Poštnina plačana v gotovini Maribor, torek T6. marca 1937 Štev. 61. Leto XI. (XVIII.) MARIBORSKI VECERNIK Uredništvo in uprava: Maribor, Gosposka uL 11 / Tel. aredn. 2440, uprave 2455 Izhaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 14. uri / Velja mesečno prejcman v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku / Oglase sprejema tudi oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani / Poštni ček. rac. št. 11.409 Mllt ItAOUstua ISenzaciteii Sovjetske Rusije Palftki Nedeljski občni zbor Združenja trgovcev za mesto Maribor je v težišču poročil in debate pokazal vse one pereče probleme, ki zadevajo naše obmejno gospodarstvo, zlasti naše trgovstvo. Glavni poudarki potreb in teženj, prikazanih v izčrpnem poročilu bivšega dolgoletnega predsednika Pinterja so zajeti v sledečih vodilnih mislih: Stanje našega gospodarstva se presoja zelo različno. Na eni strani so optimisti, ki pravijo, da je gospodarska depresija pri nas v splošnem že premagana in da se obeta v najbližnji bodočnosti povečanje narodnega dohodka za 5—6 milijard dinarjev. Gospodarstveniki oziroma trgovci v Dravski banovini pa nimajo mnogo vzroka za takšna preoptimistična na-ziranja, saj je število gospodarskih pripadnikov na poševni črti. Stara je že težnja trgovstva po izenačenju pravic naše banovine z ostalimi banovinami v naši državi. Žal ni bilo doslej ugotoviti mnogo napredka. Tako je dobila n. pr. od novih železniških prog, ki so bile zgrajene v letih 1918 do 1934, beograjska direkcija 851 km, t. j. 65.9%, zagrebška 233 km, t. j. 18%, sarajevska 120 km, t. j. 9.2%. Ljubljanska je dobila 60 km, t. j. 4.6% vseh prog. Tudi se proge v naši banovini ne popravljajo. V tem je vzrok, da je hitrost naših vlakov v stalnem upadanju. Potem ceste. Kako dolgo je že v teku akcija za temeljito popravilo ter modernizacijo ceste Maribor—Št. lij. Kako dolgo že čakamo zveze Slovenije z morjem. Sicer pravijo, da sta se slednji zadevi pomaknili z mrtve točke. Želeti je, da ne bi bilo razočaranj. Vse to zadeva v prvi vrsti naše gospodarstvo ter je upati, da se, tudi v tem pogledu izvrši izenačenje naše banovine z ostalimi banovinami v državi. Z uvedbo tnlnlmalizaclje delavskih plač 'n razširjenjem pokojninskega zavarovanja nameščencev na vso državo so se bremena kolikortoliko razdelila po vsej državi enako. Znano je, da so bile delavske mezde v drugih banovinah manjše kakor v naši. Naši gospodarstveniki niso v načelu niti proti zavarovanju delavstva za slučaj onemoglosti, starosti in smrti, vendar pa se naj vpeljuje sukce-slvno in sicer pri onih gospodarskih panogah, ki so danes kolikortoliko v konjunkturi. predvsem pa pri onih podjet-i‘h, ki so v rokah inozemcev. Je pa še precej nerešenih vprašanj za baše gospodarstvo, predvsem za našo *rKovino. Treba je misliti na novelizacijo naše-ka zakona v obrtili, nadalje na ureditev ^dnošajev do inozemskega kapitala, nastavljanje ter ‘mportiranje inozemskih delavcev ter nameščencev, unifikacijo občinskih davščin, zlasti uvoznin in tropin, ukinitev veleblagovnic, dvig strokovno nadaljevalnega šolstva itd. Vsi ti aktualni problemi predstavljajo bližnje cHie borbe našega trgovstva za stanovske ter obče gospodarske pravice in interese, K temu se še priključujejo nekateri momenti zdrave, utemeljene kritike fedanje mariborske občinske politike, saj jc nedvomno, da je treba klic trgovstva kot davčno močnega činitelja vsestran-sko upoštevati. Stanovska solidarnost, oprta na real-ll0s>t stanovske zavesti in skupnosti, ter Poslovna soFdnost sta ona činitelja, ki ^ našemu obmejnemu trgovstvu vedno dajala polet ter sloves vsestransko zadovoljive postrcžljivostl. Navedena čini-,e‘ia naj vodita naše trgovstvo ob solidarnostnem sodelovanju drugih stanov ^ Poklicev do lepših, boljših občegospo-arskih ter stanovskih razgledov. Popoln prelom z dosedanjo taktiko in metodami?! AKSIOM POLITIKE JRZ. Na sestanku JRZ' v beograjskem hotelu »Imperial« je dejal minister dr. Be-hem, »da sta državno in narodno edin-stvo svetinja in da ne moreta biti predmet trgovine«. V dravskobanovinskih glasilih JRZ še nismo čitali te izjave gle- MOSKVA, 16. marca. V kratkem se bodo izvršile v sovjetski Uniji nove volitve na temelju nove ustave. Vlada izdaja sedaj celo vrsto iiar^b ob kate- eZZa. nh ie razvidno, da se sedanji rezmi popolnoma odreka svopm dosedanjim jzpnTiZFiči metodam. »Pravda« objavlja članek, ki je očividno itispiriran od višjih krogov,! KK J in v katerem je govora o demokraciji v sovjetski Rusiji, v članku se pov-darja, da je skrajni čas, da se ukinijo vse dosedanje radikalne metode in da se pritegnejo k sodelovanju čim širše plasti. Radi tega je centralni odbor komunistične stranke izdal naredbo, v smislu katere se v bodoče v potnih listih in drugih osebnih dokumentih ne smejo več navajati označbe kakor na primer »bivši aristokrat«, »velik kapitalist« in slično ter se ne smejo v dokumente »Hrvatska Straža«, znano klerikalno glasilo, se bridko pritožuje radi sistematične protiklerikalne agitacije gotovih mačkovskih poslancev. Na shodu v Ju-kincu v okraju Glina je imel v nedeljo 7. t. m. shed prof. Findrich iz Zagreba. zabeieževati druge takšne in slične opazke. Razen tega nagiaša »Pravda«, da je treba posvetiti vel:ko pažnjo inteligenci, zlasti provincialni inteligenci, kjer ne gre toliko za novo Inteligenco, ampak za stare učitelje, profesorje, zdravnike, agronome, 'nženjerje itd. »Izvjestija« pravijo: »Ta stara inteligenca je od nekdaj najtesneje povezana s širokimi narodnhnj plastmi. Oni, ki ovirajo njeno delavnost, spadajo večinoma med analfabete, ker so proti tej inteligenci samo radi tega, ker jih ona kritizira. Kdor pa je proti tej pravi narodni inteligenci, ta je proti vsemu narodu. Tudi je zelo značilna naredba, ki sega na področje cerkvene politike. V smislu te naredbe se zapre vseh pet proti-religioznih muzejev v Moskvi ter ostalih gubemijskih mestih. Obenem se zapre tudi institut za protiversko propagando ter se 3000 dijakov tega insftuta vrača domov. V časopisni se doznava, da Imajo ti ukrepi namen, da pritegnejo na volitve tudi religiozno orientirane državljane. Centralni sovjetski organ »Izvjestija« povdarjajo ob tej priliki, da je organizacija brezbožnlkov imela leta 1935 pet milijonov članov, dočim jih ima sedaj^ dva mil!jona. Te vesti, ki so naravnost senzacionalne, zbujajo v mnogih krogih vprašanje, če ni morda vse to predvolilna taktika, da se spravi na volišče čim večji odstotek volilnih upravičencev. fkota ptenekali škandal" - Upot laških polkm e#1 PARIZ, 16. marca. Socialistični »Po-pulaire« prinaša članek Lerrauxa, ki med drugim pravi: »Od 8. marca, to jc od dneva, ko so bili ujeti prvi italijanski vojaki pred Guadalajaro, imamo v rokah nesporne materialne dokaze o tem, da je Italija svoje vmešavanje v špansko državljansko vojno pretvorila v odkrito vojaško akcijo, ki je naperjena proti, neodvisnosti španske teritorialne celote. Radi tega je treba, da se mednarodna kontrola izpopolni. Mora prenehati škandal, ki ga predstavlja navzočnost velikih edinic italijanske redne vojske na španskem bojišču. Treba je zahtevati, da preneha nemško italijanska intervencija, kar je mogoče doseči le s sklepom o brezpogojni vrnitvi vseh onih borcev iz Španije, ki so tuji državljani. LONDON, 16. marca. »Manchester Guardia« poroča, da je prispel te dni v Napolj. veliki italijanski bojniški brod if najveeji »Regina Elena« s 540 italijanskimi fašisti, ki so bili ranjeni v poslednjih borbah v Španiji. Med temi ranjenci je okoli 50, ki se nahajajo v zelo težkem stanju. Šef generalnega štaba fašistične milice general Russo je skupno s častniki svojega štaba obiskal te fašiste, ki so bili ranjeni v Španiji. PARIZ, 16. marca. Organ italijanskih protifašistov »Giustizia e Liberta« poroča, da se je v Firenci uprl italijanski polk, ki bf bil moral odriniti v Španijo. V zvezi s tem uporom je bilo izvršenih več aretacij. Drugi list protifašistične emigracije »Grvdo del Popolo« poroča, da je v Modeni izbruhnil upor pri tamoš-.njeni 6. topniškem ter 36. pehotnem polku. Več častnikov in gojencev vojaške akademije v Mondeni je v preiskavi" radi tega, ker so se izjavili proti italijanski intervenciji v Španiji. Oba polka, ki sta sc uprla, sta bila odstranjena iz Modene. drich izvajal med drugim: »Hrvatski kralj Tomislav je bil neuk in nepismen človek, zato so ga imeli popolnoma v rokah velikaši. Ti so tudi izvrševali kraljevsko oblast. Z medsebojnimi prepiri, spori in borbami so povzročili propast države. To so bili prva pokvarjena gospoda, a kasneje do danes so tej gospodi sledili drugi pokvarjenci, med drugim popi. Katoliška akcija in Križarji to so popovska stranka. Po vaseh se ne sme trpeti Katoliška akcija. V vasi se ne sme puščati gospode, ki prihaja iz mest. Ako se koga opazi, ga je treba takoj ustaviti in vprašati, čemu je prišel in kaj hoče. Vse to je treba takoj sporočiti predsedniku krajevne organizacije, da na to ukrene, kar se mu zdi potrebno...« — »Slov. Narod« pristavlja k temu: »Ne vemo, v koliko je poročilo »Hrvatske Straže« točno, eno pa je čisto gotovo, da se opaža v zadnjem času v vrstah takozva-nega hrvatskega narodnega pokreta močan protiklerikalni odpor. Zato so tudi hrvatski klerikalci postali zadnje tedne mnogo krotkejši, kakor so bili še nedavno tega.« NEODVISNI KLUB SENATORJEV. V senatu se je konstituiral neodvisni klub senatorjev. Predsednik je Svetozar Tomovič, podpredsednika dr. M. Ploj in Tomo Kovačevič, tajnik dr. Drago Marušič. člani tega kluba so razen navedenih še Kosta Timotijevič, Matija Popovič, dr. Bogdan Gavrilovič, Džafer Šulej-manovič, Jova Altiparmakovič in dr. Izak Alkalaj, veliki rabin. V senatu so sedaj trije klubi, in sicer klub JNS, v katerem sta od Slovencev senatorja dr. Kramer in Ivam Pucelj, delovni klub, ki podpira vlado in v katerem so od Slovencev dr. Korošec, dr. Gregorin, Franc Smodej in dober teden sem Ivan Hribar, ter novo konstituirani Neodvisni klub, ki ne zalite- LONDON, 16. marca. Berlinski dopisnik »Timesa« poroča, da se nemška vlada sploh ne namerava resno udeleževati pogajanj za sklenitev zapadnega pakta, dokler ne bo v Španiji jasen položaj. Nemčija želi, da se v paktu predvideva tudi zajamčenjc meja na Pirenejih. Če se ta načrt posreči, potem se evropsko ravnotežje iz temeljev spremeni. LONDON, 16. marca. Službeno poročajo, da ne bosta objavljeni niti italijanska niti nemška nota kot odgovor na britanski memorandum o novem Locar- nu. Ta odločitev se motivira s tem, da nista objavljeni slični noti Francije ter Belgije, pa tudi sam tekst britanskega memoranda ni bil nikdar v celoti objavljen. V političnih krogih smatrajo, da predstavlja ta odločitev opreznost, ker se vodijo zelo važni diplomatični razgovori, glede katerih mislijo, da bodo lahko privedli do uspeha, če se bodo tudi nadalje vodili v največji tajnosti. Slutijo, da je ta tajnost znak da se ne razvijajo stvari slabo in da bi mogli biti nekega dne iznenadeni. Jeseni padameuiatne volilne v Angliji LONDON, 16. marca. »Sumday Rafe ree« poroča kot ediini list, da se bodo vršile v Angliji jeseni nove parlamentar- ne volitve, ki naj bi jih izvedla nova vlada Nevilia Chamberlaina. 22» maja potoka Uindsotskega vojvode na Dunaju zaprosil, da odgodi poroko do časa po kronanju. Vojvoda sc jc odzval tej kra- LONDON, 16. marca. Sedaj je končno določeno, da se vrši poroka vojvode Windsorskcga v soboto dne 22. maja na Dunaju. Vojvoda se je hotel poročiti že koncem aprila, pa ga je sam kralj Jurij Ijcvi želji, toda pod pogojem, da morejo uiegovi poroki prisostvovati tudi člani angleške kraljevske rodbine. Pomenki jpoi lipo P. K., magdalenski okraj, o sestankih deklet in gospodičen nad 14. letom v no- vi magd. šoli pišete in o tem sprašujete, če je bila nova šola zgrajena za razne sestanke izvenšolskih deklet. V kratkem sledi obširen odgovor. Poročajte ločno o vsem, kar vidite in veste. L. A., Slov. Bistrica. Tisto predavanje urednika F. Trseglava vas zanima. Bilo je zelo poučno. Če bi pa za deželo bilo primerno in možno, res ne vem. Naloga knjižničarke ni samo birokra-tično zapisovanje ter izposojanje knjig, ampak mora biti tudi svetovalka. Tudi je potrebno, da obvlada knjižničarka slovenščino, da pozna naše slovstvo in da ima za vsakogar besedo v naši materinščini. Naj še kaj več povem? — D. H., meljski okraj. Zakaj? Povejte mi. gospod urednik, kaj imate v Mariboru. Vlomov čez dalje več in čim drznejših, vlomilca pa nobenega. Kako je s to zadevo, ki zanima tudi inas na deželi. — M. R., Ptujsko polje. Stran 2. Mariborski »Ve5er til k« Jutra V Maribo*ru, dne 16. III. 1937. It ktaljesivu ptaste Glasbena vzgoja in glasbeni pouk O tem predmetu, ki je za splošno kulturno plat tako važen, je v četrtek 11. marca govoril g. prof. Hinko Druzo-v i č v Ljudski univerzi. Svoje izčrpno, strokovnjaško sestavljeno predavanje je naš priznani glasbeni vzgojitelj razdelil na šest poglavij: I. Razmerje današnjega občinstva do glasbene umetnosti. — V glasbenem živ Ijenju našega časa sta si ustvarjajoči del — glasbeniki in sprejemajoči del — občinstvo, precej tuja. Vzrok temu pojavu ie poleg drugega tudi pomanjkanje načrtne in splošne glasbene vzgoje, na podlagi koje bi široke narodne plasti lahko vrednotile prave glasbene dobrine. II. O glasbeni nadarjenosti in njenem razvoju. — Za razumevanje glasbe je poleg večje ali manjše nadarjenosti potrebno tudi šolanje. Glasbena nadarjenost je večinoma podedovana dobrina, ni pa nujno zvezana s splošno nadarjenostjo. Glavni znaki so: muzikalni sluh, iiuzikalni spomin, ritmiški čut, tehniška va -od svojih članov »ikakšne glasovalne discipline. Senator dr. Marušič ni bil doslej član nobenega kluba. BEOGRAJSKI SOKOLI PRI KRALJU BORISU. Nj. Vel. kralj Boris je sprejel v avdienco starosto beograjske sokolske žu-pe generala Stajica in podstarosto Brana Čupčiča ter je ob tej priliki odlikoval generala Stajica z redom Aleksandra Nevskega drugega reda, Brana Cupčiča pa z redom za državljanske zasluge III. stopnje. URVATSKI SELJAKI LAHKO ČAKAJO Dunajskemu dopisniku »Miinchetier Netieste Nachrichten« je izjavil dr. Kr-njevič med drugim, da se »odnošaji med lirvatsko opozicijo in vlado niso popravili. Vendar obstojata možnost in nada, da se nasprotstva izravnajo in hrvatske ..tliteve zadovolijo v okviru sedanjih državnih mej. V skrajnem slučaju bodo Hrvati prisiljeni, da predložijo svojo zahteve 'mednarodnemu svetu. Hrvatski selja-,i lahko čakajo in bodo tudi dočakali dan, ko 1)0 njihovim zahtevani ustreženo.« SENATNI FINANČNI ODBOR :e končal z razpravo o novem proračunskem predlogu državnih izdatkov in dogodkov s predlogom finančnega zakona •■ca 1937/38, in sicer v obliki, kakor ga je predložila Narodna skupščina. Za dano dopoldne je sklican plenum senata, na kateri se bo prečitalo poročilo večine in manjšine senatnega finančnega odbora. Razen tega pa bo razpravljal senat na današnji seji o konvenciji med našo državo in Belgijo glede sodne pomoči. Jutri, dopoldne pa se bo pričela v senatu '-iačeltta razprava o uovern proračunu. usposobljenost in dar umetniškega pojmovanja. Glasbeno vzgojo je treba načrtno razvijati. Glasba v domači hiši, glasbeni vrtci, pripravljalne šole vzgajajo, ugotavljajo talente. III. Glasbena vzgoja in glasbeni pouk. Glasbene vzgoje in pouka ne smemo pretiravati, če hočemo pravih uspehov. Silno važna je vzgojiteljeva osebnost, njegova vzgojna usposobljenost in uspešna metoda ter sodelovanje domače hiše. Goslaški pouk naj se začne s šestim ali sedmim letom, klavirski pa kakšni dve leti pozneje. Kar se nastopov tiče, morajo biti vsestransko dobro pripravljeni, da dosežejo svoj namen. IV. Odnosi naše mladine do glasbe. V dobi naše narodne probuje je bila naša mladina glede glasbenega pouka navezana večinoma sama nase, danes pa opravlja velik del tega udejstvovanja šola. Paziti je treba, da bo naša umska, srčno-kulturna iti telesna vzgoja dala pravega sodobnega človeka, ki nikakor ne sme biti enostransko vzgojen. Upajmo, da je bodočnost naše glasbe v mladini dobro zasidrana. V. Ljudska in domača glasba. Radio in gramofon sta pripomočka samo za pasivno glasbeno udejstvovanje; pravi glasbeni užitek prinaša šele aktivno muziciranje. Glasba je podvržena časovnim spremembam, kar opažamo že na glasbilih samih. Brenkala (lutnja, kitara, citre) so bila v domači glasbi posebno priljubljena, dokler ni v 18. stoletju postal klavir nekako splošno glasbilo. Žvegljo je v istem stoletju zamenjala flavta. Naše orglice, ki so jih izdelovali svojčas naši ljudje kar doma, je spodrinila ročna in ustna harmonika, ki je postala ljudsko glasbilo. Ljudski instrumenti so predvsem praktični (tamburica, kitara, mandolina, citre, harmonika) in oživljajo v narodu veselje do glasbe. V našem podeželju so potrebne ljudske glasbene šole z lastno razvojno potjo in s posebnim učnim načrtom. Posnemajmo- brate Hrvate, kier doživlja narodno tamburanje pravo renesanso. VI. Glasbeni študij. Glasbene šole imajo v splošnem t>ižje, srednje in višje oddelke. Osnovnim šolam odgovarjajo pripravljalni ali nižji oddelki, kjer se učenec privadi glasbila predvsem v tehničnem oziru. Slede izobraževalni oddelki oziroma konzervatorijski razredi. Tako zvani završni ali zrelostni izpit na javnem konzervatoriju odgovarja pod pogoji (šolska predizobrazba) višjemu tečajnemu izpitu na srednjih šolali. —- Visokošolski oddelki ali glasbena akademija ima fakultetni značaj in se deli na' umetniški in na nastavniški (pedagoški) oddelek. Po dovršenih študijah polaga absolvent diplomski izpit. — V naši državi imamo javne in zasebne glasbene šole. Prve vzdržuje celotno al} deloma država (kon-zervatoriji oziroma akademije v Ljubljani, Zagrebu, Beogradu). Izjemoma dobi lahko tudi zasebni zavod pravico javno- sti. Vse druge glasbene šole so zasebne. — Veliko brige bo treba posvetiti zaposlitvi mladih absolventov. — Naša glasbena politika mora stremeti za tem, da bo muzikalnovzgojni pokret vstopil v okvir celokupnega prosvetnega dela. Predavatelj je v svojem govoru navedel celo vrsto primerov iz svojih bogatih izkušenj. Prav bo, če avtor svoje predavanje ob ugodni priliki ponovi. Mariborski klavirski trio tvorijo trije solisti med učitelji Glasbene Matice dr. Roman Klasinc, Taras Poljanec in Oton Bajde. Posamič so obiskovalcem koncertov dobro znani in zanimivo bo jih slišati v skupnem igranju. Dr. Roman Klasinc, absolvent glasbene akademije na Dunaju, je eden izmed redkih učencev tega zavoda, ki je razen svojega absolutorija, bil odlikovan še s posebno diplomo za izredno umetniško nadarjenost in znanje. Mnogo mu je doprinesel k poglobitvi in umetniškemu razvoju tudi študij dirigentstva pri prot. Kabasti in pa študij glasbenih znanosti na dunajskem vseučilišču, kjer je napravil tudi doktorat v tej stroki. Tako je dosegel najvišjo mogočo muzikalno na-obrazbo. Kot koncertni pianist je mnogo nastopal v radijskih postajah v Ljubljani, Zagrebu in na Dunaju, našemu občinstvu pa je še v najlepšem spominu s svojima koncertoma, ki ju je priredil v Mariboru. Violinist v triu g. Taras Poljanec je absolvent državnega konservatorija v Pragi in je tudi tam pričel svoje umetniško udejstvovanje. Njegov nastop v veliki dvorani palače Radio, kjer je igral Bachovo sonato za solo gosli, je kritika ugodno sprejela, povdarjajoč njegovo do- bro izšolano tehniko in globoko muzi-kalnost. Na Češkem je koncertiral še v Kutni gori s spremljevanjem tamošnjega simfoničnega orkestra. V Mariboru je že pred tremi leti nastopil na dveh koncertih, nato je bil leto dni solist v orkestru kraljeve garde v Beogradu, kjer je s spremljevanjem tega orkestra večkrat igral v tamošnjem radiju in na koncertih v Gardskem domu. Našemu občinstvu je še v najlepšem spominu Mozartov A-dur koncert, ki ga je izvajal, spremljan po orkestru Glasbene Matice. Na koncertu mariborskega klavirskega tria bo izvajal Schubertovo Sonato op. 137. G. Oton Bajde je čelist v triu. Absol-viral je konservatorij v Ljubljani. Bil je dolgo čelist v ljubljanskem kvartetu, bas v času njegovih prvih uspehov. Prepotoval je z njimi vsa večja mesta Jugoslavije in sodeloval pri festivalu moderne glasbe v Firenzi, kjer je kvartet izvajal dela Slavka Osterca. V Mariboru je večkrat nastopal kot solist na raznih koncertnih prireditvah. II nato dmu JU" ■ *- f ■ m . tmm Nekateri člani »Račenice«, ki nastopijo drevi v Narodnem gledališču. Jože Malenšek; }& tonauMiutL Ai*l Vedno češče so oficirji zahtevali na svojih zborovanjih, naj se nemška garda eimpreje razoroži. Od takšnega zborovanja je bila odposlana deputacija Lah, Bukovec in jaz tudi generalu Maistru. On se je sicer s tem strinjal, a je iz previdnosti čakal na' pripraven trenutek, izdal pa nam o svojih namerah ni ničesar. Med tem časom so se posli tudi lepo raz delili. Mestni poveljnik je postal podpolkovnik Cvirn Fran, poveljnik polka podpolkovnik Škabar, adjutanturo sta prevzela stotnika Reih in poročnik Guštin, prehranjevalno postajo Lederhas, menjalnico Melenšek Lojze, kolodvorsko lostajo major Jurkovič, koroški kolodvor stotnik Kos, Rakuša Metod je moral v Strnišče, Barle na Pragersko, Mai-trovemu štabu pa so bili dodeljeni majorja Ankerst in Koser, poročnik Mravljak in še nekateri drugi. Drugi oficirji pa so bili dodeljeni različnim četam. Ce-ravno niso bili pravzaprav zaposleni in so posedovali po kavarnah in gostilnah, vendar pa so bili kljub temu tudi na mestu, ker smo s tem pokazali našo moč. Glavne naše postojanke v Mariboru so bile: meljska vojašnica, okrajno gla- j varstvo, topniška vojašnica, kadetnica, vojašnica na Tržaški cesti, Dravska vojašnica in oba kolodvora. Nemške postojanke: Dravska vojašnica, magistrat, 'Križev dvor, baraki v koroškem predmestju, kaznilnica, Pobrežje, koroški kolodvor in močna straža pri kolodvorskih skladiščih. Poveljnik nemške garde je bil podpolkovnik Kodolič, ki se je formalno podvrgel Maistrovemu poveljstvu, a je imel vedno tajne zveze z Gradcem, odkoder je dobival navodila. Omeniti pa moram pri tem delu tudi železničarje. V Mariboru je bilo železniško osobje večinoma nemško ali nemško misleče, ki je grozilo vsaki čas s stavko, samo da bi oviralo naše delo. Bilo je menda 7. novembra zvečer V Veliki kavarni se nas je zbralo na (a večer približno 100 oficirjev. Torej vsi, ki nismo imeli službe. Zahtevali smo, da mora godba v kavarni igrati samo slovanske komade, posebno pa naše himne. Občinstvo je moralo vstati in prepevati z nami, kar se je tudi zgodilo. Od Velike kavarne smo nato marširali v štiristotih na glav. kolodvor, kjer smo prelepili nemški napis »Marburg Haupt-bahnhof«. Ob tej priliki smo zapeli na-grobnico »Blagor mu, ki se spočije«. — Deputacija železničarjev je takoj protestirala proti temu in zagrozila s stavko, ako ne spravimo napisa v prvotno stanje. Mi smo sc temu upirali, železničarji pa so se že zbirali z namenom, da zapustijo kolodvorsko postajo. V tem trenutku pa pride general Maister. Videč nevarnost od strani železničarjev* radi stavke, nas pozove v restavracijo, kjer nas pošteno ošteje in še enkrat zaprise-že. Nastalo je nekakšno prerekanje, kdo bo odstranil papir, s katerim smo prelepili nemški napis. Nobeden oficir ni hotel, češ da si s tem omadežuje svojo čast. Iz le situacije pa nas je rešil neki vojak, ki je odstranil papir in situacija je bila s tem rešena. Železničarji so šli zopet na delo. Napetost med Slovenci in Nemci je vedno bolj rastla Nemci, čuteč se dovolj močne, so začeli napadati posebno po noči naše ljudi. Tako na pr. so pretepli našega narednika Konečnika v Mlinski ulici. Dne 18. novembra je napadla nemška patrola oddelek naših na državnem mostu, kjer je ustrelila dragonca Vauhnika. To je izpodbilo sodu dno. Mera potrpežljivosti od naše strani je bila polna. General Maister se je odločil, da razoroži zeleno gardo. Zvedel je tudi, da nas hočejo Nemci razorožiti in da se je odpeljal polkovnik Kodolič v Gradec po zadevna navodila. Takšna je bila situacija pred razorožitvijo. 22. november. Došlo je povelje, damo rajo biti zbrani ob 2. uri popoldne vsi oficirji v oficirski menzi. Obiskal nas i<; general Maister. Po kratkem govoru podpolkovnika Škabarja nas general Maister nagovori prilično temi besedami: »Mislim, da ni med nami izdajice, u vendar, dragi tovariši, predno Vam ra** ložim svoj sklep, mi mora vsak priseči-da bo molčal ko grob o namerah, ki j'11 mislim izvršiti«. Nato nas zapriseže 1,1 nadaljuje. »Zadnji dogodki so me Izpričali, da moramo razorožiti nemšk|’ gardo, ki postaja zadnje čase vedno bol J agresivna in izigrava moja povelja. Veliki trenutek nas kliče in zato Vas pCf1 * vam, da bo vsak izvršil brezpogojni svojo dolžnost napram domovini. 'lisoc' letno suženjstvo je na tleh in še enkrat Vam kličem. Naprej do končne zmage-' V dvorani je nastalo velikansko navdu-šenje. Torej vendar enkrat trenutek, k° bodemo prosti in sami vladah na svoji” slovenskih tleh. Zvečer ob 9. uri pa je dal poklicati ge neral Maister na sestanek v polkovn^ pisarno sledeče oficirje: podpolkovnik. Škabarja, podp. Cvirna, majorja Vaupotiča, kapet. Dolarja in Kosa, Lukman* -poročn. Guština, mene ter Gračnerja. * tem sestanku smo izdelali načrt Se razorožitve nemške garde, ki se je n ‘ izvršiti točno ob 4. uri zjutraj - • vembra. Načrt jc bil sledeč: V Mariboru, dne 16. III. 1937. Mariborski »Veternik« Jutra ummmamr' Stran Huttitotske iti dtotiške Movke V gledališču večer bolgarskih plesov Drevi nastopijo v Narodnem gledališču bolgarski plesalci in plesalke, ki so si na berlinski olimpijadi priborili naslov prvakov v narodni plesni umetnosti. Izvajajo tipične bolgarske narodne plese in narodne pesmi ob spremljevanju narodnih instrumentov. V teh narodnih plesih se odraža duša bolgarskega naroda. »Slovenski Narod« piše v sobotni številki v okviru poročila o večeru bolgarskih plesov v Ljubljani: »Plesna skupina ,Rače-!*ica’ je plesala s> tolikim ognjem in iskrenim veseljem, da je moral tudi gledalec čutiti, kako plesalci uprav uživajo svoj lastni ples. To so resnično plesalci po krvi in duši, pa so radi tega tudi učinkovali sugestivno in izzvali neprestano najtoplejše priznanje. Vsi ples-i imajo obliko kola in se plešejo kot moško ali kot žensko kolo ali pa v združbi obeh spolov s čudovito točnostjo, zelo različno ritmiko, v skokih in kretnjah nog z zares .Izredno bogato izpremenljivostjo, burno razigrano, vseskozi okusno, vedro slikovito.« Kino Union. Danes zadnjič »Cvetje iz Nice«, Erna Sack. Sreda premiera vele-filma »Port Artur«. Ijer 7 in pol, Jaut 6 in pol, Reinsberger in Čertalič 6, Senica 4 in pol, Starc 4, Radolič 2, Križajeva pol, Licbtemvall-nerjeva brez točke. Naslednje kolo bo jutru zvečer v Centralu. Smrt v valovih Drave. Pri Obrežu pri Središču je Drava naplavila žensko truplo, ki so ga prepeljali v mrtvašnico v Središče. Preiskava je ugotovila, da gre za 461etno gostilničarjevo ženo Rozalijo Grgičevo iz Varaždina, ki si je s skokom v Dravo končala življenje. Gori! V Brezuli pri Račah na Dravskem polju so plameni uničili domačijo posestnika Ivana Predikaka, ki trpi radi požara nad 12.000 dinarjev škode. Sumijo da je ogenj podtaknila zlobna roka. Mariborski delovni trg. Delo dobi mlajša natakarica z znanjem nemščine. Informacije med uradnimi urami pri tukajšnji Borzi dela. Nočno lekarniško službo imata ta teden Maverjeva lekarna v Gosposki ulici in Vaupotova lekarna na Aleksandrovi cesti.' Kako bo z vremenom. Dunajska vremenska napoved za danes pravi: V južnih Ailpah razvedritev, zjutraj hladno, podnevi toplo. Snegec... je naletaval sinoči, pa je pobelil pohorske in kozjaške vrhove. Smu-u-uk?! Velezanitnivo filmsko predavanje o zatiranju škodljivcev in bolezni v sadjarstvu in vinogradništvu se vrši v sredo, 17. marca t. 1. ob 10. uri dopoldne na vinarski in sadjarski šoli v Mariboru. Predavanje je brezplačno in se vabijo zaniriianci k obilni udeležbi. Mariborski mizarji, organiziram v tukajšnjem društvu mizarskih mojstrov, so imeli pri Gambrinu svoj redni občni feiiorist Mihael Davidovič. /bor. Poročali so Munda, Koren in Er- Jožefovanje v Klno-kavarni. V Četrtek batič. Na občnem zboru so razpravljali 18. t, tu., pred praznikom sv. Jožefa in zlasti o borbi proti šušmarstvu in po- 'Hi Jožefovo v petek 19. t. m., veliko ( trebi, da bi domači obrtniki dobili čim Praznovanje godu vseh Jožefov in Jožic, več naročil. Članov šteje združenje 149, v Kitio-kavami. Vse Jožefe in Jožice bo- ! ki zaposlujejo 238 pomočnikov in 110 Vasja Pirc bo igral! V soboto 20. t. m. ob 20. uri bo pri Gambrinu šahovska simultanka, ki jo priredi Mariborski šahovski klub. Nastopi naš odlični šahovski velemojster g. Vasja Pirc. Za to šahovsko produkcijo vlada v krogili mariborskih šahistov veliko zanimanje. Mrtvaški zvon. V 32. letu starosti je preminil v Zrkovski ulici 23 na Pobrežju knjigovodja Henrik Gabron. Bil je blaga duša 111 dobričina. Žalujočim svojcem naše toplo sočutje! D:pIomiral je te dni na beograjski pravoslavni bogoslovni fakulteti naš roj^k o. Gorazd Dekleva, prvi Slovenec s takšno izobrazbo. Med našimi rojaki pravoslavne veroizpovedi uživa mnogo priljubljenosti. Odličnemu prijatelju ter sotrudni-ku našega lista iskreno čestitamo! V Grajski kleti poje vsak večer znani iadk je tde#6M£ke vesti 'no obdarovali! Zato prijazno vabimo vse, da praznujejo svoj god v Kino-kavarni. Naša domača umetnika Taras Poljanec vajeiiccv. Društvena imovina izkazuje 50.878 dinarjev. Mesto vlomilcev nočne ptičke. V zvezi z zadnjimi drznimi vlomi v Mariboru je 'n dr. Roman Klasinc, ki sta si s svojimi napravila tukajšnja policija v noči na nc-solističnimi koncerti v Mariboru že pri-1 deljo temeljito raciji. Pretaknila jr. vse pobila velik sloves, izvajata na koncertu lokale ob periferiji, vendar pa ni bilo za Mariborskega tria v sredo dne 17. t. m. vlomilci nobenega sledu. Pač se jc po-^chubertovo sonato op. 137 za gosli in srečilo izslediti skoro ccl tucat nočnih klavir. Sonata ?c eno zadnjih in najlepših ptičk, od katerih so se morale nekatere skladateljevih del. Razen tega izvaja trio zateči na dermatološki oddelek tukajšnje ^eethovenov trio c-inol op. 1, št. 3 in splošne bolnišnice pumky-trio Dvoraka, dva bisera iz li-erature za komorno glasbo. družabni večfr priredi siov. tr. lovsko društvo v četrtek 18. t. m. ob 'O- url v veliki dvorani hotela »Orel«. fjester spored. Vstopn’ne ni. Člani z drugam! in prijatelii vljudno vabljeni. V petek dne 19. marca, t. j. na praznik v* Jožefa, ostanejo trgovine v Mariboru "^dpoldne odprte. — Združenje trgov-ev za mesto Maribor. Za izletniška potovanja z luksuznima *rnlkoma »Kraljica Marija« in »Princesa Iga« po predelih Sredozemskega mor-* ifi Orijenta v poletju in na jesen rezer-J/aho kabine že sedaj pri Putniku, Ma-"Or. Aleksandrova cesta 35. tel. 2122. Kdor namerava z Putt.ikov'm avtoka-19. t. m. v Graz, naj (o javi takoj. ^•tove se snreemaio samo do srede 17. ViT' ure' ^C1,a vk,iučno vizum Din 100. v l’-ksp!f>zHa v kurMnlc1. Radi eksplozije jtukajšnjj železniški kurilnici je zadoni ,leyarne opekline na levi roki in hrbtu k; .ni M!roslav Zager. ki so ga 9 tež-J,n{ opeklinami prepeljali v tukajšnjo Bl^no bolnišnico. Preirktičnla mariborskih šahistov. V W lovskega kvalifikacijskega C"!r!a- ki se ie vršilo v ponedeliek v Vo V " je Stoj-nšek premagal Križaie-Šta *1'ier ^e’nshergeria. Koser Jauta. I,, 5? Šetinca Senica LichtenwalInerjevo t' Kr,iinc Racloliča. dočim se je partija Xj ?r;Čertalič končala remis. Stanie po i) - °hi ie nasledke: StninSek 10. Krajnc p0', Koser in Sever 8 in po!, Kob- jv nogo laških begunov k republikancem PARIZ, 16. marca. Deževje, snežni metež ter poplave so končno povzročile zastoj Francove ofenzive ob Guadalajari. Republ kancem se je v končnih borbah posrečilo, da niso zavzele samo Brihue-ge, ampak tudi Baldearano, kj se nahaja 5 km severno Brihuege. Če držijo poročila posebnih poročevalcev pariških listov, potem ne more izostati ta poraz francovcev brez demoralizujočih učinkov. Republikanska poročila pravijo namreč, da so prispeli k njim številni italijanski beguni iz Francovega tabora. Glede situacij ob Jarami manjkajo na obeh straneh zanesljiva poročila. Iz obeh štabov prihajajo samo lakonična poročila. Francovci zatrjujejo, da so prodrli 4 km naprej, dočim trdijo republikanci, da so francovce zaustavili pri nadaljnjem pohodu in da so jih vrgli nazaj na prvotne pozicije. Opazovalci operacij se vprašu- jejo, če se bo generalu Francu posrečilo, da bo izrabil odmor, ki je nastopil radi vremenskih neprilik, za novi sunek. General Franco je včeraj osebno prispel iz Salamance na madridsko fronto, da nadzira svoje čete in da dovrši priprave za novo ofenzivo. V to svrho je zbral na prostoru med Madridom in Guadalajaro 120.000 mož. General Miaja, poveljnik Madrida, se je po poročilih izkazal v ofenzivi kot neprimeren vojaški voditelj, pač pa se je zelo izkazal v defenzivi, ki ni nikjer odpovedala, kjerkoli jo ie organiziral. Dejstvo je, da se ni francovcem posrečilo, da bi bili na treh glavnih napadalnih točkah proti Madridu prebili postojanke, ki jih je postavil Miaja. MADRID, 16. marca. Madridski obrambni svet }e sklenil, da se v znak priznanja izplača četam na fronti pri Guadalajari posebna nagrada. Komunisti pognali katedralo v zrak MONPELLIER. 16. marca. Komunistični elementi so z d‘namitom povzročili v katedrali v Montpelleru eksplozijo, ki je imela strahovite posledice. Staroslavna cerkev je skoro do tal porušena. Eksplozija je bila tako silovita, da so popokale vse šipe na hišah v bližini katedrale. Oblastva poizvedujejo za storilci. stare od 600—800 Din za komad. Mesne 1 njenega fanta, čemur sta sledili še dve Pod deskami zakopana. V soboto opoldne sta bila 35letni Ivan Topohnk in Josip Salamon, oba ključavničarja v delavnicah državnih železnic, zaposlena v bližini večjega kupa vagonskih desk. Nenadoma je zabril tako močan veter, da sc je kup vagonskih desk podrl ter zakopal oba ključavničarja, ki sta pod deskami obhžala nezavestna. Delavci so takoj pričeli z reševalnimi akcijami ter oba tovariša rešila iz nepriietnega položaja. Poklicani pa so bili tudi mariborski reševalci, ki so oba odpremili v bolnišnico. 1600 1 vina in jabolčnika so odnesli iz viničarije posestnika dr. Antona Vili-ineka v Ložanah, in sicer od 1. februarja 1936 do 12. maja 1936. Viničarji so ukradeno vino prodajali v Mariboru, kjer so jih zalotili. Radi tega so bili ovadeni mariborskemu okrožnemu sodišču in so se morali omenjeni viničarji v soboto dopoldne zagovarjati pred malim kazenskim senatom, ki je obsodil 271et-nega viničarja Tomaža Zemljiča na 1 leto in 8 mesecev robije, 291etnegn viničarja Alojzija Kostanjevca in 271etno vi-ničarko. Ano Kostanjevčevo pa na 6 mesecev strogega zapora ter na izgubo častnih državljanskih pravic za dobo 2 let, pogojno za 3 leta. Na petkov svinjski sejem v Mariboru dne 12. t. m. je bilo prignanih 175 svinj. Prodali so 5—6 tednov stare od 80—100 Din, od 7—9 tednov 110—115, 3 do 4 mesece od 120—150 Din. 5—7 mesecev 205—280, 8—10 mesecev 315—400, 1 leto cene: 1 kg žive teže od 5—7 Din, 1 kg mrtve teže od 8—10 Din. Prodanih je bilo 90 rilcev. Prihodnji sejem se vrši radi praznika v četrtek dne 18. t. m. Hoscdm gMotišee mamammmmmtaKsosmmmnmmaam MARIBORSKO GLEDALIŠČE: Torek, dne 16. marca ob 20. uri: Nastop Račenice«. Sreda, 17. marca: Zaprto, četrtek, 18. marca ob 20. uri: »Čevljar Anton Hit«. Red C. Znižane cene. Petek, 19. marca ob 15. uri: »DR«. Znižane cene. — Ob 20. uri: »Ciganski primaš«. Globoko znižane etne. Zadnjič. Slavna bolgarska plesna skupina »Ra-čenica«, ki se 'je na svojem potovanju skozi Avstrijo, Nemčijo v Anglijo na kronanje angleškega kralja, ustavila v Mariboru. nastopi drevi v gledališču. Nastop tega baletnega zbora je povsod velika atrakcija, saj je dobil na lanski olim-piadi v Berlinu prvo mesto v nacionalnih plesih. Bolgarski plesni večer s petjem nacionalnih pesmi bo nepozaben dogodek našega kulturnega življenja. Veljajo bloki. Radi tega večera se je morala nocojšnja predstava »čevljarja Hita« preložiti na četrtek. V nedeljo zvečer krstna predstava slovenske operetne novosti »Rdeči nageljni«, ki jo je uglasbil Pavel Rasberger, kot skladatelj že znan po svojem prvencu »Prebrisanem Amorju«. Njegovo najnovejše delo jc zelo pestro, polno življenja, muziknJna vrednost dela pa je pred vsem v upoštevanju domače glasbene folklore. S to krstno predstavo je zvezana interna proslava 35letn?ce avtorjevega uspešnega odrskega de'ovanja. Jožefovo v glerfal-SČu! Poooldne prvič oo znižanih cenah »DR«. To je sijajna Nušičeva komedija, obenem najprivlač-nejša letošnja predstava. Na to predstavo opozarjamo vso ljubitelje smeha. — Zvečer bo zadnja uprizoritev Kalmano-ve temperamentne operete »0’ganski orimaš«, ki ie ob začetku letošnje sezone dosegla velik uspeh. Globoko znižane cene. JliutoHtetske nauke Premestitev. Upravnik pošte v Ljutomeru g. Fran Urbič je premeščen po službeni potrebi v Mursko Soboto. Marljivemu sokolskemu in javnemu delavcu želimo na novem mestu mnogo zadovoljstva. Denar so delali. V ljutomerski okolici so oblasti odkrile družbo, ki je delala denar. Neki posestniški sin iz Stročje vasi je dal svojemu dekletu tak ponarejeni bankovec, ki pa je bil šele poizkus. Toda to dekle je bilo pač srečno s tisočakom, pa ga je hotelo izdati v trgovini, kjer ga je trgovec takoj spoznal ter ji ni hotel dati blaga, ki si ga je pri njem za ta denar izbrala. Toda zadeva je prišla na uho orožnikom, ki so hitro Izsledili sestri, brat in še dva posestnika iz ljutomerske okolice, ki sta precej ugledna. Pri tem je bil duševni vodja Kokot Fr. iz ptujskega sreza, ki je bil popreje tudi v službi v ljutomerskem srezu in slednjič »nakupoval« les za nekega trgovca v Ormožu ter jc ravno v tem času pritegnil v to akcijo še te prijatelje iz ljutomerskega sreza. Ponarejali so 50 dinarske kovance in tisoč dinarske bankovce. Nekaj ponarejenih bankovcev so našli tudi v Ormožu, kjer je bilo iz okolice aretiranih 6 oseb. Tam so našli tudi priprave za ponarejanje tisočakov, pet stotakov, in petdesetdinarskih kovancev. Nekaj teh priprav je bilo tudi v Prekmurju. Preiskava se še nadaljuje in bo odkrila menda še večjo družbo. Slovo sodnika dr. Grudna. Te dni se je poslovil od svojih znancev in prijateljev sodnik sreskega sodišča g. dr. L. Gruden, ki jc bil premeščen k sreskemu sodišču v Novem mestu. Sedaj je bil brzojavno razrešen službe v Marenbergu. Gospod dr. Gruden je le kratko dobo služboval v Marenbergu. V tej kratki dobi si je pridobil mnogo zaupanja, posebno med naprednimi sloji. Bil je vsestransko vesten in korekten sodnik. Želimo mu na novem službenem mestu mnogo uspehov. — Na njegovo mesto je prišel sodnik g. Kazimir Škarabot, do sedaj sodni pristav v Ptuju. Z njim pride tudi njegova soproga, ki je učiteljica in službuje sedaj na Bregu pri Ptuju. Sedaj bodeta na marenberški šoli kar dve učni moči nadštevilni. Kovice it Nedavno je imelo sokolsko društvo Loče v narodni šoli 7. redni občni zbor. članstvo je pokazalo neomajeno voljo do sokolskega dela s tem, da jc občni zbor v prav lepem številu posetilo. Brat starosta Solar se je v svojem govoru poklonil starosti kralju Petru, nakar je bila prečitana savezna poslanica. — Iz poročil funkcijonarjev je razvidno, da je društvo živahno delovalo. Razen novoizvoljenega staroste br. K. Vodovnika je ostal ves stari odbor. Sprejet je bil program petletke, ki naj sokolsko delo poživi in razširi. Zdravo! Iz gosposke ulice. »Štirinajst dni že kuhajo in čmaži-jo pod vašim oknom asfalt, da se vam kadi pod nos. Ali vam to ni prijetno?« »Kaj še? Zdaj vsaj tudi jaz lahko pu-šim smodke doma, da stara niti ne zavoha«. Uganka. Baron (slugi): »Ko bi me kdo iskal, reci, da me ni doma!« Sluga: »To mi jc uganka. Včeraj je imel baron še tri tisočake v blagajni in danes ga že zopet ni doma.« Stran 4. Mariborski »Večernit« Jutra lleguš: stud tasa Veste se ne fuuueta kontu otesiu- skeaa c-dketn LONDON, 15. marca. Iz Batlia poročajo: Neguš Haile Selasije je povabil na svojem posestvu Perfield v Bathu posebnega poročevalca agencije Havas, ki mu je izjavil: Smrt rasa Deste še nikakor ne pomeni konca abesinskega narodnega odpora. Trelba je vedeti, da gre za obči narodni odpor, in nikakor ne za krajevni odpor. Atentat na maršala Grazia- nija dokazuje, da se zavojevalec ne čuti varnega niti v sami Addis Abebi. Medtem, ko je v prestolici ta odbor latenten in se le od časa do časa vidno pojavlja, se morajo še nekaj kilometrov od pre-stolice boriti Italijani s pravimi uporniki, ki ves čas odkrito nastopajo proti tujcu. Pobrežke novice le dni je bil na Pobrežju v Papeževi dvorani sestanek pobrežkih občanov, predvsem pa prizadetih interesentov radi razpravljanja o zaščitnem, širšem in ožjem gradbenem pasu in da se k tozadevnem regulacijskem načrtu vnesejo pripombe ozr. želje prizadetih občanov. Sestanek je vodil sreski načelnik g. dr. S i š k a Janko, navzoči pa so bili: zastopnik tehničnega oddelka v Mariboru g. ing. Jan Vane k, šef gradbenega urada v Mariboru ing. B a r a n Josip, ki je obenem zastopal mestno občino, pobrežki župan g. Karl S t r ž i n a in ing. Rane za Pobrežje ter mnogo drugih ekspertov. Poleg tega je bilo navzočih še okoli 30 interesentov-občanov. Zastopnik mariborske mestne občine g. ing. Baran je na podlagi razgrnjene skice iznesel smernice za bodoči regulacijski načrt, v kolikor to zadeva našo občino. Po obširnem referatu ing. Barana se je vršil ogled terenskih prilik na Po-kličevi parceli ob Ptujski cesti, ki je na meji med ožjim in širšim gradbenim oko lišem, ki po mnenju komišije ne ustreza definitivnemu stavbišču in je radi tega treba iz njegove strani ponovno prošnjo na bansko upravo za dovolitev zidave stanovanjske hiše. Glede posestva Rojko Marije in Lešnik Marije, ki je v zaščitnem pasu, se je določilo, da se neposredno ob cesti ležeči pas more zazidati in se torej premesti v ožji gradbeni okoliš, dočim se ostali del smatra za širši gradbeni okoliš (t. j. del proti severu — Dravi), ki bo zazidan postopoma, ko bo preskrbljeno za napravo komunikacij. Zanimive so nadalje zahteve župana, ki je ponovno zahteval, da se razširi ožji gradbeni okoliš na ves teritorij katastralne občine Pobrežje, torej tudi zahodno od Vrtne ulice do Sokolske ulice. Tudi nova šola, ki bi se naj gradila na posestvu g. Dobingerjeve in je že projektirana v skici, naj bi se z ozirom na močvirjo in ekscentričnost tezenskih stanovalcev zgradila drugje. Predlogom je bilo kolikor mogoče ugodeno, vendar ostane zaenkrat raztegnjen širši okoliš do Vrtne ulice, dokler ne bodo napravljene potrebne javne komunikacije in se bo ta okoliš postopoma pritegoval po regulacijskem načrtu za stanovanjske namene. Tudi za novo šolo se bo izbral drug prostor, ko bo dosežen dokončen sporazum med mariborsko občino in pobrežko tNajpreje si morava nekoliko privezati dušo ter se pokrep čati. Potem pa, ko bova potolažila praznino želodca in sušo grla, pa sem drage volje na razpolago. Vidim namreč, da 56 Vas ta predmet živahno priteguje. Prav nič se ne bom čudil, če boste kaj kmalu usposobljeni, da razpravljate z menoj o tem, ali izvirajo dotične utrdbe iz dobe Leva Izaorijca ali pa iz dobe Leva Armenca.« Vili. Bilo je neke aprilske nedelje popoldne. Narava je blestela in žarela v pomladanski prelesti. Lokalni parnik je peljal mnošto Carigrajčanov na Prinčevskl otok. Nekateri med temi so se porazgubili po raznih hotelih in zabaviščih, drugi zopet pa so prvokrat po zimskem premoru posetili svoje vile, da jih pripravijo za bližnje letovanje. Poletna sezona 1878 je zbujala lastnikom hotelov in zabavišč na Prinčevskem otoku mnogo upov in nad. Ruski častniki so delali iz Sv. Štefana na Prinčevski otok, ta biser carigrajske okolice, številne izlete. Razen tega pa so se bile po Carigradu raz- nesle govorice, da bodo Angleži zamenjali dosedanje oporišče svoje mornarice v izmetskem zalivu z drugim, udobnim pristaniščem med Halkijem ter Prinčev-skim otokom. Ti sijajni izgledi v novi poletni ter ra/, vedrilmi sezoni 1878 so privabili Številne špekulante, trgovec ter dobičkaželjne konjunkturiste na sicer preko zime pozabljeni Prinčevski otok. Najemnine stanovanj ter hotelskih sob so šle kvišku. Otvarjale so se kavarne in hoteli. Stalni naseljenci pa so se že pripravljali na to, kako se bodo prilagodili svojini gostom uravnavajoč svojo gostoljubnost ter ravnanje po tem, da li so bili Rusom naklonjeni ali pa Angležem. Nasprotno pa niso bile tri dame v An-drikosovi vili nič kaj zadovoljne s prerano otvarjajočo tujsko sezono na otoku. Andrikosova in Rancova sta menili, da boste lahko tukaj v popolni tišini ter umaknjenosti prebili nekaj mesecev. Sedaj pa jima jo vrome z dogodki vred prekrižalo račune. Nič ni bilo več lahko mogoče zajamčiti tajnost gospe Ranco-vc. da Katinka Andrikosova se je bala, bi srečala nekje tia Prinčevskem ott* tega »barona Clausela«, t. j. kneza » roncova in povzročila konflikt, ki si ni želela. Saj je vedela, da je ta »^aT0, Clausel« identičen s knezom Voronc vom, z možem, ki mu je njena prijate ca gospa Vera Rancova ostala zVCSj)‘) v trdni veri, da se kot nilad° trdni ki jo je bil skozi dolga leta, zopet vrnil k njej, ženo zapustil. Gospe Rancovi se ni mnogo druS^, godilo. Nič ji ni prijala bližina ruski« jakov, ki so prihajali semkaj na Prin ®0-ski otok. Bala sc je, da ne bi je kdo SP znal. Vsi njeni načrti, vsa njena P™^. vanja bi potem splavali po vodi. Najj ši bi bila pobegnila odtod, ko bi ne J tako radovedna na ustmeno poročilo11 ge Antoina. In Hermiona? Sanjala je o Smitku, ^ gleškem mornariškem častniku. N rada bi bila čimpreje zagledala ans ^ ko mornarico. Vedela je dobro, ka utegnil z mornarico priti. (Dalie sledU^ Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani. Odgovorni urednik MAKSO KOREN. Za inseratni del odgovarja SLAVKO REJA. Tiska Mariborska tiskarna d. d* predstavnik STANKO DETELA, vsi v Mariboru.