla je cul karata tako govoriti na svoja lastna ušesa k*., ki je nam to sporoči! in o katerem smo prepričani, da nam je povedal resnico. Tu ijhko razsodijo CitatelJ, koliko so vredni popravki bii.enskega kurata.
Seve, ako kurat misli, da je »pika* kaka reC, katero se lahko prime ter na njo koga posadi z roko, — potem ima prav pa on! Ali za tako neumnega ga vendar nimamo, marveC mislimo, da je le tako strasten, da mora vse .popravljati*, in Ce je kaka rec še tako bela, bo trdit, da je Črna, ako mu tako kaže I Ne smemo pozabiti, da po vzgledu »Obrambnpga društva" v Ljubljani vsi po-pravkarji neizmerno ljubijo resnico, hčerko božjo! 11
.Ablturljent* z Opčta, ki se boji toči, kakor vsak pravi katoliški žurnalist, išče za stavcevim hrbtom one abilurijente, ki so Se oglasili v ,SoCt* zoper neCuveno grdenje m obrekovanje naše Šolske mladine od strani »Gorice*. Povemo mu, da teh imen ne izve, ker nismo pri volji, izročevati koga inkvizi-torjem v ulici Vetturini; kako bi jih radi dobiti v roke, se že vidi iz namigavanja, da bi to .škodovalo posameznim dijakom in družinam«.
»Gorica« je s svojo lažnjivo zlobno ali dobro premišljeno pisavo o naših srednješolskih dijakih neizmerno Škodovala slovenski
mladini za celo vrsto Jet naprej. To se pokaže še opetovano ob raznih prilikah. Sedaj pa bi rada Se posebej vse tiste dijake pre-mrcvarila, ki imajo pogum, oglasiti se z resnico proti lažniivcem in obrekovalcem. Povemo le Se to, da kar so zaslužili, to dobijo, toda zagotovimo jih tudi, da škalpirali ne bodo nobenega; ni treba, da brusijo svoje .katoliške* tomahavkel
StaTka* ToanlkoT^r Nabre*l«i. — Pišejo nam: Pred nekaj dnevi so sklenili nabrežinski vozniki v občinski pisarni, poslati gospodarjem spomenico, zahtevajoč od vsakega železniškega voza po 2 kr. več kakor do*ž"daj, ker v resnici se more potrditi, da ni kdo ve koliko ker, kakor je bilo lani, tako bode tudi letos seno zelo drago. Sklenili so tudi z gosp. županom in z gosp. podžupanom vred, da ako gospodarji ne uslišijo njih prošnje, da se postavijo v stavko, in vložili so I udi, ce se ne motim, vsaki nekoliko kron I kavcije v občinski pisarni, da ako bi šel kdo vozit v Času štrajka pod starimi pogoji, zgubi kronce.
Stavka, mislim, da je trajala le en dan, i zato ker eni vozniki so šli po starimi pogoji i vozit,  drugim  so  gospodarji   nekaj   povišali zaCasno, dokler si sami ne kupijo volov.
Vstop v rove Bohinjskega predora dovoljuje se le z vstopnicami želez, ministrstva in to baje le iz varnostnih ozirov, ki so radi velikih razstreli) v tetini zelo potrebni. — Tudi v kamnolomih je treba velike pozornosti, ker rabijo se tu velikanske množine smodnika, bile so ze razstrelbe, pri katerih se je za jedenkrat porabilo 1300 kg smodnika in se je vzdignil in razdrobil kar cel del hriba.
Izpred »odnlje. — Na dan 1. t. m, se je vrSila pred tukajšnjo okrožno sodnijo proti H. Konjedicu obravnava, ker je razsajal na praznik Sv. H. T. po Solkanu okoli polneči in iii hotel odjonjatit ko ga je svaril mlar ŠUfuti Jug. 'Slednjič ga je »rotiral, ali tu se mu je Jug zopershivljal ter zamahnil na Juga z roko, da ga udari. Zato je dobil od sodiiijc \ mesece ječe. Mladeniči, pozor! Neninka nestrpnost. ..... Neka slovenska tvrdka v Gorici je bila poslala le dni neko okrožnico v nemškem jeziku med drugim tudi nekaterim tvrdkam v Gradcu na Štajerskem. Nekatere tvrdke so sprejele okrožnico, ena pa jo je vrnila ter zapisala na ovitek: Wird nicht angenommen wegen n i c h t d e u t s c h e r Aufschrift. Torej zato ker je bila tvrdka na ovitku pisana slovensko, ni hotela sprejeti pisma. To je pač — nemška nestrpnost!
Ponesrečen kolesar., — Ivan Lukež iz Renc je ponesrečil na Scmpetcrski cesti. Nasproti mu je šel težko obložen voz, hotela sta S2 izogniti drug drugemu, ali pri tem se je zalete« Lukež v voz ter padel. Jodno kolo mu jo Slo Cez nogo ter mu jo zlomilo. Pre-p»l,ali so ga na to v Gorico ter oddali v bolnišnico.
Obrtno Štetje. — V Gorici obstoji po bas izvršenem obrtnem štei'u 205Š obrtij, to je: l^O izvrševanih prostih obrtij pro-.'¦ sinkih in koncesijoniranih, 4-ti kmetijskih, 7>ui delavcev, ki delajo doma, Gl tobakarn, 71 zavarovatndi zastopov, fiijaik in denarnih zadrug, T> lekarn, 19 gradbenih podjetij, 27 (vernic in tovaren z motorji.
Povodom glavne skap&lne .Zaveze* v Trsta priredi .Slovansko pevsko društvo* v petek 15. t. m. koncert v prostorih »Narodnega doma* v Barkovljah z zanimivim vspon-dom. Sodeloval bo tud: vojaški orkester. Dražba sv. Cirila In Metoda je imela meseca julija dohodkov K iSOO'0^ stroškov pa 3832*81. Rodoljubi, podpirajte družbo!
VojHŠko veteransko društvo v Kanalu priredi dne 17. t. m. javno tombolo s tremi dobitki: I. Cinkvina 10 kron, II. 20 kron, tombola 100 kron. Po tomboli ples. Cisti dohodek je namenjen za napravo društvene zastave. — Dne 18. t. m. na rojstni dan Njeg. Veličanstva se udeleži društvo skupno slovesne sv. maše ob 10. uri pred-poldne.
Vojaško-veteransko društvo v Biljah priredi društveno plesno veselico dne 17. t. m. pri g. Josipu Nemcu, ki se vrši v vsakem vremenu. Začetek tofino ob 4. uri popolupne. Vstopnina za vabljene goste k vsakemu plesnemu venCku 1 krono.
Cerkvene pristojbine (štolnina) za Štajersko, Koroško in Kranjsko. Gena 24 vin. Založil in prodaja Rok Drofenik v Ljub-bljani,  Florijanske ulice št.  33.   S čira se
bavi knjiga, pove že naslov.  Škoda, da ni v njej tudi Štolnina za primorske dežele I
Vipavski dijaki prirede v petek dne 15. avgusta 1902. ob 5. uri pop. na dvorišču g. PetrovCiCa (pri Uršiču) veselico na korist pesnika Ketteja nagrobnemu spomeniku ter družbi sv. Cirila in Metoda. Sodeluje si. tamburaško društvo .Danica« iz Šturij. — Vspored: 1. H. Vogrič: ,Hrvatski dan*, koračnica ; za tambur. zK . 2. Zaje? •sOjačka-J pjesraa", za moški zbor. 3. Borštnik: »Ponesrečena glavna skušnja*, burka v 1 dej. 4. a) Mašek: .Strunam«, za moški zbor, b) Nedvšd: .Mili kraj«, za moški zbor. 5. H. Vogrič: .Venec slov. narodnih pesmi«, za tacah. zbor. 6? Silvesterri,Botra Njerga", bufkica v jed-nem dejanju. 7. H. Vogrič: .Spomin na Zagreb«, za tamburtški zbor. 8. Klaič: .Svra-Canje«, za moški zbor, 9. Silvester: »Čevljar in krojač«, šaljivi prizor. — Po veselici prosta zabava. Gena prostorom: Sedeži od I,—IV. vrste po 1 kroni, od IV,—VIL vrste po kron 1*10. Ostali sedeži po 80 vin., stojišča po 60 vin. Ker se Cisti dobiček porabi v tako vzvišena namena — se radodarnosti ne stavi nikakih mej. — K najobilnejši vdeležbi uljudno vabijo vipavski dijaki. ¦— V slučaju neugodnega vremena vrši se veselica v prostorni dvorani.
Razpisane sluf.be. — Razpisani sta dve na novi sistemizovani službi obhodnikov pri tukajšnji c. kr. okrožni sodniji. Prošnje je vlagati do 10. septembra.
Izredni občni zbor krepljenakega društva se ne bo vršil, kakor napovedano, dne 17, t. m., marveč dne 14. t. m,, kar se daje s tem na splošno znanje.
Razgled po svetu.
Državni proračun. — Pripravljalna dela za določitev državnega proračuna za leto 1903. se razvijajo redno. Potem ko so, kakor običajno, posamezni reeortni ministri v teku meseca vrnili svoje proračune finančnemu ministru ter je ta posamezne referate pregledal, so se začele sedaj ustne obravnave med finančnim ministrom in posameznimi centralnimi oddelki glede modifikacij proračunov. Določitev letošnjega proračuna je posebno zapletena, ker bi se finančni minister rad vsemu izognil, razun kar se z ozirom na kulturelne in gospodarske potrebe ne da zavrniti, da bi ohranil ravnotežje v državnem proračunu vkljub naraščajočim izdatkom za vojne potrebščine. V budgetu za državne železnice se ne bodo zgodile spremembe, ker je ta železnica v nasprotju s privatnimi železnicami izkazala lansko leto znatnega prebitka, pa tudi v tekočem letu se obeta zopet zelo ugodna bilanca. Vladi bo vsled tega mogoče se uspešneje ozirati na potrebščine privatnih železnic
Občinski aastop na Vrhniki je sklenil soglasno protest proti brezvestnemu početju klerikalnih poslancev v kranjskem deželnem zboru, ker je isto v gmotno škodo prebivalstvu.
Ustavljena preiskava. — Nedavno so listi poročali, da je orožništvo zaprlo v Logatcu g. Frana Sakserja, urednika ameriškega slov. lista .Glas Naroda«, ker da je bil na sumu, da krši predpise glede izseljevanja! Sedaj pa poročajo, da je preiskava proti imenovanemu gospodu popolnoma ustavljena. Istega so že prej proti varščini pustili na svobodo.
Necnveno! — ,Ed.w pišejo: V petek 8. t. m. popoludne se je predstavil v tukajšnji bolnišnici Ivan Trinajstič, rojen leta 1876. v Saržani pri Kastvu, težak, s prošnjo, da ga sprejmejo v bolnišnico, ker da je močno bolan. Preiskal ga je eden zdravnikov. In ko se je nekaj pomenil z enim pisačev, je menil, da Trinajstiču ni nič, da je sirau-lant. Tako so ga spodili iz bolnišnice. Na to se je Trinajstič podal nasproti policiji. Do-spevši do ulice S. Nicolo se je zgrudil na IJla, ker ni mogel dalje od bolečine. Tam ga je našel na tleh redar b ga je ovedel na inšpektorat, od kjer so ga odveli z vozom: zopet v bolnišnico. Zazrfii Trinajstiča je gori omenjeni zdravnik rekel redarju: .Kaj ste ga pripeljali zopet sem? Saj je bil že tukaj; on ni bolan, ampak se le dela bolnega. Peljite ga v zapor, ker je brez sredstev 1* Redar jo menil, da Trinajstič vendar mora biti bolan 1 Vendar ga niso hoteli vsprejeti. Redar je telefoniral na to na inšpektorat po navodilo, kaj da mu je storiti s Trinajstičem ? Odgovor mu je bil, naj moža odvede na zdravniško postajo. Guvši to je pristopil drug zdravnik, rekši: Počakajte, da vidim jaz, kaj da je temu možu l Preiskal je Trinajstiča in ga res našel močno bolnega s 40 stopinj mrzlice.
Trinajstič je bil seveda vsprejet v bolnišnico.
Angleški kralj je bil torej v soboto kronan. Kralj jo bil videti pri kronanju zdrav ter je govoril z močnim, ciitim glasom. Slav« nosti povodom kronanja eo bile sicer velike, toda daleč ne take, kakorsne bi bile, ako bi se bilo vršilo kronanje ob prvotno določenem času,
Kronanje se je izvršilo opoludne. Ob 11. uri predpoludne je zapustila državna ka-rosa, v kateri sta sedela kralj in kraljica, palačo Buckingham, Množica je pozdravljala kraljevo dvojco z burnimi vskliki. Poleg voza •ta jezdila vojvoda Gonaught in Kitchener, Ob 11. uri in %ht min. je kraljeva-dvojica prispela v opatijo Westminster, Pokanje to-povja je naznanjalo ta trenotek, Ob IS, url in 40 minut se jo vršilo kronanje kralja, Tudi to so naznanjali topi.
Kronanje jo izvršil nadškof Canterburv-ski, Četrt ure pozneje je bilo kronanje kraljice. Po ceremoniji so se kraljevi dvojici poklonili v izraz udanosti nadškof Canlerburvski, princ Valeški, vojvoda Norfolški in ostali zastopniki plemstva. Potem sta se kralj in kra* Ijica vrnila v palačo Buckingham, kjer sta se delj časa kazala množici na balkonu,
Pogozdovanje na Štajerskem. — Lansko leto se je pogozdilo na ukaz oblastnij skupno 3327-5 ha zemlje. V ta namen se je porabilo ^573.665 mladih drevesc, največ smrek, borov in macesnov, ki so jih državni gozdni vrtovi oddali največ brezplačno.
Spominsko slavje na Šlpkl bo izredno sijajno. Bolgarsko sobranje je votirt 750.000 frankov. Tri divizije bolgarske vojske bodo mobilizirane, a iz Rusije pride eden velikih knezov z vojaškim spremstvom. V Š'pka-klancu bodo velike vaje, na katerih pa ne bodo — kakor smo Žo poročali —-— sodelovali ptuji vojaški atašeji, ker bodo te vaje bolj intimnega in lokalnega znaCaja, bolj spominsko slavje, nego prave vojaške vaje.
Bazne vesti. V ponedeljek ob 7. uri zjutraj so obesili na Dunaju morilca starino rja Kesslerja po imenu Ivan Voboril. — V Pratru na Dunaju so prijeli morilca trafikan-tinje Juiich. Imenuje se Anton Schoeneckel, je doma z Moravskega ter šteje 28 let. — Zdravniki, ki so zdravili pokojnega predsednika Zjedinjenih držav Mac Kinleva, so dobili nagrade 45.000 dolarjev. — Stavka poljedelskih delavcev v Galiciji pojema; iz več okrajev so že od poklicali vojake. — V Mar-silju na Francoskem so gospodarili 8 let v občinski upravi soc. demokratje. Ali sedaj pri novih volitvah so pa popolnoma propadli. Zmagala je nova socijalna stranka. — Na Gor. Štajerskem se je usmrtil posestnik Kauf-man na originalen način. Legel je na raožnar ter ga sprožil. Bil je takoj mrtev.
Zahvala.
O priliki nenadomestne izgube naše nepozabne in preljub-ljene soproge oziroma matere, gospe
LEOPOLDE PLES
izražamo tira potom tužnih in potrtih src vsem blagim srcem za izkazana odkritosrčna sočutja in sožalja svojo najprisrčnejo zahvalo. Iskreno zahvaljujemo vso prečastito duhovščino dovmske županije, vse sorodnike, prijatelje * in sploh vse udeležence mnogo-brojnega sprevoda, kateri so prišli od daleč in blizu, da so skazaii ranjki zadnjo Čast. Posebno pa zahvaljujemo č. starašinstvo občine Bevin, bralno in pevsko društvo »Ladija«, slavno upravo kopelji Nj. Visokosti kneza Thurna in Taxis v Sesljanu ter vse darovatelje krasnih nagrobnih vencev. — Bog povrni!
V De vinu, dne 11. avgusta 1902.
Žalujoča rodbina.
Reklje in koli ••••••
• • • • • za trtne nasade
se dobijo v vsaki »anožini in po zmernih cenah pri Patra Paherl« v RenSah.
Dne 15. avgusta 1.1.
ob 3. uri pop. se bode vršila običajna
jamska veselica Mph
z godbo, plesom in petjem pri izključno električni razsvetljavi cele jame.
Vstopnina 2 K za osebo. Konec veselice ob 6. uri zvečer.
Naznanilo.
Z ozirom na to, da se je preselila c. kr. okrajna in okrožna sodni j a, c. kr. davkarija in drugi uradi v novo poslopje v Kapucinsko ulico, si dovoljuje podpisani priporočati slavnemu občinstvo na deželi svojo dobroznano gostilno
„Pri zlatem trižu" (Dri Lizi)
v Kapucinski ulici
katera je preskrbljena z dobro kuhinjo ter toči izvrstna bela in črna domača vina. Preskrbljeno je s sobami za prenočišča ter s hlevi za konje in vozove.
Svojim rojakom v mestu in na deželi se toplo priporoča udani
Ivan Katnik, lastnik.
V\arol prasčiH,
pekovski mojster in sladčičar v Gorici na Komu št. 8. Priporoča vsakovrstno pecivo, kolače za
birmance, torte i. t. d.
Priporoča   se  slavnemu  občinstvu   za
mnogobrojna  naročila  ter obljublja solidno
postrežbo po jako zmernih cenah.
Nova
kleparska delavnica
v Gorici,
| ulica Sv. Antona štev. 1.
Podpisani se toplo pripo- .
i roca svojim rojakom v mestu i
t in na deželi za izdelovanje \
. vseh kleparskih izdelkov, ,
j kakor: cevij za vode, žlebe za I
I stavbe,  kuhinjske priprave  itd. 1
J Prevzema   tudi  vsako   po- 1
pravo   po   zmernih   cenah. '
Zagotavlja točno postrežbo
udani
Karol Čufer,
klepar.
Anton Pečenko
Vrtna ulica 8 — GORICA — Via Giardiuo 8 priporoča prlstaabala     gj**&    brl»kl,,'«,a|-in črna vina    ^^OpS     m.U«»km m iz vipavskih,    4f*8ff        •»••r«k,fc furlanskih,            W           vinogradov.
Dostavlja na dom in razpo5uja po železni«! na vse kraj« avstro - ogerske monarhije v sodih od aft Utrov naprej. Na zahtevo pošilja tudi uzorce.
Cm« z«araa. Paafraiha paitaaa
Anton Potatzky v Gorici.
Na sredi RaStelja ?.
TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO-
Najceneje kupovaliiče nimberikeaa in drohrega blaga ter tkanin, prtje ia nitij.
POTREBŠČINE
za pisarnice, kadilce it popotnike.
Najboljše Šivanke za šivalne stroje. POTREBŠČINE
ze krojafo in ievljarje.
Svetinjiee. — Rožni venci. — lasne knjižice.
iišna obuvala za vse letne čase.
Posebnost:
Semena za 7elenjave, trave in detelje.
Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje, krošnjarje, prodajalce pejmiho s in trgih
ter na deželi.    2    35   S
¦i-mj—i      : I
Podpisani priporoča slavnemu občinstvu v Gorici in na deželi, svojo
prodajalnico jestvin.
V zalogi ima kave vseh vrst, različne moke iz Majdičevega mlina v Kranju, nadalje ima tudi raznovrstne pijače, n. pr.: francoski Cognac, pristni kranjski brinjevec, domači tropinovec, fini rum, različna vina, goružice (Senf), Ciril-Metodovo kavo in Cirtt-Metodovo milo ter drugo v to stroko spadajoče blago. Postrežba točna in po zmernih cenah
Z odličnim spoštovanjem Josip Kutin,
trgovec v Seatenlškt ulici št. 1 v lastni hiši, kjer je »Trgovska obrtna zadruga«.
Rimske toplice.
Tržič {Monfalcone).
Stalna toplina 38f~40§. Doba traja od 15. inaja do konec septembra. Zdravijo se posebno belezni v nogah, rev-rnatizem, rakitične in ženske bolezni.
Iščem mladeniča
16 do  18  let starega, kateri je izačen  za trg. pomočnika ter vešč slovenskega in nekaj
Eliza Tance, Frosek.
i.eia 1881. v Gorici ustanovljena tvrdka
K Riessner, t Nunski ulici 3,
(nasproti nunski cerkvi) priporoča preč. duhovščini in slav, občinstvu svojo lastno izdelovalnico umetnih cvetlic za vsakovrstne cerkvene potrebe. Ima veliko zalogo nagrobnih vencev, za mrtvaške potrebe, voščene sveče itd. vie po zmerni ceni. Naročila za deželo izvršuje točno in solidno. Priporoča slav. občinstvu tudi svojo tiskarno črk na perilo.
Dobre ure in po ceni!
s  3-Ieincm  |-i-menim  jamstvom
razpošilja na zasebnike
pnra tovarna ar v Mostu <;Mx).
Hsnns Konrad,
iim it tir itahht     Mast (Ceiko).
Dobra ura Ftesa. iz niklja fl. :V7ii;
srebrna ura Kom. fl. &"80; srebrna
verižiia fl. 120; budilnik iz niklja
fl. 1-95.
1 vrdka je odlikovana s v. kr. orlom; ima zlat«-in srebrne svetinje iz razstav ter linofe priznainih pi-inn.       Iluntrovan cenik zastonj 1
»Goriška ljudska posojilnica"
vpisana zadruga z omejenim jamstvom.
Načalstvo in nadzorstvo je sklenilo v skupni seji dne 28. doc. 1901. tako:
Hranilno vlogo se obrestujejo po 41/, %. Stalne vloge cd 10.000 kron dalje z odpovedjo 1 leta po 5%. Rentni davek plačuje posojilnica sama.
Posojila: na vknjižbe po 5V,*, na varščino ali zastavo 6%, na menice G%, s 7*% uradnino. Glavni deleži koncem leta 6%
Stanja 31. dec. 1901. (v kronah): Članov 1810 s 71)32 deleži po 20K = 158.640. — Hranilne vloge 1,318.965. — Posojila 1.379.213. — Vrednost hiš 142.643 (v resnici so vredne več). — Iioservni zalog 63.014.
Hranilne vloge se sprejemajo od vsakogar. ~ Posojila se dajejo le zadružnikom.
Ivan Beclnarik
priporoča svojo
knjigoveznico
Y Gorici
ulica Vetturini št 3.
Čistilna voda   >  >  >
0 g „Reale"
iz vrelcev Mathias, lastnina
Henrika filaftonija v Budimpešti
je toplo , priporočena od prvih tu - in inozemskih zdravniških avtoritet kot najbolje čistilno sredstvo. Odlikujo so radi množine soli »Glauber« in grenko soli, katero ima v sobi ter s svojim hitrim in dobrim učinkom.
Zaloga za Gorico :
Lekarna G. B. Pontoni. Švicarska urarska obrt.
Samo 16 K.
mBBBB^BBS^Ss^^^^a^^&mss^asa^
Trgovina z železnim) „MERKUR"
PETE! MAJDlC
•v Oeljii;, Gret ž le a. cesta štev- 1#3 priporoča svojo veliko zalogo najboljšega železa in jekla, pločevine, žice, kakor žico za ograje, lite železni ne, vsakovrstnega orodja za rokodelce, različnih žag, poljedelskega orodja in sicer orala, brane, motike, kose, srpe, grablje in strojev; vsakovrstnih ponev, ključalničarskih izdelkov ter okov za okna, vrata in pohištvo, žrebljev, vijakov in zakov, hišne in kuhinjske posode tehtnic, sesalke, meril in uteži, raznovrstnih stavbinskih potrebščin ter
vsega druzega blaga za stavbe, hiše, vrte itd. Traverze, cement, strešna lepenka, trsje za obijanje stropov (štorje), lončene cevi, samokolnice, oprav ?a str^Jsvode, ter vse v stroko ža-
lezne trgovine spadajoče predmete. PP* Toinaže-va žlindra, najboljša umetno gnojilo- *^SI
* Bogata izber vsakovrstnih nagrobnih kriiev. *
Postrežba točna.
Gene nizke.
Naznanjamo   v«ejn   vettakoiu.
Ravnikom. jmSinini. l»l*ml*tiin
in nuhrtkjm uradnikom kakor
akoiunr  ki r; hi dobro
uro, da smo oprejeli
edi- o razprodajo novoizutijdunc originalne (renkke 14-karatne remont ur« zia!r>La -pJpktro - pla-ijue, ,ses'.av glan-hutie*. Te ur« imajo prolimagnctiitan pre-eizi«ki urni stroj, ^o najuntančneje nvali-tan« in preskuiena in thjamo za vsako uro 3-lr-tno pismeno jamstvo, Okrov, ki j»« sestavljen nd treh od-Anfnih pokrovčkov, je moderno in kra-.no izdelan ter napravljen iz novo iznajiionn ami-t ikan».ke polJinske kovino ter prekrit s It-kar.it. zlatom, tak--, >a je pniUii"-n i'i-.'pniu zla'\: \i\ vi<(\iki jo n» mcre/i razlo.'«>v«ti oil j ravn ure, i. vvlja 2(M) kr<i!.. Edina ura :.a svotu, katera nn 2t*ali: nil-.li zlaUva lira Sprej.-5; mho v «. ii:psi«(-ih KUKMi (1-ida'nih narorh in okoli .",<«*) pohvalnih pi-»««m. Oni u:i za go-posif. ali ilamo le l«3 knm \ cjmina :n co1.-iiina prešla. \Nafci uri \p brer.j I;u'n;i j.ri>Ip;an nif.š-nji,'ek od i^nja. Kra-n«1 in mo.ierne vpriiu-c od zla-U>{* |>L'.vruft za t'»»| «m!k ali dam«  (tudi i,v-a!ii;sce) po
Ako uia ne i
naza; v.-Ied Ce>ar s« nima   nnlien«^a   rizika.    Haspo-Si^anje po poitn«'!« povzetju al: predph.V.u.
N a r o ;¦ b e je po^'«ja'i na fUkpoiiljanJ* ur „Ctirontt* Basali f4»l««i. /a pi^ma v Švico ;e -taviti znai:-.ko za -2"» s-tot. m d;:;.i»n: e. iti s'«t.
Pfaff-ovi šivalni stroji
so najbolj)!.
To sliši kupec sicer o vsakem izdelku in od vsakega ape:i!a. ki navadno niti ne ve kaj je šivalni stroj, in Se ne ve kako so upelje nit v Šivalni stroj, tem manj kako isti Siva, toda mi smo po naši '-več kot 20-letni poskuSnji raznih tovarniških strojev se propriC-ali. da so res Pfaffovi Šivalni stroji najholj trpežni, ter se merili da <e ne dela z ncLenim drugim strojem tako natanCao kot s Pfaffovim.
Pfaffovi šivalni stroji SLmnopo mclDi dm Sl" vedno Pfaffovi šivalni stroji ^lEtS1 za domaJ°rab0 ia
Pfaffou! iitialni efPflii s0 posebno pripravni za umetno vezenje ridllUVI  5IUIIIII SIIUJI   (recamtrenje) ter se poučuje brezplačno.
Pfaffovi šivalni stroji KS«1e0znaaiottroli vsako tovaruo-
Nikar naj se ne zamudi pred nakupom ogledati Pffafffova šivalne stroje.
laloga Ifaffovih šivalnih ia drugih strojev y Gorici via Municipio štev. 1
SAUNIG & DEKLtVA.
PoprATlJalnica ilTftinlli strojev, dvokoles Nunska ulica 14.
Lekarna
Cristofolotti t Gorici
Prave in edine želodčne kapljice z znamko sv. Antona Padovanskega.
Zdravilna moč teh kapljic je nepre-kosljiva Te kapljice vredijo redno prebaclianje, če se jih dvakrat na dan po jedno žiieico popije. Okrepe po-
iVorstveua znamka«     f[VarJStti   ŽCiodBO
store,  da  zgine v kratkem času
omotica in živofna lenosi (mrtvost).
Te kapljice tudi store\ da človek
raji je.
Cena steklenici 60 vin.
Prodajajo se v vseh glavnih lekarnah na svetu.  Za naročitve in pošiljatve pa jedino le v lekarni
Cristofoletti v Gorici.