Izhaja v&ak dan opoldne, izvzemši nedelj in praznikov. Mesečna naročnina: V Ljubljani in po pošti: Din 20-—, inozemstvo Din 80-—. Posamezna številka Dia 1'—. ŠTBV. 90. Poštnina plačana v gotovini. V LJUBLJANI, pesdeljek, 18. maja 1925. LET0 n- Neodvisen političen list. UREDNIŠTVO IN UPRAVNIŠTVO: SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 13. TELEFON STEV. 552. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka ( za odgovor. Račun pri poštnem ček. uradu štev. 13.633. In naše priprave 1 Svetovna politika in z njo nujno tudi evropska je pred novo orientacijo. Vezi med državami se rahljajo in pod hegemonijo Amerike se pripravlja nova grupacija svetovnih sil. Na kongresu sovjetskih držav je izjavil Cičerin, da gre « ustvaritev ameriškega bloka proti evropsko-azijskemu. Prvega da bi tvorile, Amerika, Velika britanija in Nemčija, drugega pa Zveza sovjetskih držav, Japonska, Francija, Poljska in Čehoslo-vaška. Vse polno dogodkov zadnjih dni dokazuje, da ni trditev čičerina prazna izmišljotina, temveč da sloni na konkretnih dejstvih. Nova orientacija ameriške in velikobritanske politike v nemškem vprašanju, rastoči pritisk Amerike kot upnika Evrope, nastop anglosaškega sveta za revizijo vzhodnih nemških mej, vse to izkazuje, da mora vsak čas priti do preloma v antanti, pa naj si je bila ta še tako zapečatena s krvjo. Politika ne pozna sentimentalnosti. Graditev velikobritanskega vojnega pristanišča v Singaporu, graditev ameriškega vojnega pristanišča na Havajskih otokih, dokazuje dalje, da se je rivaliteta **ed anglosaškim svetom in Japonsko poostrila do skrajnosti. In naravno, ker .•'urtTvno v°jno je Japonska dobro izkoristila in z geslom Azija Azijatom razširila svojo trgovino po vsej Aziji tja do Suer.a. Prodiranje Rusije v Azijo je nadalj-»o dejstvo, ki pojasnuje verjetnost nastanka evropsko-azijskega bloka. Še jasnejše pa postane vse, če se ozremo na karakter držav, ki bi tvorile ameriški Mok. Vse tri države so industrijske, vse tri imajo nadprodukcijo in vsem trem »»aiijka odjema. Boj za osvojitev novih tržišč je nujna posledica nadindustriali-zacije ameriške, nemške in velikobri-t« uske politike. Tržišča v zapadni Evropi, Ameriki, Afriki in Avstraliji so že razdeljena, nova je mogoče osvojiti le v vzhodni Evropi, Kitaju in ruski Aziji, kjer trpi nad pol milijona ljudi na pomanjkanju v industrijskih izdelkih. Notranje zmede Kitajske so že porodile misel o delitvi Kita ja, in najbrže bi se ta že izvedla, če n© bi na vzhodu branila Kitajsko Japonska, na zapadu pa Rusija, ki s kli-C6«m: roke proč od Kitaja, vedno bolj Prodira v največjo republiko sveta. Sa-010 preko Rusije in Japonske vodi pot v Kitaj, samo s porazom Ruske in Japon-je mogoča osvojitev kitajskega trga. rte®»eljitev ameriškega bloka je po- ^ boju med anglosaškim svetom ter Rusijo in Japonsko bi mogla Francija odločiti in kakor v svetovni vojni Ame-■ika žeti v vojni za azijske trge uspehe vojne. Zato je treba Francijo vezati in zato naj bi sodelovala Nemčija v anglosaškem bloku. V tem velikem računu nove grupacije velesil pa ena velesila ni upoštevana, temveč je docela prezrta. Italija ni di-rektno udeležena niti v ameriškem in niti v evropsko-azijskem bloku. Zgodo- vi»a se ponavlja. Kakor je v svetovni v°jni. tako bi čakala tudi sedaj Italija *11 #e odločila šele tedaj, ko bi bila nje-odločitev najdražje plačana. In kdo dvomi, da ne bi mogla tedaj Italija z novim londonskim paktom doseči vse *°, kar ji ni dal oni iz leta 1915? Z drugimi besedami pa se pravi to: nostra res agitur, tudi za naše inte-gre, pa čeprav komaj vemo, da ob- Pribičevič se mora umakniti. OSTER ČLANEK RADIKALNEGA »VREMENA« PROTI PRIBIČEVIČU. Beograd, 18. maja. Včerajšnje »Vremec prinaša uvodni članek o nujni potrebi sporazuma med radikali in radi-čevci. Članek je zelo oster in zato tembolj značilen. V njem se dokazuje, da je Pribičevič krivec vsega, kar se dogaja, da se je vrinil med Hrvate in Srbe in in jim ne dovoljuje, da se sporazumejo. Pribičevič je rekel, da se bo odstranil, ko bo prišel čas, da bi bil on ovira sporazumu. Čas je prišel in Pribičevič se mora umakniti! To je sodba vseh politikov. Prav tako se je zgodilo Pašiču leta 1918. Pribičevič se mora ukloniti, ker ovira sporazum, pa čeprav bi se uklonil le začasno. t»0~jjnnnr.~ Razpoloženje med radikali. Povodom tega članka, ki je izraz ne-razpoloženja javnosti proti politiki samostojnih demokratov, je vaš dopisnik in-tervjuval več radikalov, ki so v glavnem izjavili sledeče: Radikali iz centra se vedejo, kakor vedno, zelo rezervirano in čakajo dogodke do konca. Vsi dogodki jih zanimajo, toda z odločitvijo odlašajo. Radikali na levici so skrajni prijatelji Ljube Jovanoviča. Pravijo, da je njihova politika ona pokojnega Stojana Protiča. Ta politika mora sedaj triumfirati. Da-vidovič, da jo je samo kopiral. Ta politika ne more izgubiti. Pribičevič se mora umakniti, ker je samo ovira. Zgodovina hoče drugače, kakor hočeta Pašič in Pribičevič. 'akon o kmetijskih kreditih. Beograd, 18. maja. Včeraj se je vršila seja odbora za proučevanje zakona o poljedelskih kreditih. Pozvan je bil finančni minister, da poda svoje mišljenje o finančni strani tega načrta. Stojadinovič je dal obširen ekspoze. Važno je, da je ob tej priliki finančni minister izjavil, da bo šele na jesen v mesecu oktobru možno skupščini predložiti proračun za leto 1926-27. Nato se je vršila debata v posameznosti. Sprejetih je bilo več členov. Finančni minister je izjavil, da mu bo iz raznih dohodkov mogoče najti vsoto 150 milijonov dinarjev, s katero se bo financirala centralna zemljoradniška banka v Beogradu radi kredita vseh zemljoradniških zadrug v kraljevini. Ta kredit 150 milijonov bo prišel v proračun za 1. 1925-26 in za 1. 1926-27, torej vsako leto 75 milijonov. Nato pa se bo vsota vsako leto povečala za 100 milijonov dinarjev. Ker je poteklo že pol leta, bomo imeli točno čez 5 let plasiranih 500 milijonov dinarjev, kar bo omogočilo banki eksistenco mnogo prej, kakor se je mislilo. Dalje je v svojem ekspozeju očrtal fin. minister način financiranja. Danes bo minister trgovine in industrije na seji odbora poročal o likvidaciji posameznih nesolidnih industrijskih podjetij v kraljevini v korist fonda te banke. Tudi ostala podjetja bodo morala prispevati v ta fond. Nato se je razvila ostra in dolga dis- stoji tam daleč v Aziji naravnost neusahljivo bogato tržišče. In zato se bomo morali tudi mi odločiti za eno ali drugo stran in zato se moramo tudi mi zavedati, da naša svoboda še ni definitivna, temveč da bo še enkrat treba stopiti za njo v boj. In v hujši boj, kakor je bil komaj prestani. Legendarno junaštvo naših polkov bo malo pomagalo, če ne bo tehnična pripravljenost na višku in če ne bo organizacija naroda izvedena v vseh podrobnostih. Italija se pod vodstvom fašistov Nove dvanajstine na obzorju. Beograd, 18. maja. Ker potečejo z 31. julijem dvanajstine, bo treba novih. Ko bodo nove dvanajstine izglasovane, smatrajo, da bo skupščinsko zasedanje končano, in da bodo odšli poslanci na letne počitnice do 20. oktobra. V tem času bo vlada v skupščini donesla najnujnejše zakone in bo reševala najnujnejše posle. Dotlej bo padla tudi odločitev glede anketiranih mandatov. Radikali na desnici, ultramonarhisti in Pašičevi pristaši, nočejo prav nič slišati o sporazumu z radičevci. Pravijo, da ra-dičevci niso iskreni. Samo taktizirajo, da bi rešili sebe, svojo stranko in vodstvo. Napravili so se državotvorne, da bi preko državnega aparata lažje dosegli svoj cilj. Vedno je ista politika, samo izhodi so drugi. Mi jim ne verujemo in z njimi nočemo sporazuma in logična posledica je, da ostanemo s Pribičevičem v naclonal- . nem bloku. Vse ostalo, kar se dogaja, je naša politična taktika. Kar se tiče sporazuma samega, je vaš dopisnik pozitivno obveščen, da sporaz- . uma ne bo do jeseni in bo dotlej status 4U0. j kusija, v katero so posegli: Krajač, Ko vačevič, Behmen, Timotijevič, Pušenjak j in Kulovec, dalje Kecmanovič (SDS) in nekaj radikalov. Diskusija ni bila strankarska, ampak strogo strokovna. Imamo dve struji: prva se je zavzemala za Seljake in sirote in je zagovarjala seljaške interese. Zahtevala je, da se dohodki vseh državnih posestev (n. pr. Belje) porabijo za fond zemljoradniške banke. Druga struja pa je struja buržuazije in bankokracije, katere zastopnika sta bila zlasti Velizar Jankovič in poljedelski minister Krsta Miletič. Zastopniki te struje so zagovarjali interese svojih klientov. Danes bo odbor delo nadaljeval. Ko bo zakon gotov, bo takoj naravnost predložen narodni skupščini. . POLITIČNO ZATIŠJE V BEOGRADU. Beograd, 18. maja. Politična situacija je v popolnem zatišju, ker so skupščinske seje odgodene do 25. t. m. Skupščinski odbori delajo in pripravljajo material za skupščino. Večina poslancev je zapustila Beograd. Pavle Radič je ostal v Beogradu in vodi razgovore s Pašičem, Davido-vičem in kraljem. Včeraj ob 12. se je Pavle Radič zopet sestal s Pašičem. Ta sestanek, pred katerim je bila avdijenca v dvoru, ima zelo važen političen pomen v času, ko se govori o sporazumu med radikali in radičevci. pripravlja za ta boj, ne samo vojašku, temveč tudi notranje politično in po reorganizaciji vojske misli Mussolini poklicati v vlado zastopnike nefašistovskih strank. In naše priprave? Tehnična pripravljenost je stvar vojske, zato o njej ne bomo razpravljali. Toda kako je z organizacijo naroda? Ali more biti bolj mize-ren ? Ali pa je mogoče računati na zboljšanje, dokler ni izveden sporazum, ki je predpogoj organizacije naroda? Ali razumete zdaj nujnost sporazuma? KRALJEVA DVOJICA V TOPOLI. Beograd, 18. maja. Po odhodu kralja v Topolo se je vršila konferenca vlade, na kateri je Pašič poročal o situaciji, Nin-čič pa o dogodkih v sosednih državah. Kraljevska dvojica se bo nastanila v Topoli v dvorcu kralja Petra in bo prirejala izlete po okolici. Čez nekaj dni potujeta kralj in kraljica na Bled. ATENTAT0RSKE AFERE. Beograd, 18. maja. Preiskava proti bolgarskim atentatorjem se nadaljuje. Beograjska policija je v prošli noči aretirala trojico sumljivih oseb. Sristov, eden izmed atentatorjev, je bil zaslišan in je podal kontradiktorne izjave. MAKSIMOVIČ ODPOTOVAL NA DUNAJ. Beograd, 18. maja. Notranji minister Boža Maksimovič je odpotoval na Dunaj in se vrne čez tri dni. Njegovo potovanje je v zvezi z akcijo naše vlade, da se razpusti dunajska komunistična centrala za Balksn. KONFERENCA MED P. RADIČEM IN PAŠIČEM. Beograd, 18. maja. Po konferenci vlade se je predsednik hrv. selj. kluba Pavle Radič sestal s Pašičem v predsedni-štvu vlade. Sestanek je velikega pomena v času, ko se govori o sporazumu liR, v času sklepa anketnega odbora. O samem sporazumu se ni moglo govoriti, ker se Pašič vedno ogiba konkretnih razgovorov do poslednjega trenutka. Na sestanku sta govorila o delu anket, odbora, o hrvatskem vprašanju vobče in o vsem sličnem, kar izhaja iz tega. Komunikejev in izjav ni nobenih. Pašič bo danes na seji vlade poročal o sestanku, Pavle Radič pa je takoj odšel v klub, kjer je poročal o sestanku. RUSKA LADJA ZASEŽENA OD BOLGAROV. Sofija, 18. maja. Neka ruska ladja, ki je prispela iz Sevastopola, je dne 15. t. m. pristala v Varni. Oblasti so jo takoj zasegle kot sumljivo. OPOZICIONALCI PRI CANKOVU. Predsednik vlade Cankov je sprejel Malinova in Mušanova, voditelja (opozi-cionalne) demokratske stranke. Cankov bo sprejel tudi ostale zastopnike ustavne opozicije in bo z njimi konferiral o notranji situaciji v Bolgarski. NAREDNIK RUMPEL BO USTRELJEN — JUTRI. Zagreb, 18. maja. Danes zjutraj bi moral biti ustreljen narednik Rumpel, ki je ubil trgovca Kelkoviča. Ker niso našli ugodnega mesta in je nastal spor med civilno in vojaško oblastjo, se smrtna obsodba ni izvršila. Rumpel bo jutri ustreljen v policijskih zaporih in bo nato njegovo truplo prepeljano na pokopališče. ' c.**.* ii iinMi»iwwmnQKane«- rara Higijenična razstava na Dunaju in Jugoslavija- Ta mednarodna razstava je prirejena ▼ največjem štilu. Nazorno nam priča vse, kar je doslej našel in dognal človeški duh, napredujoča znanost, izkustvo in kar ustvarja v prid trpečega človeštva dobro srce. »Spoznavaj samega sebe!« je najlepša smemica-krilatica, ki je bila kdaj izrečena. In tla to zrno tega reka je temelj, smernica te higijenske razstave. — Trebalo bi napisati sto člankov, da bi podali tudi našemu ljudstvu vsaj prilično sliko tega, kar je tukaj nagromadila znanost in dobrotvorna skrb za vse človeštvo. Redke so prilike, da moremo na svoje oči gledati toliko dragocene nauke in si jih neizbrisno vtisniti v dušo; kajti .vsi pripomočki nazornega nauka so tu uporabljeni s tolikim razumom, da nam po količkaj pozornem pregledu ostane v spominu več nego po večletnem iskanju in učenju po knjigah. — Tu se ti nazorno kažejo vsi predpogoji, da pride človek zdrav na svet; dalje vidiš vse, kar je dognalo izkustvo, da se zdrav otrok dalje razvija v zdravega človeka. Tu vidiš v slikah, modelih po naravi vse možne zavode za otroke, vidiš, kaj so v tem pogledu že doslej ustvarili Dunaj in vse ostale dežele Avstrije, zlasti Dolnja Avstrija, dalje razne druge države Evrope, posebno Nizozemska, pa tudi Češka in Poljska. — Vidiš pa tudi znazomjene vse sovražnike človeškega zdravja. Vsak ud, vsak del telesa ima tu svoj poseben oddelek; v slikah, modelih, pa tudi v naravi vidiš vsak del telesa v zdravem, bolehnem in bolnem stanju; vidiš njegove funkcije in razvoj raznih bolezni. Ali vidiš tudi boj znanosti in ^izkustva proti vsaki bolezni, vidiš tudi težke operacije (model; kako sloveč specialist šiva srce, čreva, kako gnilo črevo nadomesti, kako pretaka kri iz zdravega človeka v bolnika itd.). Gledaš čudežne uspehe slovečih učenjakov, vse v slikah in modelih iz njihovih rok. — Vidiš vse aparate, ki jih rabijo specialisti, noreš sam gledati v človeka, v želodec, v sapnik itd. Zlata navodila, kako se varovati, kako ravnati v raznih slučajih, statistika, literatura izpopolnjujejo to, kar vidiš pred seboj. Vidimo pa tudi, kaj so moderni ljudje, velika mesta, ustvarili za vzgojo dece, zdrave in bolne, za delavstvo, uradništvo, sploh za ustvarjajočega človeka in vse njegove potrebe. Ne samo bolnišnice in sanatoriji, pač pa tudi zdravilišča v naravi, ob jezerih, morjih, v gozdih in visoko v gorah; vidiš umetniški dovršene slike, cele naprave in zavode v miniaturi (model). Imponuje, kar so ustvarili posebno ■— Nemci; le priznajmo to! Zato so ... tako nevarni vsi soseščini, zlasti degeneriranim —! Razstavo dopolnjuje vse, kar spada v udobnost pametnega življenja, rodbine, cele občine. Tu vidiš praktična in zdrava stanovanja, kuhinje, spalnice, dnevne sobe, v mestu in na deželi. Imaš na izbero vsega, kar rabiš — za »v sebe in na sebe«, za želodec, glavo in srce. Dobrodelnost, samaritanstvo, sanitetne naprave, (»Rdeči kriz« itd.) zavzemajo velik del razstave. Samo naštevanje vsega bi nam vzelo mnogo prostora tega lista. Razumljivo je, da je Avstrija pokazala vse, kar premore. In tega je mnogo. — Ni čuda, saj se je v teh deželah zbiralo vse, kar je najboljšega zmogla velika država. Pa tudi Češka je dobro zastopana. Napolnila je eno celo dvorano, pa je udeležena (kolikor sem doslej videl) še v treh oddel- Na Dunaju, 15. maja 19S§. j kih. Častno sa nam kaže češka znanost, pa j tudi socialno skrbstvo sedanje države. Čehi j so znali celo poskrbeti za izborno reklamo ; svojim kopališčem (Karlovy Vary, Frant. { Lažne, Lukašovice, Pyštan, Trenčianske To- j plice); da, celo na našo Adrijo niso pozabili \ in pokazali so, kaj so doslej tam ustvarili , za sebe — Čehi (Rab, Martin dvorec na La- j padu pri Dubrovniku, Gradež itd.) In Jugoslavija? Težko je — ne pisati satire! V nekem kotu se ti pojavi napis: K o n i g -r e i c h S. H. S. Zavzema nekako tri in pol metra prostorno mizo, široko nekako 80 cm. In kaj je tukaj? — Naštejmo! 1. Na steni mala omarica, kakor so one ■& »domačo lekarno« v naših predsobah. 2. Pod njo blazinica s štirimi svetinjami; i napis: Zasluge srpskom crvenom krstu 1912. G. Album: Škola čuvarica narodnog zdrav-venog Krsta. 4. Album: Srpsko društvo Crv. Krsta Beograd 1876—1912. 5. Enak album iz Palanke. 6. Album: Škola čuvarica narodno sdrav-lja v Valjevu. 7. Album: Poljanački kiseljak in 15 steklenic kisele vode. 8. Trije letniki: Glasnik društva C. K. 9. Pričetek zbirke slik neke mladinske šole C. K. 10. Glasnik pomladka C. K. 1922. 11. Tudi Slovenci smo zastopani. Čujte! Tu je: Album, ki so ga poklonile pomladka-rice II. dekl. mešč. šole v Mariboru tovarišicam nekje v Ameriki. In še en album narodnih razglednic (naših pesnikov itd.), ki spada v to razstavo kakor bunka na oko. — Na steni je 30 slik iz predvojne Srbije. Dalje slika sirotišnice v Užicah, ki so jo ustanovili Avstrijci 1. 1918 (tako pove napis!); slika neke šole v Apatici iz leta 1787, slika nekega društva za čuvanje narodnog zdrav-lja, slika: prve škole za mešanje i pečenje hleba u Kragujevacu in 6 slik: Letnjikovec za slabunjavu decu u Košutnjaku. — Na steni sta še dva cirilska zemljevida Jugoslavije, ki kažeta razvoj Rdečega Križa in njegovega Pomladka. — Troje pirotskih preprog! — Pa še par igračk, drobnih modelov pohištva, troje vaz v narodnih ornamentih. — To je vse, s čemer se predstavlja naša Jugoslavija!! Ali nima Jugoslavija ničesar drugega, s čemer bi se mogla ponašati, — za kar bi mogla narediti malo reklame, kakor so storili dragi po svoje?! Kako lepo bi se pridružile koristnim napravam n. pr.: Rimske Toplice, Rogaška Slatina, Dobrna, Laško, Krapina, Varaždinske Toplice, Dolenjske Toplice, Kamnik, naš Bled (Rikli) itd. Dalje: Plitvička jezera, Cr.ikvenica, Dubrovnik. Cavtat, Ilidže pri Sarajevu, Lipik v Slavoniji in tudi znana banja v Srbiji! Pa naš Rdeči Kriz v prečanskih krajih, ali nima ničesar, kar bi mogel pokazati!? Ako že nimamo nič takega, kar bi mogli pokazati iz svojega pozitivnega znanstvenega izkustva itd., naj bi se udeležili te znamenite razstave vsaj v onih delih, kjer bi mogli opozoriti kulturni svet na naše naravne zaklade in lepote. Odbor-ček nekaj izkušenih naših mož bi bil mo-j gel prirediti razstavo, ki bi bila lahko nas ponos. — Tako pa smo zastopani, da nas ! mora biti v dno duše — sram! Več ne i rečem! ugotavljata, da UJU nikakor ni strankarsko politična organizacija,temveč izrazito strokovna, strankarsko nepolitična organizacija — seveda v konsekventno napredni smeri. Članstvo UJU pa pripada vsem obstoječim naprednim političnim strankam. To se jim je zdelo vredno pribiti v polemiki z Argusom, ki je v 23. štev. istega lista poročal o Ptujski skupščini in trdil, da ni UJU strokovna, temveč strankarsko orientirana organizacija ,ziaTa Dieriiaskega. O industrijske* položaju sovjetske države je poročal na bon-gresu SSSR Džerzinski. Njegova izvajanja s« bila optimistična. Naloga industrije j«, da zadosti vedno večjim potrebam kmetskega trga. Posebno pažnjo zasluži domača industrija, ki je zlasti doma v azijskih »veeaik republikah. Industrija sama ne mor* biti svoji nalogi kos. Nato je poročal Džereimski o stanju železnic. Vlaki vozijo s predvojao hitrostjo, še vedno pa stoje tovori dneva dol- rana organizacija. uurostjo. Se vedno pa stoje tovori dneva dol- V organizacijo, ki sama sebe tako bije po j go po postajah. Premagati neorganizira»»st zobeh in zatajuje svoje kardinalno v Beogra- ruskega naroda je najvažnejša naloga. Z * du 1. 1920 in v Zagrebu 1. 1921 vsprejeto na- j modernizacijo tovaren je potrebna pom do- žitev — ’ - ' —• *---------i— s * _ vsprejeto______________________ čelo, ne vstopi nikdar več učiteljstvo meščanskih šol. Zbrišite s sebe žig servilnosti in postanite vsemu preganjanemu učiteljstvu res stanovska trdnjava. Saj Vam Narodna Prosveta v Beogradu kljubu zablodam v poročilih iz Južne Srbije kaže jasno pravo pot — potem bomo kmalu skupaj. Drugače pa ne. Pričnite! Politične vesti. = Vlada PRP. Samostojni demokrati so pričeli lansirati vesti, da so se radičevci izrekli pripravljene, da ne nasprotujejo temu, da vstopijo v vlado »nacionalnega« bloka in da bi torej prišlo do vlade Pašič-Radič-Pri-bičevič. Iz krogov radičevcev se ta vest samostojnih demokratov demantira, — Značilna vest »Politike«. O beograjskem političnem življenju^ dobro informirana »Politika« piše: »Vprašanje sporazuma med radičevci in radikali, ki prihaja sedaj ponovno na vrsto, je navidezno zastalo. Toda informirani krogi trde, da ni nobenega zastoja in da se vse, kar se dogaja, vrši po sporazumu med radičevci in radikali. Trdi se dalje, da sta obe strani mnenja, da je aa sedaj bolje, če ostane na vladi nacionalni blok, ker so sedaj na vrsti zakoni, ki nikakor niso popularni (zakon o tisku, o sodnikih). Te zakone mora izvesti g. Lukinič kot minister samostojnih demokratov, prvič zaradi tega, da bi mogli radikali pri razkolu s samostojnimi demokrati vreči vso odgovornost za reakcionarnost teh zakonov na samostojne demokrate, drugič pa zategadelj, da bi nastopil vstop radičevcev v vlado po vsem tem, kot začetek bolj liberalnega političnega kurza, katerega so preprečevali edinole samostojni demokrati.« = Interpelacija demokrata Pečica. Demokratski voditelj Pečič je vložil na, predsednika vlade g. Pašiča sledečo interpelacijo: 1. Ali je resnica, da je upravljala vlada državo dva dni, ne da bi položila prisege? 2. Ali je res, da je položil predsednik vlade prisego pred duhovnikom in ne pred kraljem? — Če je to res, na podlagi katerih ustavnih predpisov je bilo to izvršeno? = Radikalni prvak o zagrebški »Riječi«, glasilu samostojne demokratske stranke. Ko so vprašali zagrebški novinarji dr. Janjiča, kaj da misli o napadih zagrebške »Riječi« na njegovo osebo, je dejal dr. Janjič: »Čudno je samo, da baš zagrebška »Riječ« piše, da je g. Prpič korupcionist in še bolj čudno je, da nas napada baš »Riječ«, ker smo se iz uljudnosti odzvali povabilu na banket, ko se vendar zna, da Pribičevičeva »Riječ« brez korupcije sploh iziti ne bi mogla.« — »Državotvorci.« Radikalni »Balkan«, ki Naše Ifinance. Poleg interpelacije Voje Marinkoviča na zunanjega ministra je najvažnejša interpelacija posl. šečerova na finančnega ministra o finančni politiki sedanje vlade. V svoji interpelaciji konstatira posl. Še-čerov najprej, da je izjavil finančni minister Stojadinovič, ki vodi že od leta 1922 finančno politiko države, da vodi politiko deflacije in proračunskega ravnovesja. Z naknadnimi krediti za april-julij je to ravnovesje ovrženo. Po členu 113. ustave bi moral biti predložen uovi redni proračun tekom enega meseca po sestanku skupščine, to je najkasneje do dne 7. aprila To se ni zgodilo niti do danes, proti določilom ustave dvanajstine niso bile predložene na temelju proračuna, temveč so bile dopolnjene z izrednimi krediti v znesku CGO milj. za štiri mesece, kar pomeni dve milijardi povečanih letnih izdatkov. Ta deficit povečujejo še leteči dolgovi iz proračunske dobe 1924-25. Vsled slabe finančne politike se vzdržuje kurs dinarja samo s pomočjo sistematične intervencije Narodne banke. Dejansko je dinar stabiliziran samo na borzi, dočim se njegova kupna sila ni toliko popravila, kakor bi se morala po dobri žetvi in pri urejenih financah. Vsled slabih financ ne moremo dobiti prepotrebnega zunanjega posojila, dočim ga dobe manjše in neprimerno bolj revne države. Stavi sledeča vprašanja: 1. Koliko znaša deficit v proračunu za leto .1924-25, vštevši naknadne in izredne kre- osnovnega kapitala, pri čemer igrajo i zunanja in notranja posojila veliko vlogo. ) udi če bi ruska industrija zelo napredo-! vala. ni nobene nevarnosti, da bi prišlo do I nadprodukcije, ker je tudi poljedelska inda-; atrija stalno večja. Tuji kapital in predvsem j tuji delavci so zato lahko brez skrbi, da bi i vsled napredka ruske industrije nastala pre-j nasičenost Rusije z industrijskimi izdelki im i s tem brezposelnost pri njih. če ne bo dal* ; tujina posojil, potem bo vlada mobiliiirala \ uomači kapital, ker dokazano je, da obstoje ■ v Rusiji veliki prihranki. rr Socialistična anketa o bolgarskih dogodkih. Socialistična internacionala je izvolila komisijo, obstoječo iz Vanderveldu, Shawa in Adlerja, z nalogo, da izdela poročilo o obeh spomenicah, ki sta bili poslani ■ internacionali glede bolgarskih dogodkov. Pr-; va spomenica izhaja od bolgarske socialistifc-i ne stranke. V tej spomenici se dolše kot ! krivci dogodkov: reakcionarna vlada Cankova, previsoke reparacije, Jugoslavi-j a, bolgarska emigracija in končno Moskva. Drugo spomenico so poslali bolgarski emi- I granti, ki pravijo, da je vsega kriva vlad* i Cankova. i rr Bolgarska. Kraljev god je bil pro- 1 slavljen v tišini. Samo v cerkvah se jo od-; pela služba božja. — Polici j s k a n r a je podaljšana do 10. ure. Gledališča so 20-, pet otvorjena. — Znana smrtna formula. Ivan Marinov, bivši sodnik, ki je bil obtožen, da je komunist, je bil ubit, ker je skušal pobegniti. — Nov umor. V bližini vasi Kovačevačevo je bilo najdeno truplo Cirila Lavova, upravnika lista »Na-! rodna borba«. Umor ima političen značaj. ! = Razočarani desničarji. Izjave Hinden- ! burga, da bo zvest svoji prisegi in da ne bo j poznal nobenega strankarstva, so silno raz-i očarale desničarje. Zlasti pa so desničarji i ogorčeni, ker je Hindenburg priznal *aslu-i ge prejšnjega predsednika Eberta. Pošte-; njaki, in to je Hindenburg, so desničarskim : politikom vedno nevarni. Prosvete. GOSTOVANJE HUDOŽESTVENEGA TEATRA. Na dnu. Slika v štirih dejanjih, spisal Maksim Gorkij. V živi Rusiji se poraja nov teater z izrazito ekspresivno linijo. Mi poznamo komaj njegove obrise. Nova ideja je rodila lastne igre, v katerih nastopajo množice, in ista ideja je z novim duhom prežela Sheakespearja, Aristofanesa itd. V Evropi pa umira stari realistični Hudožestveni teater. Član za čla-se izloča, nekateri prevzemajo nova - »Državotvorci.« KadiKatni »caucan«, ki 1 nom ou ------- * » Xf. V “CiKf® v S&l&te i; Geimmv. * A. M.: UJU in učiteljstvo meščanskih šol. (Odgovor »Učit. Tovarišu« 7. t. m. št. 18.) S podpisom J. je izšel v glasilu poverjeništva UJU, Ljubljana članek z naslovom UJU i Društvo gradanskih učitelja. članek je spisal človek, ki mu je neznana vsa borba meščanskega šolskega učiteljstva, dite, dovoljene t dvanajstinami? Zakaj ne predložite končnih računov za prejšniej leto? 2. Zakaj ni bil predložen novi proračun v smislu ČL 113 ustave v predpisanem roku? 3. Ali smatrate dvanajstine za april-julij kot del proračuna 1925-26 in ali ne mislite predložiti proračuna? 4. Koliko znašajo prihranki in koliko izdatki proračuna za leto 1925-26? Kakšne prihranke ste storili z dvanajstinami? 5. Koliko je letečih dolgov in koliko bonov je bilo za nje izdanih? 6. Ali je dalo finančno ministrstvo kredit za vzdržanje dinarskega tečaja komu in ko-liko? - . 7. Na podlagi česa in s katerim pooblastilom je bilo sklenjeno posojilo za upravo monopolov- in zakaj ni bilo to posojilo predloženo skupščini? 8. Koliko izplačil in kreditov je bilo izvršenih po čl. 131. zakona o državnem računovodstvu? 9. Kako je stanje pogajanj za zakljuCitev posojila z Blairovo skupino? 10l Ali vam je znano, da državni nameščenci in uslužbenci ne prejemajo svojih pristojbin? Vprašanja posl. Šečerova so jasno formulirana in točno konkretizirana in bodo zato gotovo izzvala v skupščini veliko in pomembno debato. Iz interpelacije pa se vidi tudi to, da je vlada »nacionalnega« bloka enako nesposobna v zunanji politiki ko v finančni. Na katerem polju je pravzaprav sposobna? ki je bilo prvotno v UJU ali pa je namenoma pisal članek človek, ki so mu razmere znane, a jih hoče ignorirati. V čl. 2 pravil »Udruženja jugoslovenskog učiteljstva« je pisano: Svrha je Udruženju: Ujedinjenje sila sveukupnog jugoslovenskog učiteljstva na osnovi državljanske a jamstvom političke 1 verske slobode... V št. 31. Učitelj. Lista iz Trsta od 10. novembra 1923. pa gg. Jelenc in Dostal imenom UJU poverjeništvo Ljubljana na podlagi sklepa ožjega sosveta od 29. septem. 19^d dar ne" more biti kronan v katoliški cerkvi. — Bože mili, če bi »Slovenec« za- ;• pisal pravoslavni kralj! i — Anglosaški pritisk na zapadne države. , Pod krepkim pritiskom Amerike je veliko-britanska vlada postala v varnostnem vprašanju zopet aktivna. V oficielnih izjavah po raznih angleških listih je velikobritanska vlada opetovano naglasila, da ni sedaj po končani francoski krizi in po konstataciji rezultatov Hindenburgove izvolitve nobenega vzroka, da bi se za vlačilo stvarna pogajanja glede nemških predlogov. — ,K^kor„(*/\ Ion /-■ rrn ia 7avrnil JVlO" Sati- ywc j'-'? — - u * i10m, iz katerega govori pisatelj sam, ko prične filozofirati nad Lukinimi besedam', da živi človek za lepšo bodočnost in posta -lja fantazijo nekakega nadčloveka. Paj10' je Luko lireiral boljše kot smo ga videu v prvem gostovanju. Bil je jasen, enostaven, velika rafiniranost se je <™cela skrila pod preprostostjo. On in Masalihnov st.i brezdvomno tvorila osrčje. Bakšejev je ostal na stari višini. Istotako so podali dobre kreaciie Sjerov, Grečova in Komisarov. -Mnogo slabše predstavljana pa je bila Vasi-lisova in predvsem baron. Vysubova je Ka-šalov daleč prekašal. Pokazalo se je vkljub vsemu, da je treba tudi za jasno določeno kreacijo, ki gre pri njih takorekoč iz roda mosli sprijazniti s konkurenco, ki bi zidaia i ,b * i ,• rSUVu .vTkeE, ddT? .1.«. g- j v {M,®- fnekatere trssssterssaf * i i™”*.«; ,«,i»■*»<*■ v <*» au pa praiLiiciiu a — i x* i deželami. Anglija želi na vsak način da se o vsem tem skliče koherenca m da se ustmeno razpravlja o teh vprašanjih. Za slučaj da zapadne države ne bi bile priprav-<*»• Topot je polagala mnogo večjo važnost na nevsko točke, katere so pri prvi predstavi, kolikor se spominjam, le nakazali. Ples je bil sicer dobro izveden, a vsekakor predolg. Popolnoma nova pa je mesečina koncem druge slike. Zdi se mi, da prinaša v delo nekaj 0 .. . 1 .<1.1 •____' oJi*AfTA T*n_ ljene ustreCi I sentimentalnosti, ki’kvari prejšnjo strogo re- ! -rsusnfKar - Francija) že pokazal. Vpeljala b>,se,^IBCei rina na čipke, s čimer bi bila ffiia. — Pritisk anglosaških dr&* j zelo krepak in precej osvetljuje ’ Čerina o prizadevanjih Amerike in Velike Britanije po svetovni vladi. cer malenkosti, ki pa jasno_ govore, da se stari teater razkraja. Vsebuje pa še vedno toliko sile, da nam razodeva svojo mogočnost, v kateri je utelešena cela doba m njen svetovni nazor. ^ Dnevne vesti POD VLADO »NACIONALNEGA« BLOKA. Kljub vsem protestom patriotične jugoslovanske javnosti se je zgodilo, da je bil dr. Ciliga z ženo izgnan v Italijo in da je bil od jugoslovenskih žandarjev izročen italijanskim karabinjerjem, ki so ga takoj aretirali ne samo kot vojnega dezerterja, kakor poroča »Jutro«, temveč tudi kot Jugo-»lovena, ki ga preganjajo fašisti iz političnih vzrokov. Naše oblasti so izgnale dr. Ciiigo kot komunista, ki je italijanski državljan. K tej vladni konstataciji treba pripomniti sledeče. Po jugoslovanskem nacionalnem prepričanju milobi vsak Primorec, ki mora iz političnih razlogov prebežati k nam, eo ipso jugoslo-vensko državljanstvo. Dr. Ciliga je bil vodja istrskih Jugoslovenov in bil naravnost besno preganjan od fašistov. Pred smrtjo, ali vsaj pred težkim preganjanjem ga je mogel obvarovati samo beg iz dežele, ker na pravico od fašistov teroriziranih italijanskih sodišč ni smel računati. Kam naj ubeži drugam, ko v Jugoslavijo? Ali ni Jugoslavija mati zatiranih Primorcev? Priznamo, bila je napaka dr. Cilige, da *e je kot begunec pri nas eksponiral za komunistično stranko, za katero v Istri ni deloval. Ali pa naj zaradi te napake postane jugoslovenska oblast pomagač Italijanom? In zakaj ni bil izgnan v Avstrijo, zakaj mora ravno naš orožnik izročiti moža, ki je vsled svojega nacionalnega dela preganjan od Italijanov, italijanskemu karabinjerju? In na plan tisti nacionalist, ki odobrava, da naša oblast izroča Italiji vojaške dezerterje! Ali naj bo to v skladu z našo nacionalno politiko? , , , In končno najtežje! Ker je delal za jugo-slovensko misel, je moral Ciliga pobegniti is Italije. Jugoslovanske obla-sti pa ga izročajo nazaj Italiji in danes sedi dr. Ciliga v puljskih zaporih, v mestu, kjer so njegovi smrtni sovražniki. Kateri Primorec naj\e sedaj še eksponira ta »Jugoslavijo«? Odgovorite na to, nacionalisti, ki se navdušujete za »nacionalni« blok! — »Vdovo Rošlinko« je prepovedal gori-ški nadškof, ker da na ostuden način smeši krščanske šege in nazore. Mislimo, da tega »priporočila« »Vdova Rošlinka« ni potrebovala. — Impertinenca se, kot znano, rada druži i neumnostjo in zato si je dovolil nedeljski »Slovenski Narod« sledeči stavek: »V Ljubljani zagovarja RR-koalicijo glasilo dveh, treh osebno interesiranih izdajnikov napredne in nacionalne misli v Sloveniji.« — Kon-statiramo, da mi ne zagovarjamo koalicije RR, temveč idejo sporazuma in ker vlada RR bolj odgovarja ideji sporazuma ko pa sedanja ■viaan ri’, lii jo naravnost odločno proti sporazumu, zato dajemo vladi RR prednost pred vlado PP- Morda bo to senilni »Slov. Narod« razumel! — Konstatiramo dalje, da je »Slovenski Narod« dosedaj še vedno stisnil rep med noge, ko je imel pred sodiščem dokazati »napredno in nacionalno izdajstvo« onim, katerim ga je očital. Treba zato impertinence dvakrat prodanega »Slovenskega Naroda«, da se očitek v netožljivi obliki ponovi! — Novi Dobi. Vsled pomanjkanja prostora samo par konstatacij: V Sloveniji je prostora samo za en ženski list. Ker je tržaški »Zenski JBvet« prvovrsten in ker treba podpirati tržaške Slovenke, zato ne vrši nacionalnega dela tisti, ki propagira v Sloveniji Zagrebški ženski list z nemškimi krojnimi predlogami. Morda to »Nova Doba« razume. — Kar se tiče obeh celjskih mladinskih generalov, bodi povedano, da je eden državni uradnik, drugi pa nastavljen v narodnem privatnem zavodu in da nočemo, da bi kdo od obeh izgubil službo, pa čeprav damo s tem »Novi Dobi« kost, da jo gloda. Pričakovali smo sicer, da bosta oba Prizadeta gospoda zaprosila »Novo Dobo«, ^a preneha z za nju nevarnimi pozivi, toda ker gospoda očividno računata na našo dobrohotnost, smo toliko obzirni, da ju nočemo razočarati, pa četudi bi to več ko zaslu- žila. — Treba imeti že precejšnjo drznost, da se očita nam stališče »danes tukaj, jutri tam«, ker v tem očitku je ali zloba, ali pa nesposobnost, ločiti taktiko od politike. — Kar pa je sicer lepih fraz v obeh noticah »Nove Dobe«, pa so te tako poceni in tako vsakdanje, da odgovore na nje čivkajo že vrabci na strehah in zato je čisto primemo, • če »Nova Doba« še danes paradira ž njimi, j Tudi v polemiki mora biti ohranjen reakcio- [ narni značaj »Nove Dobe«. — Ogorčenost, ki ni na pravem mestu. V nedeljo, 10. maja, so imeli invalidi cvetlični dan. Pomagalo jim je nekaj odbornic Kola jugoslov. sester in nekaj deklic iz šentjakobske šole. Deževalo je neprestano, deloma ce- lo lilo in vendar se je nabralo za velike reveže invalide okoli 8000 Din. Brez vsakega vsiljevanja in vsakega pritiska. Po tem cvetličnem dnevu je prinesel »Slov. Narod« v jako čudnem — da ne rečem drugače — tonu pisano notico, kjer se je pisec jezil in togoti! nad takimi prireditvami, protestiral ogorčeno proti taki zlorabi in nadlegovanju občinstva. Marsikdo je gledal začudeno, ko je prečital ta izbruh v »Slov. Narodu«. Morebiti so taki dnevi res prepogosti, toda kdo je do sedaj prirejal cvetlične dneve, ako ne samo ona društva, katerim daje »Narod« v omenjeni notici pravico do prirejanja? Vsako ogorčenje glede invalidskega dneva pa je — ne glede na njegov človekoljuben namen — čisto deplasirano. Prodajalke niso nikogar silile, nihče ni bil primoran, da odkupi ponujeno mu cvetko. Kdor ni hotel, še ziniti mu ni treba, samo da je zamahnil z roko in nihče še ga ni nadlegoval. Deklica-nabiralka, ki je prišla domu premočena do kože, je pripovedovala vsa vesela med drugim, da jo je poklicala neka gospa z nasprotnega trotoarja ter jej dala za cvetko, ki je ni sprejela, 10 Din, več gospodov pa po 20 in tudi 30 Din. — Še je hvala Bogu, dobrih in milosrčnih ljudi na svetu! Tem bolj značilno, da je »Slov. Narod« ogorčil cvetlični dan — za invalide! — Škandalozen tobak. Naš tobak je zopet vsak dan slabši. Zlasti se odlikujejo Vardar-cigarete. Mesto užitka, nudijo kadilcem prvovrsten glavobol. Sploh je naš tobak v kvaliteti tako zelo padel, da je postal neprimerno slabši in vrhtega še dražji od italijanskega v Julijski Krajini. To dejstvo pove pač vse. Ali hoče morebiti monopolska uprava s svojim škandaloznim tobakom dokazati, da je imela skupščinska večina napačno, ko je šla preko interpelacije posl. Agatonovica na dnevni red? Končno res ni čudno, če je naš tobak vedno bolj škandalozen, ko pa morajo nekateri sadilci tobaka še danes čakati na denar za prodani tobak iz leta 1922. Kdo se naj v takih razmerah trudi? — Želeli bi, da bi gospodje ministri morali samo en dan kaditi tobak, s katerim je obdarjena Slovenija in potem ne bi samo protestirali, temveč zaprli upravo, ki za drag denar daje tako ničvredno zelišče. — Sprejemi pri velikem županu. V torek dne 19. maja t. 1. odpade običajen sprejem pri vel. županu dr. Ealtiču. — Vrhovno sodišče za celo Jugoslavijo se ustanovi, kakor se čuje tekom tega leta v Zagrebu. j — Imenovanja v vojaški službi. Imenova-| ni so: konjeniški podpolkovnik Milan Zajc i za poveljnika konjiškega oddelka Dravske ! divizije; administrativni major Oton Bhom S za administrativnega podpolkovnika; kape-S tan I. razreda Martič Markač za administra-; livnega majorja; kapetan II. razreda Sreč-; ko Kren za administrativnega kapetana I. i razreda; administrativnim kapetanom II. j razreda poročniki: Janko Rodič, Mihael Žer-! jav, Albert Grabner, Ludovik Martinčič, : Alojzij Hrašovec in Adolf Sušek; za admini-j slrativne poročnike: Oskar Benkovič, Ivan ■ Fabijančič, Matej Beber, Štefan Kostelc, Josip Ilovar, Jurij Levovnik, Jakob Čeh in ; Franc Smrečnik. Za žandarmerijske poročni-ke so imenovani podporučniki: Josip Tom-I šič, Josip Čebokli, Matej Jož, Ivan Lavrič, ; Fran Tič, Ivan Podobnik, Matija Volt in Anton Gorenjak. V vojni mornarici je vpokoje-j ni kapetan korvete Emil MarjaševiS zopet sprejet v aktivno službo. — Odlikovanja. Pri orožništvu st* odlikovana i alato medaljo za hrabrost redova: j Maksim Lesjak in Jakob Milak; s srebrno ; medaljo za izvrstno službovanje: podnared- ; nika Josip Martki in Anton Godec, korporali J Alojz Dernovšek, Alojzij Šonc, Ivan Iiogler, ) Franc Kosmač in Mirko Cvetič, ter žandarja i Janez Jakovljevič in Peter Bošnjak. — Komisija za učiteljska imenovanj«. Mi- ‘ nistrstvo prosvete je izdalo odlok, s katerim ) se vspostavljajo komisije, ki bodo stavile I predloge za imenovanja po razpisu. Komisi- ! ja sestoji iz sledečih članov: Veliki župan kot ; predsednik, inšpektor ministrstva prosvete j kot namestnik, oblastni nadzornik kot refe- f rent, en zastopnik osnovnošolskega učitelj- • stva in en zastopnik meščanskošolskega uči- , teljstva. j — Izpremembe v državni službi. Imeno- j vani so dr. Martin Herman za zdravnika pri- i pravnika v splošni bolnici v Ljubljani; pred- ! metna učiteljica na srednji tehnični šoli v ] Ljubljani Alojzija Kristl je pomaknjena iz 4. j skupine v 3. skupino II. kategorije; začasno I vpokojeni sluga Jakob Ogrizek v Celju za i sodnega slugo pri okrožnem sodišču v Celju; | Avgust Sedej, invalid na Vrhniki za sedntv ! ga slugo pri okrajnem sodišču na Vran- j skem in Franc Vidmar pri deželnem sodišču j v Ljubljani. — Tuja valuta za potovanje v inozemstvo, j Generalni inšpektorat ministrstva financ je dovolil, da smejo za devizne in valutne kupčije pooblaščene banke prodajati na podlagi potnih listov v Nemčijo, Avstrijo in Poljsko našim državljanom odgovarjajočo vrednost do 6000 francoskih frankov v valuti države, v katero potujejo, ali tudi druge valute do zneska 6000 francoskih frankov. — Redukcija ženskih pomožnih moči pri Čekovnem uradu v Ljubljani. Te dn: je bilo odpuščenih pri Čekovnem uradu v Ljubljani večje število ženskih pisarniških moči. Pri tem uradu je nastavljenih skoro štirikrat toliko žensk, kakor moških. Brez komen ; tarja! — »Žandar, koji ne tuče, nijc žandar«. Te ' dni je bil v neki ljubljanski gostilni na Bre-| gu orožnik, ki je pravil, kako je treba postopati z občinstvom. Pri tej priliki je rekel sle-: deče: »Naš pukovnik je kazao, što žandarm, ; koji ne tuče, nije žandarm«. — Komentar je ; odveč! — Bolgarski vpad na naše ozemlje. V ! sredo je vpadel v vas Črnosavci pri Negot'-nu bolgarski vojaški oddelek pod vodstvom nekega oficirja. Kmetje so se postavili v bran, ter razbojnike pregnali. V par hišah ■ je izbruhnil ogenj, ker so metali Bolgari | bombe. En naš kmet je težko ranjen. I — Papež Pij in breznogavična moda. No-. ben papež še nikdar ni spisal zoper žensko ! modo nobenega pastirskega lista. Sedanja j breznogavična moda pa je razburila svetega ; očeta Pija tako, da je, kakor poročajo iz Rima, izdal pastirski list, ki se peča s tem ; predmetom. Sveti oče Pij se obrača z obžalo-1 vanjem do svoje črede, in pravi, da ga je S najnovejša damska moda hudo prestrašila. I Pred vsem ga iritira žensko breznogavičar-; stvo. Izdal je župnikom ukaz, glasom katerega 'ne smejo opraviti poročnih ceremonij, ako pride nevesta pred oltar z golimi mečami. Tudi decolete je odslej prepovedan v cerkvi. — Sto novih stanovanjskih hiš v Pragi. Iz Prage se poroča: V krogih stavbenih podjetnikov s je pojavil predlog na ustanovitev konsorcija, ki naj sezida v Pragi sto stanovanjskih hiš. Potrebni kapital naj bi se dobil potom državnih srečk. Merodajni krogi praške občine nimajo nič zoper ta projekt. V kratkem bo sklepala o zadevi seja občinskega sveta. — Strašna lakota na Kitajskem. Kakor znano, vlada v večih pokrajinah Kitajske trenotno huda lakota. Posebno prizadeta je provinca Kveitsou. Ta provinca leži daleč v notranjosti države. Je ena izmed najbolj revnih in najbolj redko naseljenih pokrajin Kitajske, ter ima osem do devet milijonov prebivalcev. V tej provinci so jedli že pred meseci ljudje travo in listje, sedaj pa je zmanjkalo še tega. Katoliški misijonarji poročajo, da leže v več mestih mrtveci nepokopani na cestah. Mnogo ljudi, ki so bili še pred krat- kim bogati, j* prodalo »voje otroke c« m-šii#o iita. Drugi opravljajo suženjska del«, samo da zaslužijo živež. V vaseh okrog £j«a-suha se dogajajo slučaji kanibalizma. — Velikanski dobički amerikanskih iitaih špekulantov. Poljedelski minister Jardia j* objavil zanimivo poročilo o senzacionalnik špekulacijah z žitom v Chicagu. V tem poročilu ugotavlja, da se nahaja trgovina * E-tom v Chicagu v rokah samo par oseb ter, da sta profitirala dva najvplivnejša od njih lansko leto 22 milijonov dolarjev. Poročilo konča s ugotovitvijo, da so te operacije protizakonite, ter da ima vlada možnost postopati zoper krivce sodnijskim potom. Poročil# predvideva ostrejšo kontrolo termmskiV kupčij z žitom. — Mož, ki je videl Napoleona. Azijski raziskovalec Jorm Philby je povedal te dni na svojem predavanju v Londonu, da je nalet«! v Transjordaniji na človeka, starega 140 let. Ta mož je Hadži Tahir. Rojen je leta 1786 v Meki, svetem mestu mohamedancev. Ohranjen je prav dobro. Vsak dan napravi daljši sprehod, ima dober tek in dober vid. Leta 1799, ko mu je bilo 13 let, je videl Napoleon«, ; ki je prišel takrat s svojo armado v Sirijo. 8 : svojimi 140 leti zavzema Hadži pač iastn« ; mesto med modernimi Metuzalemi. Vendaf ; ga pa, kar se tičejo starosti, prekaša na pri-' mer Škot Mungo, ki je živel 185 let. Tudi aa-gleški kmet Tomaž Parr je umrl starejBi. Imel je 152 let. S 101 letom je bil možakar obsojen radi nravstvenega delikta na M-por. S 120 leti je poročil neko vdovo. — Vlom v Rodinov muzej v Parizu. V Rodinov muzej v Parizu je bil izvršen te dni vlom. Vlomilci so poskušali razžagati veliki kip »prvi človek«, hoteči si prilastiti 400 kg brona. Sredi dela so zbežali. Doslej &i nobenega sledu o njih. — Poroka mis Rockeiellcr. Iz Pariza poročajo: Dne 15. t. m. se je poročila tu najbogatejša Amerikanka, Abby Rockefeller z mladim odvetnikom dr. Miltonom. Milton je na-znaten odvetnik brez premoženja. Poroka s* je izvršila takorekoč tajno. Prisotni so bili samo najbližji sorodniki in intimni prijatelji. Kljub temu je bil naval občinstva tako velik, da je imela policija dosti truda, da j« vzdržala red. — Blazen človek v cerkvi sv. Štefana aa Dunaju. Predvčerajšnjim je vzbudil v cerkvi sv. Štefana na Dunaju veliko pozornost mo^ ki je očividno blazen. Mož je šel v spovednico ter se med neprestano gorečo molitvijo slekel do golega. Poslali so ga na opazovalnico. — Pogreb Paniče. V ]>etek je bil na Dunaju pogreb umorjenega Macedonca Paniče. Krsta je bila bogato okrašena s cveticami. Med številnimi venci je bil eden, ki je imel napis: Krivolak, drama — Nevrokop, Bulair, Korani, Carigrad. To so imena krajev, v katerih se je boril Paniča za idejo federativnega Balkana. Drugi venec je imel napis: »Velikemu inacedonskemu voditelju Paniči — udruženje macedonskih nacionalnih visokošolcev«, tretji: »Našemu nenadomestljivemu velikemu vojvodi in tovarišu — zahrbtno umorjenemu od izdajalske roke«. Po- | greba se je udeležila velika množica ljudi, ; obstoječa večinoma iz bolgarskih visokošol-j cev, Jugoslovanov in Rusov. V strnjenih vr-j stah so korakali komunistični visokošolci in ; visokošolke. Med udeležtiiki so se nahajali j številni voditelji mednarodnega proletarija-i ta. Od macedonskih boljševikov so se udele-: žili pogreba dr. Atanasov, Slava Ivanov, ! Vlahov in drugi. Ko so opazili, da so jih Ijud-{ je spoznali, so se urno odstranili, ker so se | bali atentatov. Med petjem žalostinke »Go-| spodine pomiluj«, se je nudil gledalcem in-i teresanten prizor: na eni strani krste so sta- li sorodniki, na drugi pa vodje macedonskih i tolp, ki so se prišli poslovit iz daljnjih kra-| jev od svojega tovariša. Šest visokošolcev je ' neslo krsto na voz. Na pokopališču je govoril j prvi dr. Filip Atanasov v imenu macedonske j federalistične organizacije. Za njim je govo-j ril jugoslovanski emigrant Labud Kusovac v j imenu redakcije lista »Federation Balcani-! que«, v imenu bolgarskih emigrantov agrar-j ne stranke pa Atanasije Malincov. ’— Faliment Vinkota Majdiča v Kranju. Vinko Majdič v Kranju je faliral. Vtaknili Edgar Rice Burrougs: 58 'i* Tarzanovi doživljaji v dluiigl Tarzan je že preje videl te gnusne šege. Sam bil veliko bolj divji, kot najbolj divji bojevniki Goinanganijev, ni sicer obsojal njihove krutosti teko, kot bi jo moral obsojati, a vendar ga je močno odbijala. Čeprav Nume ni ljubil, so se mu od jeze vendar ježili lasje, če so črnci tak osramotno postopali s svojim sovražnikom, kot si more le človeška pamet izmisliti. Že pri dveh priložnostih je osvobodil Numo iz Pasti, predno so se črnci vrnili, da vidijo, če se jim je njihova nakana posrečila ali ne. Danes bo to 'fopet storil — kakorhitro je spoznal namen črncev, ie storil tak sklep. Bojevniki so pustili past v bližini napajališča Oa široki slonovi stezi in se vrnili v svojo vas. Drugega jutra se bodo vrnili. Tarzan je gledal za njimi in se jim pačil, tar je bil nezaveden ostanek njegove rase. Videl jih je korakati v gosjem redu, kako so pasiral' mesta, kjer je zelenje zakrivalo pot ali se kot girlanda ovijalo, s svojimi črnimi pleči pa so se dotikali cvetic, ki jih seje nevidna roka najbolj bujuo na krajih, kjer jih človeške oči najredkejše Uzro. Skozi stisnjene veke je opazoval Tarzan, dokler ni zadnji bojevnik izginil za ovinkom steze, potem se je spremenil izraz njegovega obraza pod dojmom nove misli. Lahen, grozen nasmešek mu je zaigral na ustnicah. Pogledal je prestrašenega, meketajočega kozlička, ki je v strahu in nedolžnosti še izdajal svoje prebivališče. Tarzan se je spustil na tla, pristopil je k pasti in vstopil. Ne da bi se dotaknil travnate vrvi, ki naj bi v pravem trenutku sprožila vrata, je odvezal živo vado, jo vzel pod pazduho in zapustil past. S svojim bodalom je umiril prestrašeno bitje, ko mu je prerezal vrat, potem ga je krvavečega vlekel po stezi k napajališču, na njegovem navadno resnem obrazu pa je še vedno igral nasmešek. Na bregu vode je opičji človek s prsti in z ostrim nožem hitro odstranil drob iz mrtvega kozlička. Izpraskal je v blatu luknjo, zakopal dele, ki jih ni maral jesti, telo pa je zadel na ramo in se zagnal v drevje. Kratek čas je sledil po odtisih bojevnikov, potem je zakopal meso svojega plena, da ga obvaruje pred hijeno Dango ali pred drugimi roparskimi mesojedi džungle. Bile je zelo lačen. Ce bi bil samo žival, tedaj bi sedaj sedel h kosilu. A njegov človeški razum je imel prostor za še važnejše stvari, kot so bile želodčne potrebe in v trenutku ga je popolnoma zaposlila misel, ki je vzdrževala na- smešek na njegovem obrazu in vlival v oči ogenj zgodnjega veselja. Misel, ob kateri je celo svojo lakoto pozabil. Komaj je imel Tarzan meso na varnem, se je podal na zasledovanje Gomanganijev, po slonovi stezi. Dve ali tri milje daleč od pasti jih je zopet dohitel, se zavihtel v drevje in čakal, viseč nad ali za njimi, ugodnega trenutka. Med črnci je bil Rabba Kega, čarovnik. Tarzan ]e sovražil vse črnce, a tegale Rabbo Kego je sovražil še prav posebno. Dočim so črnci nadaljevali pot po vijugasti stezi, je Rabba Kega, ki se je utrudil in polenil, precej zaostal. Tarzan je to opazil z velikim zadoščenjem — vsa njegova oseba je.žarela strahotne zadovoljnosti. Kot angel smrti je plaval nad ničesar slutečim črncem. Rabba Kega je sicer vedel, da je vas že blizu, a vseeno se je še enkrat vsedel k počitku. Počivaj v miru, dragi Rabba Kega! To ti je poslednja prilika. Tarzan se je priplazil po vejah baš nad rejenega, samozadovoljnega čarovnika. Nikakega šuma ni povzročil, razen takega, ki bi ga trda ušesa črn-čeva ne mogla smatrati za lahno džungelsko sapico. Ko je bil tik nad zamorcem, se je ustavil v varnem zavetju gostega vejevja. (Dalje prib.) ZSSts** «SSgj?K- JStmti C*"5S t v C3E3 5>eS3i GAZ iessu Stran 4. NARODNI DNEVNIK, 18. maja 1025. wnM>atwtucw9K'i««tMsu •9 ga V zapor. Sedaj je prišlo do poravnav*. Upniki: »I. hrv. itedionica Franc Pollak«, , »Btuikkomanditgesellschaft na Dunaja« ia : »Sveobča privredna i zadružna banka d. d. ; v Eagrebu«, prevzamejo v likvidacijo celo ■ a*paSčin»ko premoženje. Poravnalna kvota maka 30%. Tirjatve, katerim je bila prizna-aa pravica do glasovanja, znašajo 22,960.871 i Di*. Stvar še ni pravomočna. i — I*eii redni občni zbor Zveze trgovskih ’ grenaijev in zadrug v Sloveniji se vrši v četrtek dne 21. t. m. ob 10. uri predpoldne v ftogalk. Slatini v Zdraviliškem domu. i — Prostovoljno gasilno društvo v Zagorju j eh Savi proslavi dne 26. julija t. 1. slovesno j Magoslovljenje nove bencinmotorne brizgal- ; •e. Maprošajo se vsa cenjena društva, tako , gasilska, kakor tudi druga sosedna, da se na ; to proslavo ozirajo ter ne prirejajo za ta dan j drugih slavnosti. — Polovična vožnja aa to j proslavo je zaprošena. ! Ljubljana. i 1— Jagoslovensko Češkoslovaška Liga v j Ljubljani priredi v sredo, dne 20. t. m. ob 8. I uri zvečer v dvorani Mestnega doma preda- j ie >o Lužiških Srbih«. Predava redaktor j OTK iz Prage, gospod Jdri Wičaz v sloven- j »kem jeziku. Vstopnina 3 Din za osebo, za j dijake 1 Din. 1— Policijske vesti. V soboto so aretirali j 4 osebe. Največje hudodelstvo, za katerega I gre, je tatvina ženske obleke, vredne 1000 j Din. Vloženih je bilo vsega skupaj 27 ovadb: i 3 radi tatvine, 1 radi kaljenja nočnega miru, j 5 radi prekoračenja policijske ure in 23 radi j — prestopkov cestnopolicijskega reda. 1— Pometanje ulic v Ljubljani. Merodajnim gospodom v uvaževanje: Gospodje cestni pometači vstajajo nekoliko prepozno. Ni higijenično, alco se pometa na primer Aleksandrova cesta ob polu osmih, ko gre mladina v šolo. Ceste je treba pometati prodno se j začne promet. Lov občine Vič. V četrtek dne 28. maja j ob 10. uri se bo pri podpisanem srezkem i poglavarju v sobi št. 1 potom javne dražbe \ oddal v zakup lov občine Vič za petletno dobo t. j. od 1. julija 1925 do 31. maja 1930. K tej dražbi se vabijo vsi interesenti s pristav- j kom, da lahko vsak dan ob uradnih urah j vpogledajo dražbene pogoje. — Moderna Tarzana. V ljubljanski okolici ; je zasledila policija dva fantiča, ki sta živela j kakor dva mlada Tarzana. V gozdni skalni j votlini sta imela prav čedno stanovanje. S j žim sta se preživljala do sedaj še ni ugotov- j ljeno. i Gospodarstvo. TI. UMETNOSTNA RAZSTAVA NARODNE GALERIJE. Včeraj ob 11. uri dopoldne je bila slovesno •tvorjena VI. umetnostna razstava. Udeležba s strani publike je bila nepričakovano dobra. Navzoče je pozdravil predsednik Narodne galerije g. Ivan Zorman, pred vsem zastopnike vlade, univerze, mestne občine ter raznih kulturnih institucij ter čestital razstavljalcem, želeč jim najboljšega uspeha. Nato se je vršil ogled razstave, ki obsega preko sto del iz kiparstva, slikarstva, grafike in arhitekture. Splošen vtis razstave j* bil jako dober, aranžma vzoren. Podrobno poročilo o razstavi še priobčimo Sah z živimi figurami »e ponovi na splošno željo ob znižanih cenah v letrtek, 21. t. m. in na dan birme ob 4. uri popoldne na prostoru »Atene« — Tivoli. Igralu s« bode nova igra. •BCNI ZBOR ZVEZE SLOVENSKIH ZADRUG V LJUBLJANI »e je vršil dne 15. t. m. ob številni udeležbi, kajti od 105 zadrug s 720 glasovi je bilo zastopanih 76 zadrug s 674 glasovi. Predsednik ing. Zupančič je uvodoma pozdravil delegate, zastopnika velikega župana g. načelnika Sancina in zadružnega nadzornika g. Š ti bi er ja ter podal nato izčrpno poročilo o poslovanju v preteklem letu, kakor tudi primerjavo napredka v času triletne funkcijske dobe sedanje uprave, ki je bilo v izvlečku sledeče: Da bi mogli zadostiti kreditnim potrebam zadrug in njih članov, smo sprožili akcijo, da se zadružni organizaciji dovoli dostop do cenenih kreditov pri Narodni banki, Poštni hranilnici ter Državni hipotekarni banki. Zal ta akcija doslej ni imela uspeha in to predvsem zato, ker si je znal velekapital osvojiti absolutno moč pri imenovanih zavodih. Udeležili smo se ankete za sestavo novega zadružnega zakona, ki je nujno potreben. Škoda, da ga naše vlade ne predlože skupščini, kajti s tem bi zelo pomagale malim ljudem in to brez žrtev države. Prav tako smo sodelovali pri sestavljanju zakonskega načrta o kmetijskem kreditu, dočim se pri obravnavanju obrtniškega kredita na zadružništvo sploh ni oziralo, čeprav je zadružništvo poleg obrtnikov glavni interesent. Po zelo razlikujočih se načrtih vsakokratne vlade sklepati, pri reševanju tega vprašanja vladam ne gre toliko za stvar, kakor za strankarski prestiž, kar je največ krivo, da se te pereče zadeve še ni uredilo. Glede davka na poslovni promet je uspelo doseči, da je finančno ministrstvo priznalo, da so ga proste kmetijske produktivne in produkcijo pospešujoče zadruge. Vprašanje taks in poštnin se navzlic ponovnim intervencijam še vedno ni rešilo' in velja še dvojna mera: Pri nas so zadruge taks le deloma proste, poštnino pa morajo plačevali, dočim so v Srbiji proste obojega. Obilo posla so nam dale lani vsakojake pismene in ustmene intervencije pri oblasteh v zadevah registracij, obrtnih listov, davkov itd., s čemer smo prihranili zadrugam mnogo sitnosti in stroškov in jih zlasti v večjih slučajih obvarovali krivičnega obdačenja. Dalje smo stali zadrugam ob strani pri sestavljanju različnih prizivov na davčne in druge oblasti, s sestavljanjem in korigiranjem vlog za registracijsko sodišče, s predlogi o spremembah in izboljšavah pravil, upeljava-njem poslovnikov ter z drugimi upravnimi in gospodarskimi nasveti. To smo vršili deloma potom osebnih obiskov, deloma pa potom okrožnic, katerih smo poslali zadrugam 5. Propagandno in poučno nismo mogli delovati v zadostni meri, ker nam je primanjkovalo sredstev. Prirediti smo pač mogli večje število predavanj, opustiti pa smo morali zamišljene tečaje in izdajanje strokovnega glasila. Sodelovali smo tudi lani pri zadružnem tečaju s podpiranjem tečaja samega, kakor tudi učencev, v zavesti, da je brez strokovno izvežbanih sodelavcev trajno napredovanje zadružništva nemogoče. Denarno poslovanje Zveze se je vršilo v znamenju obče gospodarske krize, predvsem pa v znamenju gospodarske krize malih pridobitnih slojev. Dočim je bil pritok vlog minimalen, pa je stalno naraščalo povpraševanje po kreditih. Napredovanje zadružne konsolidacije najlepše dokazuje od dinarjev 35,895.565.— v letu 1923 na Din 54,801.042.— v 1. 1924 nara-stel promet, k čemur je največ doprinesla točna likvidnost Zveze in napredujoča disciplina zadrug. Dasi se v polni meri zavedamo, kako previsoke obresti zelo obremenjujejo malega človeka, smo vendar morali spričo pomanjkanja gotovine tudi lani dvakrat zvišati obrestno mero, a posrečilo se nam je, vzdržati zdravo razmerje. Prodali smo večino vrednostnih papirjev in tako mobilizirani denar vrnili v službo zadružništva, poleg tega pa s prebitkom ojačili rezerve Zveze, ki znašajo sedaj že Din 364.338.50. Primerne rezerve, ki jih ima danes Zveza, likvidnost in popolna varnost kreditov so članicam najboljše jamstvo, da spada Zveza med najbolj solidne in varne zavode za nalaganje blagajniških preostankov. Revizij smo lani izvršili pri zadrugah 52 rednih, 1 izredno in 1 superrevizijo, skupaj tedaj 54. Računske zaključke sestavili in uredili knjigovodstvo smo pa 32 zadrugam. Članstvo. Lani so odpadle 4 zadruge, prirastlo jih je pa 11 in je bilo stanje koncem leta 103 zadruge. V celi 31etni poslovni dobi pa je prirastlo 30 zadrug. Delovanje zadrug primerno napreduje in se vsestransko izbolj-šuje. Hranilnih vlog so imele vse članice koncem 1. 1923 Din 103,639.672.— in so preteklo leto precej porastle, v kolikor je razvidno iz dosedanjih bilanc, čeprav je vladalo pomanjkanje gotovine in so zadruge vloge povprečno za par odstotkov nižje obrestovale, kakor banke. Vidi se, da sta ustalitev dinarja in težje življenske razmere obnovile smisel za varčevanje. Veliko bolj pa so lani po-rastla pri zadrugah posojila, ki so znašala koncem leta 1923 Din 89,225.034.—, kar je pač znamenje, kako zelo so se skrčili dohodki srednjih stanov, kajti zahtevani in dani' so bili večinoma poslovni in konzumni krediti. Denarni promet vseh zadrug pa je znašal Din 826,870.629.—, kar pač jasno dokazuje moč in pomen zadružništva za narodno gospodarstvo. Želimo samo, da bi vlada bolj upoštevala važnost zadružništva in ga izdatnejše podpirala, ter da se razmere normalizirajo, ker bo potem naše delo mnogo lažje in uspešnejše. Predsednik nadzorstva g. Lovro Sušnik je poročal o delovanju nadzorstva, ki je preizkusilo bilanco in zlasti varnost kreditov ter liažlo vse v najlepšem redu. V znak za- upanja so bili izvoljeni v načelstvo za na- daljna tri leta vsi dosedanji člani: Ing. Zupančič, dr. Kersnik, Pipan, Tomič in Bukovec. Soglasno je bilo sklenjeno približno trikratno povišanje deležne glavnice, tako da bo znašalo lastno premožnje Zveze (rezerve in deleži z jamstvom) okrog Din 1,000.000.—. Pri zadnji točki dnevnega reda je predaval ravnatelj Trček o vladnih načrtih o kmetijskem iu obrtniškem kreditu in predvideval kvarne posledice njih izvedbe za naše zadružništvo. Vsled nujne potrebe, da se kmetijstvo in obrtništvo preskrbi s cenenim kreditom, je občni zbor sprejel sledečo resolucijo : Občni zbor Zveze slovenskih zadrug v Ljubljani, zbran dne 15. maja 1925 ugotav- Štev. W. Ija, da zavira^ razvoj kmetijstva in obrtništva predvsem občutno pomanjkanje cenenega poslovnega kredita in apelira vsled tega na merodajne činitelje, da preskrbe, da jima priskoči na pomoč država s čim izdatnejšimi in cenenimi sredstvi. Na podlagi dosedanjih dolgoletnih skušenj, ki si jih je pridobilo naše lepo cvetoče zadružništvo, odklanja sedanje načrte zadevnih zakonov, ker bo ta akcija le tedaj uspešna, če bo izvedena s sodelovanjem interesentov na podlagi popolne avtonomnosti in demokratičnosti. Ker je obstoječe zadružništvo organizirano po teh načelih in baš vsled tega tako uspešno vrši svojo nalogo, zato zahteva, da se izvede kreditna akcija potom obstoječega zadružništva, država pa naj si pridrži samo nadzorstvo, da se ne bo kršilo zakona in zlorabljalo državnega denarja. X Dobave. Direkcija državnih rudarskih preduzeča v Sarajevu sprejema do 30. maja t. 1. ponudbe glede dobave železa ter glede dobave tračnic. — Vršile se bodo naslednje ofertalue licitacije: Dne 12. junija t. 1. pri upravi državnih monopolov v Beogradu glede dobave 43,000.000 okroglih belih spojnic; pri direkciji državnih železnic v Subotici glede dobave loja ter glede dobave 500 vagonov drv. — Dne 13. junija t. 1. pri direkciji državnih železnic v Subotici glede dobave bele kovine, glede dobave bele pločevine ter glede dobave injektorjev. — Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pi-. sarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. X Zidarska in kamnoseška dela pri zgradbi kurilnice na postaji Novi Sad se bodo oddala potom ofertalne licitacije pri direkciji državnih železnic v Subotici dne 13. junija t. 1. Predmetni oglas z natančnejšimi podatki je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. To in ono. SILA NEPRIJETNE STVARI: Če se telefon pokvari ravno v trenutku, ko ti ima prijateljica povedati uro sestanka. Če čitaš v časopisu nad vse razburljiv članek in šele na koncu spoznaš, da je reklama za gotove gumi pete. Če si v gostilni v večji družbi in razume natakar tvoj migljaj tako napačno, da ti pre-zentira račun za vso družbo. Če zapaziš, da teče polnilno pero, šele tedaj, ko se to vidi že na obleki. Če zapaziš v tramvaju, da si brez denarja in hitiš domov po listnico ter jo najdeŽ v svojem žepu. Če v družbi vztrajno pritiskaš nogo svoje izvoljenke in se ti njen soprog ves čas ironično smehlja, ker si pritiskal njegovo nogo. Otroška. Mala Anica si je silno želela bratca. Po starem običaju je polagala vsak dan sladkorček na okno da bi ji Bog uslišal prošnjo in da bi dobila bratca. Prošnja ji je bila uslišana, kmalu pa je Anica spoznala, da ima sedaj bratec v hiši prvo besedo in da je stopila ona čisto v ozadje. Vsa nesrečna reče nato očetu: »Pa če bi sedaj polagala dnevno dva sladkorčka ali odnesejo potem zopet bratca?« Po ovinkih. — Oprostite, gospodična! šele danes sem prišel v to mesto, pa se še ne spoznam dobro. Ali bi bili tako dobri, pa bi mi povedali, kje — stanujete?« Izdajatelj: dr. Josip Hacin. Odgovorni urednik: Železnikar Aleksande?, Tiska tiskarna »Merkur« v Ljubljani. MALI OGLASI fr h Suhe mavrohe ali smrčke kupujemo. Kupci smo tudi za suhe gobe jurčke. Sever & Ko. Ljubljana. Vrtnice visokodebelne, priznano lepih vrst, kakor tudi vrtniee-plezalke in vrtale« - žalujke nudi cenj. občinstvu Anton Ferant, trgovski vrtnar, Ljubljana, Ambrožev trg št. 3. Naročila se sprejemajo tudi v cvetličnem paviljonu pri frančiškanskem mostu. Švalni stroj . dobro ohranjen se kupi. Ponudbe na j upravo pod »Tako j«. Kupi so pohištvo ta pisarno (večjo amerik. omaro, stole, event. celo garnituro, preproge itd. — Podrobne ponudbe na upravo lista pod šifro »I. B.< Miren gospod kateri je celi dan odsoten išče sobo z separatnim vhodom, najraje v bližini opere. Ponudbe do 21. maja na upravo lista pod »Sob a«. instrukcije v vseh predmetih daje dijak gimna- zije. Naslov se izve v upravi. „Opeka“ prvovrstne zidake priporoča > opekarna »EMONA D. D. T Ljubljani — Tovarna na ,VHŠ*t (Brdo) — PJaarna v Proiakovl ulici 3, prtllčje. Upokojenec bivši skladiščnik, zmožen več jezikov in pisarniških del, išče mesta kot hišnik, skladiščnik, sluga, inka-sant ali kaj sličnega. Zahteve nizke. Ponudbe prosi na upravo lista pod »Vesten«, Gospodična '■e*ča vseh pisarniških del išče službe za takoj ali pozneje. — Gre tudi nekaj mesecev brezplačno. Ponudbe prosi na upravo pod »Delo«. Najb oijši Šivalni stroji in kolesa so edino le Josip Petelinc-a znumke GRITZNER, PH0HIX in ADLER 7.0 rodbino, obrt In industrijo v bll2J Prešerno- E* Jana ve3S spotenika Pouk v vezenju brezplačen. Večletna garancija. Delavnica asa popravila Na vellko* telefon 913 Na malo Damski in dekliški slamniki po znižanih cenah ravnokar došli! Oblike damske od Din 70-— do Din 150*—, otroške od Din 50‘— do Din 70‘- nakiteni od Din 100--naprej — dokler traja zaloga. Oglejte si cene v izložbi MINKA HORVAT, Ljubljana, Start trg štev. 21 O Gradbeno H*I«; Ivi t . lil Llsibljana,, Bohoričeva hl St. 24 O Telefon it**. pHporoča wt vsa t Io stroko spadajoča dela GMUFOVG umetne gnojilo za cvetiice je izborno učinkovito sredstvo, katero omogoči rastlini do izredno bujnega razvoja in vzbudi v cvetu mnogo intenzivnejšo nianso barve. Cena zavojčku Dir. 3—. Razpošilja društvo: »VRTNARSKA SOLA* V KRANJU. Stalna zaloga: Herzmunsky, Korsika, Adria, Bajc. Urbanič. Kanc. Josip Peteline, tjubijam Ka wim°1 d tira Prešernovega spomenika) Ob vodi No m«l< Priporoča potrebščine bo Šivilje, krojne«. Čevljarje, »(Mllarj modno blago, pletenine, žepne robca, iCelko, sekance, toaletno blag Tale/oa 913 " Telefon I Znanja želi gospod Iz krogov Inteligence. Poznejša ženitev ni izključena. Reflektira na dame do 40 let. Ponudbe pod »Izobrazba in samostojnost«. Trgovci zaslužijo Jobro pri patentiranih javorjevih pralnikih 28 X 31 cm kot slonoko-Uoai, trpežnejši od pločevinastih, 50 temedov 400 Din povzetjem. Vrečko, Poliela. Kupi se j dobro ohranjeno moško kol. Ponud-: bo na upravo pod šifro »K o 1 o«. Primernega najemnika za samske sobe, stanovanja Abadie j dobite pri in potom tvrdke »Posre- i rigaretnl papir zopet »talno na dovalec«, Sv. Petra cesta 23/1. — j lalogl. A. Lampret, Krekov trg 10. ' Prijave ustno ali pismeno.