m
SLOVENSKI
CORREO ARGENTINO TARIFA REDUCIDA
Concesión 1551
Periódico de la Colectividad Yugoeslava
Registro Nacional de la Propiedad Intelectual No. 032878.
NAROČNINA: Za Ameriko in za celo leto $ arg. 6.—; za pol leta 3.50. Za druge dežele 2.50 TJSA-Dolarjerr.
Dirección y Administración: ORAL. CESAR DIAZ 1657, IT. T. 59 - 3667 -Bs. Aires.
A»0 (Leto) IX. BUENOS AERES, 11 DE NOVIEMBRE (NOVEMBRA) DE 1938 Núm. (Štev.) 95 POSAMEZEN IZVOD: 10 ctva.
TUJI KAPITALI
Kdor se je te dni vsaj nekoliko zanimal za pisanje argéntinskih listov v zvezi z novo valutno naredbo vlade, ki je znižala kupno moč pesa in postavila nove ovire uvozu, je med drugim mogel videti, kako se v člankih pozna skrb tukajšnjega tiska v Pogledu tujih kapitalov; mnogi se boje, da utegnejo valutne spremembe, posebno pa še preveliki izdatki državne uprave, kateri ogražajo ravnovesje državnega proračuna, ©plašiti tuje kapitaliste ter še povečati takozvani "beg kapitalov". Kapitalist želi biti brez skrbi za svoj denar in ga zato ne mara nalagati v deželah, kjer valuta ni stalna in kjer se zaradi neravnovesij med državnimi izdatki in dohodki obetajo še nadaljnje spremembe v kupni moči denarja.
Marsikateremu našemu človeku se je morala zdeti ta skrb čudna. Kolikokrat smo slišali tarnati in zabavljati naše ljudi — med katerimi ni mnogo takih, ki se na gospodarska vprašanja vsaj kolikor toliko razumejo — da je večina velikih jugoslovanskih industrijskih podjetij v rokah tujega kapitala ter da tujci izkoriščajo naravna bogastva, na katerih je naša država bogata. Kako je torej mogoče, da se argentinski tisk boji, da bi tuji kapitali prihajali v deželo?
Odgovor na to vprašanje si lahko vsak sam da, če pomisli samo na sledeče: kaj bi pa Argentina bila da-nfs, da ji niso tuji kapitalisti zgradili železnic, električnih central, pristaniških naprav, velikih skladišč itd.? Bila bi še zmerom zelo malo pomembna in gospodarsko šibka država, še mnogo, mnogo manj obljudena, nego je sedaj, železnice, električne centrale in druge take stvari se namreč ne grade z dobro voljo, z domoljubjem in drugimi takimi stvarmi, marveč z denarjem, mnogim denarjem, s kapitali, t. j. s prihranki *zvr.šenega dela. Taki prihranki so Pa v poljedelskih državah zelo skromni in zato se kapitali v njih tvorijo le počasi. Mlade in pretežno poljedelske države potrebujejo tujo denarno pomoč, če se hočejo gospodarsko hitreje razvijati. Seveda pa ta *uja pomoč ni brezplačna, ni dezin-teresirana, marveč zahtevajo tuji kapitalisti obresti za svoj denar; in «m večje so oblesti, v tem izdatnejši meri so pripravljeni dati sredstva za razvoj tuje dežele.
zanimali za investicije v taka nova podjetja. Če pa doma ni dovolj denarja, ga je treba iskati drugje, ali pa pustiti rudnik, naj v njem nakopičeno bogastvo mirno naprej leži, kakor je ležalo že sto in sto tisočletja; zraven rudnika naj pa morda stradajo ljudje, ki bi sicer prišli do stalnega zaslužka, oe bi rudnik začel obratovati — s tujim kapitalom.
Tuj kapitalist seveda odnese velik del dobička, zadenar, ki ga je dal na razpolago; brezkoristen za deželo samo pa ni, kajti s svojim denarjem je zaposlil stotine in morda tisoče delavcev in uradnikov, dal je zgraditi nove poti, morda nove železniške proge, poživil je trgovino itd. Skratka: z njegovo denarno pomočjo se je začela nova živahna delavnost v prej napol mrtvem kraju, in ta delavnost omogoča, da se začnejo doma tvoriti kapitali, ki bodo pozneje tujca izpodrinili ali pa vsaj dali življenja novim domačim podjetjem, ki bodo v domačih rokah.
Ali je sedaj razumljiva skrb argentinskih listov?
ŠE 0 PALESTINI
V	Palestini so se v dobi velike evropske napetosti težave še povečale. Nastopi Arabcev so dobivali bolj in bolj značaj upora zoper britanske o-blasti in britanske čete. Iz prvotnih demonstracij zoper židovske dosel-uporniška akcija zoper britansko o-jenct, se jc že davno razvila prava blast, dasi še vedno — vsaj na zunaj — ki s ciljem, da se prepreči židovsko doseljevanje.
■ ovo ni le slučaj, da se j&.upqr-niška akcija arabskih plemen stopnjevala prav posebno v dobi, ko se je zdelo, da se bo Velika Britanija zapletla v evropski konflikt. Značilno je, da razpolagajo arabski teroristi z dobrim in obilnim orožjem, kar priča, da denarna sredstva ne dotekajo v pičli meri. Vse to daje palestinski aferi poseben pomen in poseben značaj. Toda Velika Britanija ureja in premotriva palestinske probleme saino s svojega lastnega vidika, zato se o možnih ozadjih v angleškem časopisju izredno malo razpravlja.
V	trenutni situaciji je posebno važna ugotovitev, da se je mogel položaj v Palestini v tako neugodni meji poslabšati posebno radi tega, ker se v Londonu niso mogli odločiti, da bi bili posegli že zgodaj po energičnih sredstvih, ki bi zastrašila demonstrante, pa zaščitila zmerne in
Dogodki v Španiji
Za časa srednjeevropske krize je bilo na Španskem bolj mirno. Tuji vlasti, ki podpirata revolucionarce, sta imeli tedaj druge skrbi in sta čakali, kako se bo končala zadeva s Češkoslovaško. Zato je moral čakati tudi general Franco, da si se je bližala zima in bi mu bilo torej bolj kazalo, napeti brž vse sile, da stre odpor vladnih čet ob Ebru, še preden bo narava v zimi še bolj okrepila njihove postojanke.
Ko se je srednjeevropska kriza končala brez zapletljajev, ki bi bili
V	t	«	•	iuollsu
Kar velja za Argentino, velja v po- lojalne prcbival(.e v Palestini. Pokalom men tudi za Jugoslavijo, mlado in do zadnjih let skoro izključno Poljedelsko državo. Tuji kapitali so j} potrebni, če se hoče hitreje razvi-> tudi industrijsko, za kar ima naravne predpogoje. Čitali smo pred nedavnim, da so v Bosni našli nova skladišča bavksita in drugih rud ter eelo ležišča platina; in čitali smo tu-di- da se za ta nova nahajališča rud zanimajo tuji kapitali, švicarski, angleški, severnoamerikanski itd Pa So običajni kratkovidni zabavljači S?et zagodrnjali: Tujim kapitalistu bodo dali vse v roke! Tujci se °do okoristili!
Takšni zabavljači bi takoj spreme-
nili
svoje mnenje, če bi pomislili sle-
ece: Nov rudnik so izsledili in veli-o bogastvo je v njem; vendar pa d tega bogastva nihče nič nima, do-er se ruda ne naloži na vagone in [er°da v tovarne, ki jo bodo predela-• Ruda pa ne gre sama na vagone, marveč je treba prej nabaviti dra-?tr°je, najeti delavce in jih plače-za mno8'° mesecev prej nego se bo barUd° denar dobil; zgraditi je tre-morda novo železniško progo, ker ,? ^dnik preveč oddaljen od že ob-^oj.ecih Prometnih zvez, itd. Za vse Je potreben denar. Ko bi Jugosla-Ja imela sama dovolj domačih kapitalov, bi bili domači denarniki pr-' ki bi se iz lastnih interesov prvi
/alo pa se je, da s svojim prizanesljivim postopanjem britanske oblasti niso dosegle namena in niso pomirile dežele, pač pa oslabile svoje lastne položaje. Zmerni elementi v Palestini, ki jih nikakor ni malo, so se čutili premalo zaščitene in premalo podprte, dočim so istočasno ekstre-misti smatrali, da je angleško popustljivo zadržanje že uspeh njihove teroristične akcija in znamenje za bližajočo se zmago. Zato se ni čuditi dejstvu, da se je teroristični tabor kar naprej jačil s sodelovanjem poprej zmernejših elementov, pa da je končno dobil prevladujoči vpliv. Domala vsa dežela je sedaj v gibanju.
Šelo v tem stadiju je London dal dovoljenje za ostrejši nastop, da se zatre teror ekstremistov.
Taktika Angležev se marsikomu zdi neumljiva al vsaj slabo utemeljena. Vsekakor pa je treba imeti pred očmi, da britanske težave v Palesti-niso majhne. Kakor se tudi trudi britanska zunanja politika, da bi se povsod izognila načelnim razprtijam in razvrščanju političnih sil po načelnih vidikih, kaže razvoj, da se stvari same čedalje bolj zapletajo prav v tej smeri in da postajajo težave vedno večje prav iz načelnih razlik. V palestinskih težavah mora Anglija v prvi vrsti gledati na to, da si ne zapravi svojega ugleda na
Bližnjem vzhodu. Zakaj povsod po svetu, še prav posebno pa v svetu med Indijo in Evropo, imponira le močna sila. Anglija si ne sme zapraviti svojega prestiža v Palestini, ne rmedovoliti, da bi se njeni ukrepi omalovaževali in ne izpolnjevali.
Toda na drugi strani se večajo komplikacije iz palestinske afere v splošnem političnem smislu. Odpor palestinskih Arabcev zoper doseljevanje Židov postaja čedalje bolj splošna arabska zadeva. Protižidov ski pripagandi se priključujejo ostale arabske dežele in države. Vedno bolj na široko sega odpor arabskega političnega sveta. Podoba je, da je novo vsearabsko nacionalno gibanje močnejše nego je bil stari vsemusli-manski pokret, ki pripada danes že preteklosti, tako da od njega ni pričakovati tehtnih političnih učinkov. Seveda pa ne smemo pri tem prezreti, .da je arabski n?»-'* ..i.alui odpor še boTj krepak prav zato, ker se opira tudi na verske islamske momente in rabskega sveta, v kolikor se priznava k muslimanstvu. Za Veliko Brida posega zaradi tega tudi izven a-tanijo je posebno važno, da se na haja arabski svet v vzhodnem delu Sredozemskega morja, kjer drži velika britanska imperialna pot v vzhodno Afriko, v Indijo in deželo ob Indijskem oceanu ter v Avstralijo in na Daljni vzhod. V interesu Londona je tedaj, da se nasprotja s palestinskimi Arabci čim prej odstranijo in s tem izločijo tudi oni momenti, ki vznemirjajo arabski svet na splošno.
Toda poravnava med židovskim in arabskim stališčem je nenavadno težavna. Arabski odpor zoper Žide je posebno trdovraten, ker mu nudijo sodobne protižidovske akcije v mnogih evropskih državah krepko moralno oporo. Nič ni za sedanjo situacijo značilnejše, kakor dejstvo, da je sirijski odbor za pomoč palestinskim Arabcem naslovil na vodstvo zionističnega gibanja apel, naj Židje sami odnehajo od svoje namere in opustijo program obnove židovske Palestine, ta poziv pa združil s prav krepko pretnjo. Ako Židje ne bodo odnehali, je rečeno v tem apelu, bodo Arabci razširili svojo akcijo ter proglasili borbo zoper vse židovstvo po deželah bližnjega orienta. To ni nič manj ko napoved, da se bo protižidovska akcija razširila na vse one dežele od Maroka do Irana, v katerih bivajo Židje, kar bi bilo seveda povsod združeno z novimi zapletljaji. Jasno se razvidi, da vlečejo vzgledi evropske proli/idov-í'ke propagande tudi na Bližnjem vzhodu, pa da postaja Palestma vedri o bolj izhodišče novih zmed.
Na drugi strani Velika Britanija zaradi svojega ugleda noče odnehati od Balfourjeve deklaracije, ki je obljubila Židom naselitev v Priosti-ni. Res je že obilo ljudi v Londonu, ki bi imeli mnogo raje, da bi te obljube ne bilo. Toda židovski svet stoji za njo in izvaja tudi primeren pritisk s svojim orjaškim finančnim aparatom. V tem pogledu lahko nastopijo še nove poostritve mednarodnih nasprotij.
angažirali Nemčijo in Italijo, je Franco začel z novo veliko ofenzivo ob Ebru; po skrbno pripravljenih načrtih in s skrbno pripravljenimi četami se mu je posrečilo, da je na nekaterih mestih prebil fronto, vendar pa o končnem izidu te nove revolucionarne ofenzive ni mogoče reči še nobene besede, ker je vladna vojska, z namenom, da olajša pritisk Francovih čet, prešla pri Léridi v proti ofenzivo ter dosegla zadovoljive uspehe.
Predvidevati je, da bo vojna trajala še skozi vso zimo in morda še delj, če se velike vlasti, ki za kulisami vlečejo niti, ne sporazumejo ter narede mir. Nekoliko upanja, da se bo to morda res zgodilo, imajo optimisti zaradi boljših odnošajev, ki se sedaj navezujejo med Anglijo in Francijo na eni ter Italijo na drugi strani.
Nova Rooseveltóva zmaga
Prejšnji torek so imeli v Združenih državah Severne Amerike volitve, katerih izid se je tudi drugod pričakoval z nestrpnostjo, saj je i-mel pokazati, ali večina prebivalstva še odobrava in podpira Roose-veltovo politiko, ali ne. Republikanci, ki so leta 1933 morali odstopiti oblast svojim tekmecem, demokratom, si od tedaj z veliko ihto trudijo prepričati javnost, da je politika sedanjega prezidenta popolnoma zgrešena in da vodi državo v propast.
Volitve so pokazale, da je ta kampanja sicer obrodila uspeh, ampak le deloma; republikanci so v nekaterih okrajih napredovali, sedaj vladajoča stranka pa je le dobila večino in Roosevelt bo do prihodnjih predsedniških volitev, ki bodo leta 1940, lahko nemoteno nadaljeval z izvajanjem svojih gospodarskih in socialnih načrtov.
Razmerje v parlamentu se bo nekoliko spremenilo v korist republikancev, vendar pa. bo vlada vkljub temu imela veliko večino. V senatu bo približno 69 demokratov, 23 republikancev in 4 zastopniki drugih strink; v kongresu pa 257 demokratov, 160 republikancev ter 18 poslancev drugih strank.
Bolgarija in Jugosla vija
Precejšnjo pozornost je vzbudil pred nedavnim predsednik bolgarske poslanske zbornice z govorom, v katerem je dejal, da bo tudi Bolgarija sedaj zahtevala, da se ji izroče oni drugim državam priključeni kraji, kjer žive Bolgari. Gre se predvsem za Dobrudžo, ki jo imajo Ru-muni, a iz gotovih krogov, ki prijateljstva med Bolgarijo in Jugoslavijo ne gledajo s prijaznim očesom, so se začele širiti vesti, da se bolgarske zahteve nanašajo tudi na en del Južne Srbije.
Tem govoricam je naredil konec sestanek, ki se je vršil prejšnji teden v okolici Niša med ministrskim predsednikom dr. Stojadinovičem in načelnikom bolgarske vlade Kjoseiva-novim. Zastopnik Bolgarije je izjavil, da se teritorijalne zahteve Bolgarov ne nanašajo na Jugoslavijo, s katero živi Bolgarija v najboljših stikih, ki jih hoče ohraniti tudi v bodočnosti. Konferenca je pokazala, da vlada tudi v drugih vprašanjih, ki se tičejo obeh držav, najlepše soglasje.
V Etiopiji še vedno ni miru ter je v bojih z domačini padlo meseca oktobra večie število častnikov in vojakov. Veliko jih je tudi umrlo radi raznih bolezni. Delavcev skupno je umrlo 65. Skupno je tega meseca 128 Italijanov mrtvih. \
RAZNE VESTI
Hitler se je ta teden v svojem govoru zelo jezil na iste Angleže, ki niso zadovoljni s Chaberlainovo politiko ter so mnenja, da so Angleži in Francozi zapravili ves prestiž v svetu, ker so se vklonili Hitlerjevi zahtevi, ki ni zadnja. Hitler se je norčeval iz angleške in francoske demokracije, ki da ni nič drugega kot pesek v oči. Hitler je to pot povedal resnico.
Jugoslovanski regent princ Pavel
je bil predkratkim na obisku pri romunskem kralju Karlu. Kot poročajo, sta se razgovarjala, kako bi se dalo združiti Malo Antonto in Balkanski sporazum. To je bilo predvidevati in smo v našem listu od priliki vitopa Bolgarije v Balkanski sporazumno tem pisali. Škoda da ni zgoraj oinfenjena ideja že izvršeno dejstvo. Usoda češkoslovaške bi bila v tem slučaju najbrže drugačna. V torek se je namestnik Pavel zopet vrnil v Beograd.
Genei'al sovjetske aeronavtike Smirnov je bil odstavljen ter- je na njegovo mesto imenovan dosedanji prvi podkomisar policije, Frincvski. Ta je že četrti komisar sovjetske aeronavtike, ki je bil v enem samem letu nastavljen. Kot poročajo iz Moskve, so povsod na odgovornih mestih sedaj samo zanesljivi ljudje ter da je vsako sabotiranje od strani ljudskih sovražnikov izključene.
V	Moskvi na rdečem trgu so praznovali na zelo svečan način eden-indvajset letnico ruske revolucije. Prisoten je bil Stalin. Molotov, Vo-rošilov in drugi. Molotov je v svojem govoru ostro napadel kupčijo V Monakovem. Dejal je, da kdor ne veruje v rusko moč, naj poizkusi in je dodal, da Rusija ne zmaguje vedno samo na svojem teritoriju.
Predsednik R°osevelt je poslal moskovski vladi brzojavno čestitko k obletnici in proslavi revolucije. Italijanom in Nemcem ter Japoncem se je vsled tega strašno zavihal nos, pomagati si ne morejo. Roosevelt je pač danes najpopularnejši predsednik na svetu, zato lahko brez strahu pokaže, s kom so njegove simpatije.
Letalo trgovske družbe Jersey Rir-
ways, jp padlo v soboto na postajališču Saint Helier na tla, ter 'ie razbilo. Vseh 11 potnikov, pilot bi ra-diotelegrafist so pri tem izgubili življenje. Ubit. pa je bil tudi neki delavec, ki je delal na mestu, kamor je padlo letalo.
Kje se nahaja maršal Bliicher, po-vejnik sibirske ruske armade, se ne
ve. Nekatera poročila pravijo da ni res, da bi bil aretiran, dočim Japonci trdijo, da sta bila Bliicher in njegova žena že ustreljena.
Novi argentinski poslanik v Italiji. Prejšnjo soboto je predal svoja akreditivna pisma italijanskemu kralju, novi argentinski poslanik, dr. Manuel Malbrán.
V	korist države je bilo te dni zaplenjeno imetje nekaterih mladinskih udruženj v Nemčiji. To se je zgodilo z ozirom na zakon o razpolaganju imetja komunistov in sovražnikov države.
Italijanski križarki "Eugenio di Savoia" in "Duca D'A°sta", sta
odplula iz Neaplja ter se bosta ustavili med vožnjo, ki bo trajala devet mesecev, tudi v Argentini in Brazilu.
Na tajnika nemškega poslaništva v Parizu, Ernesta von Ratha, je Her-schel Grynstain, poljski žid, izvršil atentat. Von Ratra je zadelo več krogel ter je bil težko ranjen. Hitler je takoj poslal v Pariz radi tega najboljše zdravnike, da ga rešijo Toda v sredo je kljug temu podlegel težkim ranam. Radi njegove smrti se je gonja sedaj proti Židom še povečala.
é	-t'm.	m	^
Argentinske vesti
— *
0 SLOVENSKI ŠOLI
VLADA ZNIŽALA KUPNO MOČ PESA
" V ponedeljek'zvečer je tukajšnja vlada sporočila javnosti, da je Centralni banki naročila, naj odslej,, za-VačunaVa ' angleški funt šterlhig po 17 pesov, namesto po 16, kolikor je znašala njegova vrednost od leta 1936 dalje. Ker je funt. šterling podlaga za obračunavanje tečajev tudi drugih valut, so se posledice te vladne naredbe seveda takoj naslednjega dne pokazale pri vsem tujem denarju, ki je postal za okroglih 6 od sto bolj drag. Kupna moč argentinskega papirnatega pesa je torej padla.
Kakšne razloge je imela vlada za takšno naredbo?
Razlogi so v sedanjem stanju zunanje trgovine in v cenah poljedelskih proizvodov na svetovnem trgu. Argentinski izvoz, ki je bil lansko leto izredno živahen ter mnogo večji nego uvoz, letos stalno pada, medtem ko uvoz narašča in je že presegel vrednost izvoza, tako da je argentinska zunanja trgovina pasivna. Ker Argentina sedaj torej več kupuje nego prodaja, je povpraševanje po tujih plačilnih sredstvih močno narastlo in bi vlada mogla u-metno vzdržati vrednost argentinskega denarja samo z velikimi žrtvami. Odločila se je, da pesa ne vzdrži na dosedanji višini, marveč da zmanjša njegovo kupno moč ter s tem vpliva na nadaljnji razvoj zunanje trgovine. Ker peso manj velja, je treba pač dražje plačevati tuje proizvode in se bo radi tega uvoz zmanjšal; izvoz pa se bo, vsaj začasno, poživil, ker se za isto količino tujega denarja dobi več žita, mesa itd., vsaj dotlej, dokler cene na domačem trgu ne poskočijo. Znano pa je, da se cene le polagoma prilagodijo valutnim spremembam.
Vlada pa namerava baje dati še večji impulz izvozu s tem, da bo določila najnižje cene za pšenico, lan in koruzo ter bodo te cene višje od onih na svetovnem trgu. Kupivala bo od poljedelcev dražje nego bo naprej prodajala drugim državam. Odkod bo vzela sredstva, da pokrije zgubo, ki jo bo imela od tako slabe kupčije? Sredstev ima sedaj že precej nabranih in bodo sedaj še bolj narastla od prodajanja in kupovanja deviz. Znano je, da morajo argentinski izvozniki odstopati vladnemu uradu za kontrolo deviz plačilna sredstva, ki jih za izvoženo blago dobe od tujih kupcev; ta naredba ne velja prav za vse proizvode, ki se iz važajo, pač pa za najvažnejše izvozne predmete in s tem tudi za pretežni del izvoza. Vlada plača izvoznikom za funte šterlinge, dolarje, franke itd. mnogo manj, nego zahteva za isti tuji denar od u-voznikov. Doslej je na pr. funte šterlinge kupovala po 15 pesov in prodajala jih je po 16; odkar je pa spremenila vrednost pesa, t. j. od torka dalje, prodaja funte po 17,
kupuje jih pa še zmerom po 15. Pri vsakem funtu šterlingu "zasluži" torej 2 pesa in to je mnogo. To kupčijo si je vlada izmislila pred leti z dekretom, ki je določal, da bo vlada s tem dobičkom ustanovila poseben sklad za pomaganje poljedelcem. Iz tega sklada sicer poljedelstvo doslej skoro nič ni dobilo, izgleda pa, da namerava sedanja vlada izvršiti obvezo, ki jo je bila v tem pogledu prevzela že prejšnja, Justo-va, vlada.
Ali je takšna pomoč poljedelstvu potrebna? Nekateri trdijo, da je, ker je sedanja cena žitu na svetovnem trgu nižja, nego zanašajo tu produkcijski stroški. Zagovorniki gospodarske in trgovinske svobode pa sklep vlade kritizirajo in obžalujejo, da je izvršna oblast segla po devaluaciju.
Istega dne je bil objavljen dekret, ki določa, da bodo morali uvozniki za vsakršno blago, ki ga nameravajo uvoziti po 1. januarju 1939, prositi prej za predhodno dovoljenje pri Deviznem uradu.
je kandidat konkordancije, t- j. vladnega bloka, dobil samo 18.
NAPREDNI DEMOKRATI V 8TA. FE NE BODO VOLILI
Napredni demokrati pokr. Santa Fe, ki jih vodi dr. De la Torre, so sklenili, da se bližnjih pokrajinskih volitev ne udeleže, ker da se politični položaj v pokrajini ni prav nič izboljšal in se lahko že v naprej z gotovostjo pričakuje, da se bodo pri volitvah ponovila nasilja in sleparije s strani vladajoče stranke. S svoje strani je vlada v S^nta Pe objavila izjavo, v kateri pobija navedbe opozicionalnih naprednih demokratov.
BRATA JE USTRELIL
Brata Jenic, (mogoče Jugoslovana) Andrej ali Anton in Kari sta se v nedeljo na obrežju imenovanem Palo Blanco v La Plati, sprla. Njuno kregonje pa je bilo posledica streljanja pri katerem je eden od bratov obležal mrtev, zadet od dveh krogel. Morilec se je sam izročil policiji.
NOVI ODDELKI BOLNIŠNICE MUÑIZ
V navzočnosti zastopnikov mestnih oblastev so preteklo soboto o-tvorili, s posebno slovesnostjo, nove oddelke za gobavce. Te nove zgradbe so stale občino 201.108 pesov.
• p .	'»■ 1?	,	» m
Z največjim veseljem v srcu sém I na ugledu naša kolonija? Mimogre-
1
DVELETNICA OBSTOJA SOKOLA DOCK SUD - BOCA
V soboto 12. t. m. proslavi Sokol Dock Sud-Boca dveletnico obstoja. Na sporedu bo razen deklamacij tudi igrokaz v 4. dejanjih "Knjaz Arva-nit", katerega avtor je bil pookjni črnogorski kralj Nikita.
Začetek ob 9 uri zvečer.
Vstopnina: Moški $ 1.50, člani $ 1.—; ženske brezplačno.
UPOR INDIJANCOV FORMOSI
Velik strah so preživeli belci v nekaterih naselbinah teritorija Formo-se. Kakšnih 2.000 Indijancev je zapustilo svoja bivališča z namenom, da maščujejo smrt nekega svojega človeka; vpadli so v nekatera mala naselja ter oropali trgovine, medtem ko je prebivalstvo prestrašeno bežalo pred njimi. Oblasti so brž poslale ojačenja, a vojaštvu baje ni bilo treba intervenirati, ker so se Indijanci sami spet umaknili v svoja taborišča — z ugrabljenimi živili in obleko.
HUDI NALIVI
Po skoro neznosni vročini in sopari, ki je vladala par dni v vseh severnih delih Argentine, je začelo v petek popoldne silno deževati. Tudi v Buenos Airesu je nekaj časa lilo kakor iz škafa ter so bile mnoge ulice, posebno v nižje ležečih krajih, brž pod vodo. Ponekod je bil promet več ur ustavljen. Med nevihto je padala tudi toča, ki je bila posebno v Rosariu in okolici zelo gosta ter je povzročila občutno škodo v vrtih in nasadih.
VELIKE PRIPRAVE
za prireditev, s katero bodo naša društva iz Buenos Airesa in okolice proslavila 20-letnico obstoja Jugoslavije, so v polnem teku. Po onem, kar je doslej znanega, smemo utemeljeno sklepati, da bo to gotovo rajvečia prireditev od vseh, kar jih ji doslej bi1 o naših v glavnem mestu Argentine.
RADIKAL DR. CRITTO POSTAL GUVERNER TUCUMANA
Provincija Tucumán je dobila novega guvernerja v osebi radikalske-ga politika dr. Critta, ki je bil izvoljen prejšnji petek na seli guver-nerskih volilcev. Od 53 upravičencev se jih je seje udeležilo 52; za dr. Critta so poleg radikalov, ki so imeli lastno večino — 28 glasov — glasovali tudi avtonomisti, tako da je bil izvoljen s 34 glasovi, medtem ko jih
ŽALOSTEN IZID PLESA
V San Franciscu, v -provinci Cor-dobi, je v soboto zvečer priredila fantovska družba v nekem zasebnem prostoru ples. Že proti jutru, ko se je imel ples končati, pa so se hoteli tudi neki ponočnjaki udeležiti zabave. Stražnik, ki je straž;l pri vratih, jim vstopa ni dovolil. Začelo se je prerekanje in kričanje in to je povzročilo, da so prišli plesalci pogledat, kaj se godi. Ker so bili eni od plesalcev za to, da se pozne goste pusti na plesišče, drugi pa proti, je nastalo med njimi samimi in ponočnjaki kreganje, ki se je spremenilo v tepež in končno v hudo streljanje. Izid tega streljanja je bil: dva mr tva, Hermenegildo Alassa, sin tamkajšnjega policijskega komisarja in Alejandro Santana. Težko ranjen pa je bil komisar Miguel Alassa ter raz grajača Edelmiro Sánchez in Apolinar io Cena.
BOŽIČ IN NOVO LETO
PRAZNIKI VESELJA IN RADOSTI
Vaša družina v starem kraju težko čaka Vaše pomoči, da si kupi potrebnih stvari za zimo, katera bo baje jako mrzla.
Pomagajte jim, in mi Vam bomo pomagali
poslati Vaše denarno darilo z ZRAČNO POŠTO — BREZPLAČNO in po najnižjem dnevnem tečaju.
Vaš stari prijatelj
SLOVENSKI ODDELEK
Banco Holandés Unido
PODRUŽNICA BUENOS AIRES
CENTRALA: Bmé. MITRE 234
U. T. 33-7013
FILIALKA: CORRIENTES 1900
Buenos Aires
TRAGEDIJA V HOTELU
V soboto popoldne je prišel v hotel "Alsina", ki se nahaja v ulici Rosario št. 21, v Córdobi, Juan Cha-vez, star vpokojeni višji železniški uradnik, in najel tam sobo. V nedeljo popoldne pa se je javila v hotelu tudi neka mladenka, stara o-krog 16 do l'ft let, ter rekla, da je Chavezova hči. Peljali so jo k njemu, kjer je deklica tudi ostala. Prišla sta skupno k večerji in po večerji sta se zopet vrnila v sobo. V ponedeljek ni bilo nikogar od obeh na spregled. Sobarica je trkala in klo-cala, toda zaman. Stvar ji je postala sumljiva. Poklicali so policijo, ki je s silo vdrla vrata. Ob vstopu v sobo se je navzočim nudil grozen prizor, Na tleh je ležala dozdevna hčerka s trikrat prestreljenimi prsi —• mrtva, zraven nje pa Chavez s prestreljeno glavo, tudi že mrtev.
Sedaj policija poizveduje, ali je bila mladenka res njegova hči ali kaka druga deklica, in kakšni so bili vzroki tragedije.
se udeležil zadnje šolske prireditve. Odzvati na to prireditev sem se smatral dolžnega in obveznega kot bi bila dolžnost, vseh slovenskih staršev. Za nas, ki živimo v tej zemlji, o-stane šolsko vprašanje še dolga leta važna in pereča zadeva. Mislim, da vsakdo izmed nas uvidi potrebo vzgoje, treba pa še pristaviti — prave vzgoje. Zato je za nas starše vprašanje šole, pouka in vzgoje vprašanje vesti.
Nas Slovence so hoteli duševne za-sužniti Nemci in Italijani, Hrvate Madžari in Italijani, Srbe pa Turki, toda ni jim uspelo: Velika ljubezen do rodne grude, narodne pesmij stare šege in navade, sladka materina govorica — vse to je diven dokument naše duševne svobode in eden najbitnejših predpogojev, da smo po sto in stoletnem političnem robstvu vstali k novemu nacionalnemu življenju. I Pri tem gre največja zasluga onim vzgojiteljem in kulturnim delavcem, ki so zapisali v mlada srca ono zavest, ki se ne da več izbrisati Mogoče se najdejo med nami še taki, ki iz raznih neopravičljivih vzrokov ne odobravajo" dela šolskih sester. Ali to njihovo poučevanje mogoče kvarno vpliva na otroke in trpi
OBJAVE KR. POSLANIŠTVA
Charcas 1705 — Bs. Aires Kr. poslaništvo išče sledeče izseljence in poziva, da se v njegovem uradu zglase:
. .Lovric Jure iz Rasna - Mostar. Že 7 let se ni javil. Kje se nahaja ni znano.
Medješi Imre iz Stare Kaniže. Ne javlja se že od leta 1935.
Bore Andrija. Je že tri leta, da se ni zglasil. Navadno se je nahajal na ozemlju Santa Cruz.
Gis Jovan iz Apatina. Leta 1937 se je javil iz Formose.
Jankovic Habijan iz Sv. Marije. Menda se nahaja v neki tukajšnji bolnišnici.
Bajer Leopod. Leta 1923 se je nahajal v Rio Negru, a pred kakimi 41eti v Bahia Blanki.
Babic Janko iz Ličkega Petrovega sela. 1929 leta se je zadnjikrat zglasil..
Puhalo Mile iz Brloga. Leta 1935 se je javil iz okraja Villa Soldati — Bs. Aires.
Kapp Sebastijan iz Brestovea. Od leta 1931 se več ne javlja svojim.
Elpeza Petar iz Tihaljine. 1914 leta se je zadnjikrat javil.
Matušič Vicko iz Silbe. Leta 1930 se ie zglasil iz Buenos Airesa.
Vrgovic Slavko iz Vršca. Pred 4 leti, odkar se več ne oglasi, je delal v neki tukajšnji ladjedelnici. Hirš Iizidor iz Luča, roj. leta 1911. Hirt Josip iz Luča, roj. 19911 leta. Rajnprecht Franjo iz Rume. Leto 1925 je delal v frigorifiku v La Plati FCS.
Lender Franc iz Sv. Lovrenca na Dravskem polju. Leta 1930 se je javil iz Buenos Airesa.
Jurčič Djuro iz Novake. Leta 1937 se je nahajal v neki tukajšnji bol-ničnici. Po vesteh, ki jih je prejela njegova žena, je menda umrl. Kdor od rojakov bi vedel kaj natančnejšega o njem, je naprošen, da sporoči
Ali i
unas poravnano naročnino?
poslaništvu.
Obiščite
KROJAČNICO
LEOPOLD UŠAJ
ZA POMLAD
ram nudim najmodernejšega blaga iz '
angleških tovarn.
Cene nizke, zato obiščite me in se boste prepričali.
GARMENDIA 4947 La Paternal — Buenos Aires
"» "6'"""	----------v i;
de hočem omeniti, ker sem pac sii| šal iz ust neke sestre, da mnogo staršev ne pošilja otrok v slovensko solo radi tega, ker one poučujejo.
Po mnenju Vsakega pametnega o-Četa in matere to nasprotstvo ni Opravičljivo. Mi, ki ljubimo Jug* slavijo čeprav i;e živimo v njétfe»
nároeju, nas to nerazumevanji m
náSprotje boli, zelo boli. Ali se ti ljudje ne zavedajo, da s takim delovanjem' podpisujejo smrtno obsodbo svojim neodrešenim bratom1? Že sama misel na one naše brate, ki živijo izven Jugoslavije nam mora nalagati dolžnost, da vzgajamo našo mladino v narodnem duhu, da jo učimo naš jezik in našo zgodovino. Tisti pa, ki sé spotikajo ob naš nazor, naj bodo prepričani, da so ti krivični udarci, sunki z nožem v lastno telo, kajti z gonjo proti slovenski šoli, bodo zadali smrten udarec tudi našim organizacijam.
Zabrisati moramo spomine na preteklo delovanje onih škodljivih elementov, ki so v svoji ignoranči m hudobiji blatili svojo mater, ki Jinl je dala prvi poljub in jih poslala v svet v veri, da ji ostanejo zvesti. U-pustiti moramo tedaj gonjo proti onemu, ki ima potom študij ali narave več zmožnosti in smisla za dobrobit naše kolonije. Naravnost nevarno je voditi ladjo po ralburkanem morju brez spretnega krmil ar j a, zato moramo pustiti krmilo le onemu, ki je. spoosben privesti ladjo v varen pristan.
Naloga ter voditeljev pa mora biti. da dajo v šoli otrokom, v organizacijah pa mladini dovolj znanja o naši' zgodovini, da ji vcepijo narodno zavest, ki je najboljše orožje, s katerim se lahko branijo v življenju. Le ako bodo dovolj trdni, se .jim ne bo treba bati sovražnikov, ki se zaganjajo v rtas, češ, da smo nekulturen narod brez svojega pravega jezika. In ta trdna zavest jim bo pokazala še mnogo bratov, ki ne živijo
še z nami.
Vzgajajmo našo deco v duhu prave narodne omike, ker mladina^ jo naše upanje in bodočnost našega naroda. Pokažimo ji vse kar je lepega in krasnega v naši zemlji, izčrpaj-mo iz naše zgodovine in poezije najlepše gradivo, da jo s tem navdušimo.
Ta vzgoja je za nas Slovence seveda malo težja, ker nismo živeli v lastni narodni državi, toda sedaj, ko obstoja lafetna državna zgradba Jugoslavija. smo soodgovorni za usodo te države. Za nas mora veljati predvsem temeljno načelo, da smo 9 to državo zvezani na življenje m smrt, da je izven te države našemu narodu zapisana gotova propast-
Ako bo naša mladina hodila P° poti, ki so jo zarisali vestni voditelji, se lahko nadejamo, da bodo nasi otroci pripomogli, da bo naš nam« v svetovnem koncertu enakopraven dom. drugim velikim civiliziranim narodom. Če pa opustimo še to upanje in ne damo potrebne vzgoje m izobrazbe naši deci, potem se nam je treba bati, da izginemo v morju tujcev. Da se pa to ne bo zgodilo, ne nasprotujte slovenski šoli, pa naj poučuje kdorkoli, temveč podpirajte jo in tisti, ki imate otroke, pošljite jih v našo šolo. Lepa nedeljska šolska prireditev, mislim, da Vam J® dokazala, da je.bilo mnenje mnog"» o slovenski šoli nepravilno.
S. Kavčič.
Frančišek Hušpaur
DIPLOMIRANI LEKARNAR IN KEMICAR
izvršuje vsakovrstne kemične analiz® po zelo nizkih cenah, svojim stari® klijentom pa popolnoma brezplačno. Odjemalcem iz notranjosti dežele P0' Silja analize potom pošte, prepričajt® se o svojem zdravju, analizirajte »1 kri in orino!
FACUNDO QUIROGA 1441
DOCK SUD

mammmsmms msMmmm&smmmmmmmr
Vesti iz organizacij

Iz šolske prireditve
Teško smo pričakovali nedeljo 6. novembra. Sedaj pa lahko rečemo, da je bilo to pričakovanje na mestu. Slov. List mi najbrže ne bi mogel priobčiti članka, v katerem sem prvotno mislil opisati vso zabavo. Zato se bom pa omejil in bom samo v kratkih besedah povedal, "tako krasne prireditve nismo še im«;li Slo-venei v Buenos Airesu.
Po kratkih pozdravnih besedah predsednika šolskega društva, ki se je v imenu društva zahvalil g. ministru in vsem prisotnim, za pomoč, ki Jo je šola od njih deležna, je pozdravila šolarka Ida Pečenko, ki je takoj pridobila vse navzoče.
Za tem so nastopili dečki in deklice z jugoslovanskim narodnim kolom, katerega so prav po umetniško 'zvajali. Potem so prišle na dan "Trobentice" najmlajše deklice. Z svojim nedolžnim prostim nastopom so gledalce kar očarale. Naslednja telovadba je tudi jako ugajala. Železnica, katero so izvajali vsi mlajši šolarji, je bila tudi zelo krasen pri-zorček. Tako se je veselje in razpoloženje večalo od tačke do točke dokler ni prišla na vrsto telovadba odraslih deklet na nap.tv pesmi "Oj, Doberdob". Ta točka je predstavljala višek prireditve, saj se je morala na željo gledalcev ponoviti. Izvajana pa je bila tako precizno, da so telovadkinje, s sodelovanjem zbora pod vodstvom g. Jekšeta, prikli-calfl pred oči gledalcem, vso tragiko ki jo za naš narod predstaulja Doberdob. Zato se je veliko oči orosilo jn videli smo celo zrele može, ki so si se dolgo potem brisali solze.
Pericón, argentinski narodni ples, katerega so izvajale večje drtklice in dečki, je spet privabil vesdo razpoloženje. Posebno Argentincem. kate-rih je bilo precej na prireditvi, je ta točka jako laskala. Pa tudi mi smo sfl čudili, kako, da morejo naši malčki postati tako "gauchos" in "paisano".
Sledil je solospev "Mati in bolno dete" katerega je pela gdčna. Milka Suban s spremljanjem vil. Tu smo odkrili nov glasek/ kateri bo naši koloniji gotovo na čast. Ples vil je tako ugajal, da je bilo treba, solospev in ples spet ponoviti, kai dovolj priča, da j/S ugajal. Nek ita-"janski izobraženec, ki je prisostvo-yal prireditvi je izjavil, da kaj takega ni pričakoual, da saj je to Zor vreden najboljših artistk. .. Mala Irena Vidmar, je tudi s svo-plesom pokazala, da bomo Slovenci v kratkem imeli res artiste med nami. Tudi ona bi morala po-noviti, kar pa radi časa ni bilo mogoče.
Telovadni nastop deklic z cvetlicami, ki je bil jako lepo podan, je lu<h zelo ugajal.
lrnft0 pa spet nast°Pila Sdčna.
ka Suban s solospevom "Nezakonska mati". Za izvajanje je žela obllen aplavz.
Med odmori sta nastopila vsak z ( verna pesmima, pevska zbora Slo-enskega Doma in Gospodarskega P. čustva Slovenc/Sv iz Villa Devoto vodstuom g. Franca Trebšeta. s n> treba posebej predstavljati, Daj st? Poznana in sta tudi takrat Pray častno izvršila svoje vloge. S PetJem se Slovenci lahko postavimo.
avzoči Argentinci so kar strmeli, P°tem pa jako prisrčno čestitali pe-°vodji in pevcem. „ ; y° jit že nekoliko pozno, ko je n m a komična igrica "Nezadovolj-■ ,' ki zato ni prišla do veljave, ker bilo preveč hrupa v dvorani, kate-ga so pa povzročali ueseli otioci in g"' bilo mogoče krotiti. Skoda.
tio 4 Pa S0 -l^0 'eP° dovrše-^vajale svoje vloge, kot kaki sta-\ igralke. Zares škoda.
eno	omenjeno- smo imeli res
Za l	dobrega razpoloženja,
sest Se imamo zahvaliti šolskim vit m' otrokom in odboru. Pripra-e nam kaj kmalu še kaj takega mi vam bomo hvaležni!
Ud leženec.
pri-
,	ZAHVALA
se v! ^'°venske šole na Paternalu j zahvaljuje vsem, ki ko se v nede-IlvP"trudili prisostvovati .prireditvi, ' a Slovenskemu Domu in Gospo-
darskemu in P. društvu iz Villa Devoto za sodelovanje. Potem pa vsem, ki so pripomogli k tako lepemu moralnemu in materijalnemu uspéhu. Posebno pa šolskim sestram za trud, ki ga imajo za našo mladino.
Tudi .vsem, ki so preplačali vstopnino: kot gg. minister Dr. Izidor Cankar, Dr. Viktor Kjuder, Arh, Viktor Sulčič in drugim se lepo zahvaljujemo.
Vsem, ki so darovali kak dar za srečkanje tudi prav lepa hvala, kakor tudi S. Groser-ju in J. Lojku, ki sta svirala pri prireditvi brezplačno. Nazadnje vsem, prav vsem, lepa hvala.
Odbor.
PEVCI IN PEVKE SLOVENSKEGA DOMA
V nedeljo bodo pevske vaje ob štirih in pol točno. Pevovodja zahteva disciplino ter pravi, da brez zadostnih vaj ne bo nihče nastopal in tudi, da ne bo učil vsakega posebej. Zato je potrebno, da pridete vsi, posebno ženske, ko med tednom nimate vaj kot moški, točno in ob napovedani uri.
SLOV. PROSV. DRUŠTVO II.
je pred par leti prenehalo z delovanjem. Sedaj odbor dotičnega društva poziva vse člane na sestanek, ki se bo vršil v nedeljo dne 13. nov. ob treh pop. v ul. Garay 3910.
Ker je sestanek važnega in odločilnega pomena in ker se gre za obnovitev ali likvidacijo društvenega imetja, je dolžnost vsakega člana, da se sestanka gotovo udeleži.
Odbor.
IZ
UREDNIŠTVA IN UPRAV-NIŠTVA
J. P., Ljubljana. — Vaši želji bomo ugodili. Kot pravite, smatrate
"Slovenski Dom"
Prosvetno, Gospodarsko in Podporno Društvo
PRIREDI
v nedeljo dne 20. novembra t. 1.
ZABAVO
IGRO IN PETJEM
v društvenih prostorih Gral. Cesar
Diaz 1657. Po programu ples in prosta zabava
Svira Slovenski orkester K veliki udeležbi vljudno vabi
ODBOR
naš list za najboljši izseljenski list. Sprejmite naše pozdrave!
J. K., Santa Rosa. — Naročnino prejeli v redu. Upravi omenjene revije pišite, naj si pride v upravo S. L. kobrirat, ker mi nimamo nobenih stikov z njo. Pozdrav!
S. K., Capital. — Vzeli na znanje. Pozdrav!
B. G., V. Madero. — Vzeli na znanje. Bo že prišla tudi doba sedem debelih krav in takrat boste poravnali vse. Sprejmite pozdrave vi in vsi vaši gojenci!
J. Č., Rosario. — Naročnino za vas in za vašega novega naročnika prejeli v redu. Če bi bili mi dobili kak članek, ki ste ga nam poslal o delovanju tamkajšnje šole, bi ga bili brez dvoma z veseljem objavili, seveda brezplačno. A tozadevnih člankov nismo dobili, ne vemo kje je vzrok. Sprejmite naše najlepše pozdrave !
J. T., Capital. — A. §. nam je izročil v redu polletno naročnino. Po-
Samo v skupnosti je naš uspeh
Razveseljivo dejstvo je za vsakega dobromislečega človeka, da se je na nedeljski šolski prireditvi spet pokazalo veliko razumevanje in solidarnost našega izselenstva za našo skupno stvar. Poleg sodelovanje že na drugem kraju omenjenih društev, so bili prisotni tudi vsi poklicni delavci, brez razlike političnih ali verskih nazorov, od najvišjega predstavnika Jugoslavije gospoda ministra dr. Izidorja Cankarja, urednikov naših slovenskih in srbohrvat-skih listov, izseljenskih duhovnikov, šolskih in bolniških sester, arhitektov, inženirjev, delovodij, podjetnikov, delavcev, služkinj, naših žen in deklet ter otrok in niti naša tenista, ki se ta čas mudita v Buenos Airesu, nista izostala, tako da je bilo naše izseljenstvo res v celoti zastopano. Zato je bil razveseljiv pogled ne samo na oder, kjer so se naši najmanjši tako lepo predstavili, marveč tudi po dvorani, kjer je bilo v lepi slogi in harmoniji zbrano naše ljudstvo.
Nikakor pa s tem nočemo reči, da je v naši koloniji vse kot bi moralo biti. Četudi smo mnogo dosegli v zbližan ju naših društev ter našega izseljenstva vobče, smo vseeno še daleč od pravega in smotrnega cilja. Vsa naša društva, brez izjeme, bi se morala posvetovati, kaj ukreniti, da bi bilo za našo celokupnost najbolje. Manj govorjenja in več dejanja bi
zdrav!
Franc Gaucho, Vera. — Dokler nam ne pošljete Vašega pravega priimka, s katerim ste pri nas zapisan, ne moremo uknjižiti vaše poslane naročnine in tudi v ostali zadevi Vam ne moremo ugoditi. Pozdrav!
A. Ž., V. Galicia. — Naročnino prejeli v redu. Pozdrav!
Če kdo ne dobi kake številke, naj nam takoj sporoči, da mu dostavimo drugo.
©I
II
V SOBOTO 3. DECEMBRA 1938 ob 9. zvečer
se bodo slovenski, hrvaški in srbski izseljenci iz Buenos Airesa in okolice našli v veliki dvorani
"PRINCIPE JORGE"
ULICA SARMIENTO No. 1230
kjer se bo vršila
LIEA
R
»S LAVA
20-LETNICE NAŠEGA NARODNEGA ZEDINJENJA
Proslavo 20-letnice obstoja naše narodne države, tega prelepega jubileja našega naroda, prirede naša društva iz Buenos Airesa in okolice pod pokroviteljstvom kralj, poslanika g. dr. Izidorja Cankarja.
LEP SPORED
ki so ga pripravile naše organizacije, se bo zaključil z izročitvijo prekrasne zastave, M jo jugoslovenske žene poklanjajo koloniji. Zastopniki prijateljskih kolonij zavezniških držav — češkoslovaške, Bolgarske ter Romunske in Grške — bodo pripeli na našo zastavo svoje trakove in s tem povzdignili pomen tega lepega slavja.
PO SPOREDU BO PROSTA ZABAVA S PLESOM IN SREČKANJEM
ki se bo vršilo pod nadzorstvom notarja in za katero so določeni dragoceni dobitki: radio-aparat za kratke in dolge valove, bicikelj, zapestna ura, krasno nalivno pero, fotografski aparat itd., itd.
PRIDITE VSI
na proslavo 20-letnice našega zedinjenja, ki bo največja prireditev od vseh, kar jih je doslej bilo naših v Buenos Airesu. — Dokažite, da v tujini niste pozabili, kaj ste in katera mati vas je rodila! 20-letnico osvoboditve in zedinjenja mora proslaviti vsak sin našega naroda!
ODBOR ZA PROSLAVO 20-LETNICE ZEDINJENJA
bilo potrebno. Ker mnogokrat imamo vtis, da se pri mnogih, ki radi govorijo in dajejo navodila tudi drugim, ne misli resno.
še vedno se dobijo ljudje, ki so mnenja, da brez nasprotovanja si ni mogoče misliti nikakršnega napredka.
Če vsi ljudje niso enakih misli, bi nikakor to ne smelo biti razlog za brezobzirno nasprotovanje, ki nikomur ne prinese nič dobrega, najmanj pa delavstvu in izseljenstvu. Treba je vse, kar je dobrega, izkoristiti v skupne svrhe. Vsak človek, če je v svojem bistvu pošten, zamore doprinesti kamen k skupni zgradbi člo-večanstva.
življenske potrebe pa so tako različne, da ni mogoče misliti, da bi pamet enega samega človeka vsem zadostila. Zato svobodni in izobraženi ljudje ne morejo privoliti v nikakršne diktate, bodisi katerikoli vrste, kajti to pomeni zastoj vsakega resničnega napredka ter suženjstvo duha.
Resničen napredek je mogoč samo tedaj, če je mišljenje človeka svobodno.
S tem pa nočemo trditi, da sme vsak lopov in goljuf početi, kar bi se mu zljubilo. Kako bi bilo, če bi smel ^at svobodno krasti; če bi poklicni zločinci, ki jih je vseh vrst in med vsemi sloji, smeli počenjati kar bi hoteli itd. človeška lenoba po eni strani in prefriganost nekaterih ter tudi pridnost na drugi strani, je list varil a sistem, ki dovoljuje močnejšemu izkoriščanje šibkejšega. Razumljivo, da je pri izkoriščanih to rodilo reakcijo in odpor, žalostno pa je, da izkoriščani iščejo borbe med sabo in samo zato, ker vsi teptani in ponižani ne mislijo povsem enako za odpravo krivic. Kar ne bo nikoli mogoče, kot smo že prej ugotovili.
Že narava sama določi vsakemu človeku posebno notranje nagnjenje: eni imajo veselja do enega poklica, drugi do drugega; nekateri imajo veselje do učenja, drugi ne. Narava sama pa je tako določila, da so vsi pošteni in delavni ljudje, bodisi kateregakoli poklica, potrebni in koristni. Samo moramo v skupnih, težnjah iskati, brez ljubosumnja in škodoželjnosti, tudi skupnih stremljenj. To je najvišje načelo, za katero bi se moralo delavstvo in tako tudi izseljenstvo brez prestanka potegovati.
Ko bo prišlo to spoznanje in bomo v tem pravcu vsmeriti vse naše hotenje in delovanje, bo položen temelj velikemu napredku in splošnemu blagostanju ter bo vsako izrabljanje v posamezne svrhe, bodisi telesa ali duha, ne mogoče.
KNJIŽNICA "SLOVENSKEGA DOMA"
821.	Zgodovina slov. naroda (Dr J
Mal.)
822.	(Predavanje (M...,)
823.	Naši Onstran meje (P. Pavlo-
vič)
824.	Kralj Peter I (Jakob Dimnik)
825.	Dansko in danci (J. Furlan)
826.	Danska in Danci (J. Furlan)
827.	Sadjarstvo (Josip Rustja)
828.	Zgodovina dom. živali (Gabrijel Majcen)
829.	Kako zdravimo živino (Di. An. ton Ravnik).
830.	Zdravje in bolezen v domači hiši (Dr. Josip P.)
831.	Kako si ohranimo zdravje (Dr. Herman Ved.)
823. Zadružništvo (Miloš Stibler)
833.	Osolnčje in osvetje (Slibarjev Polde)
834.	Sirote (Narte Velikonja)
835.	Ribiška zgodba (N. N.)
836.	Novo življenje (J. Kostanje-
vec)
837.	Zgodba o povišanju (St. Bor.)
838.	Luč v temini (Iv. Križar)
839.	Friderik Baraga (Dr. Franc Jaklič)
840.	Za zemljo in državo (Albin Re-peluh)
841.	Slovenci v Italiji (Ghronista Santiacus)
842.	Politično življenje Slovencev (Dr. Drag. L.)
843.	Politično življenje Slovencev (Dr. Drag. L.)
844.	Kako smo se zedinili (Silvo Kranjec)
845.	Slovenska zemlja (S. Rutar)
Str. 4
/ SLOVENSKI LIST
Núm. (Štev.) 95
Slovenci doma in po svetu
Zboljšanje cest v julijski Krajini
Italijanske oblasti so začeje pridno popravljati ceste. Sedaj asfaltirajo cesto, ki pelje od rnovega v Bi strico. Prav tako asfaltirajo cesto iz Kanala do Kobarida, tako da pelje do Gorice krasna cesta, ki so jo ljudje veseli. Menda bodo prihodnjo spomlad asfaltirali še odsek ceste od Kanala do Bovca in dalje čez Predi) do Trbiža.
DR. STOJADINOVTÓ ČASTNI OBČAN
Za častnega občana je izvolila predsednika vlade in zunanjega ministra dr. Stojadinovica občinska u-prava v Jagodini v Srbiji. Vsi občinski odborniki so soglasno pritrdili tozadevnemu predlogu svojega župana, ki je dejal, da sc ima Jagodina v veliki meri zahvaliti za svoj napredek dr. Stojadinuvicu. Obenem je odbor sklenil imenovati eno izmed ulic po njem.
la odprta 1. novembra v Beogradu. Te dni je namreč trgovinsko ministrstvo odobrilo pravilnik za to šolo, s katerim se ureja učni načrt in vprašanje učiteljev. Šolo bo vzdrževalo Združenje hotelirjev, restavraterjev, kavarnarjev, gostilničarjev in lastnikov penzionov. Šola je prva te vrste v naši državi. Do sedaj so morali vsi na šolanje v inozemstvo. Pouk bo trajal dve leti.
ODKRITJE SPOMENIKA JAGIČU
V Varaždinu so v nedeljo 16. oktobra odkrili lep spomenik svojemu rojaku in svetovnemu učenjaku, u- ) Čencu slovenskega učenjaka Miklošiča, Vatroslavu Jagiču. Spomenik, poprsje učenjaka, je izdelal mladi kipar Janez Weiss. K otvoritvi se je zbralo veliko število izobraženstva in meščanstva. V prvi vrsti zastopniki hrvatskih naučnih ustanov in zavodov. Med drugimi so poslali pozdravne brzojavke tudi rektor ljubljanske univerze, rektor zagrebške in rektor beograjske univerze. Pri slovesnostih so bili navzoči tudi pokojnikov sin znani zdravnik in dunajski vseučiliški profesor dr. Jagič, njegova sestra in vdova po pokojnem Jagiču.
V Demir Kapiji odprli moderno bolnišnico
V Demir Kapiji južno od Skoplja so 16. oktobra odprli krasno moderno bolnišnico, za katero je krilo stroške gradnje Združenje jugoslovanskih železničarjev in brodarjev. K otvoritvi so se zbrali zastopniki pravoslavne cerkve, poštni minister, generalni ravnatelj državnih železnic, rastojniki železniških organizacij in druge ugledne osebnosti. Bolnišnica je bila zgrajena v spomin na pokojnega kralja Aleksandra. Ta način počastitve spomina na pokojnega kralja so si izbrali železničarji v sve-sti si, da je to najlepši spomenik, kar jih more narod postaviti svojemu kralju. Kolika je tolažba za vse tiste, ki bodo iskali v tej bolnišnici zdravja! Né moremo se ubraniti sodbe, da so ljudje tam na jugu mnogo bolj uvidevni in pametni, ker si niso omislili take rešitve glede trajnega spomenika kakor v Ljubljani, kjer hočejo vsi imeti spomenik, ki bo mestu v okras, ne bo pa v korist vsega naroda, čeprav smo tudi v Ljubljani krvavo potrebni nove moderne bolnišnice.
SENATOR DJURETEK VSTOPIL V VLADNO STRANKO
V JRZ je stopil hrvaški senator Vid Djuretek, ki je bil do sedaj neopredeljen. Čim je izvedel za sporazum med najhujšima nasprotujočima si političnima skupinama JNS in dr. Mačkom, je sklenil stopiti v JRZ. Podobno negodovanje je izzval sporazum dr. Kramerja z dr. Mačkom tudi med delom tako imenovane napredne javnosti v Ljubljani.
UMRLJIVOST V BEOGRADU
3240 ljudi umre v Beogradu povprečno vsako leto. To se pravi, da se poslovi od tega sveta dnevno nekako po *devet ljudi. Največja umrljivost se je ugotovila med dojenčki in otroci. Pri starejših razsaja najbolj je tika, za njo pa pridejo bolezni na krvnih obtočilih in dihalnih organih, potem duševne bolezni itd. Zlasti kažejo statistike, da umre v Beogradu veliko ljudi posledicam na raku.
ZBOROVANJE ŽIVINOZDRAVNI-KOV V BEOGRADU
Živinozdravniki iz vse države so zborovali 16. oktobra v Beogradu. Iz poročil se da posneti, da gre njihovo delo za tem, da se v naši državi izpelje pravo nadzorstvo nad življenjskimi potrebščinami. Dalje hočejo, da se pomnoži pregledovanje živali, kajti v naši državi oboli vsako leto nekaj nad 20.000 ljudi zaradi pasje stekline.
VIŠJO GOSTINSKO OBRTNO ŠOLO SO ODPRLI V BEOGRADU
Višja gostinska obrtna šola je bi
RAZSTAVA IZ BEOGRADA SE PRESELILA V NOVI SAD
Razstava "Tri leta vlade dr. Milana Stojadinovica" se je preselila iz Beograda v Novi Sad, kjer je odprta do 23. t. m. Razstavo je tudi v Novem Sadu odprl šef centralnega presbiroja dr. Lukovič, ki je v svojem otvoritvenem govoru poudarjal namen in pomen te razstave, nato pa prikazal v glavnih obrisih uspehe vlade na vseh popriščih političnega gospodarskega in kulturnega življenja. Prav ta razstava je pokazala, v koliki meri je bila Vojvodina kot naš največji pridelovalec in izvoznik poljedelskih pridelkov, deležna gospodarskih uspehov vlade dr. Stojadinovica. Razstava je bila že takoj prvi dan deležna obilnega obiska.
Pastirji ujeli velikega planinskega orla
Veliko škodo delajo kmetom na hribih Trebeviču in Juhorini v Bosni planinski orli, ki jih je tam precej. Zlasti napadajo in odnašajo drobnico. Pred kratkim so pastirji ujeli velikega orla, ki je pograbil ovco, krepko zasadil vanjo svoje kremple, a odleteti zaradi prevelike teže plena ni mogel. Pastirji so orla pobili s palicami. nato pa še živega odnesli domov. Z razpetimi krili je bil dva in pol metra širok, a težak 12 kilogra mov. Prodali so ga potem za 50 — din.
misli o napredku v gradnji letal in o brzini, ki jo bodo letala še dose gla. Sikorski je dejal, da bodo letala te oblike in velikosti, kakor danes prevladujejo, po njegovem mnenju dosegla hitrost do osem sto kilometrov na uro, preko te meje pa ne bo do mogla. S tem pa ne izključuje, da bi se dosegla še večja hitrost sploh, vendar pa take hitrosti ne bo do dosegla letala sedanjih oblik, pač pa kake rakete in podobna letala.
ZBOLJŠANJE TURIZMA
Ponehanje mednarodne napetosti je imelo takoj blagodejen vpliv na tujski promet v Dalmaciji. Vlaki i-majo dosti potnikov, a v Splitu in drugih dalmatinskih letoviščih so se in Angleži.
Opredelenje strank za bližnje volitve v Jugoslaviji
Zbiranje posameznih nolitičnih skupin in strank za bližajoče se parlamentarne volitve se je v glavnem že koučalo. Na volitvah bodo nastopile lista dr. Stojadinovica (JHZ), li sta dr. Mačka (Združena opozicija) in lista Ljotica ((Zbor). Beograjska politična skupina, ki se je imenovala radikalno socialna stranka pod vod stvom Pavla Todorovica, je pristopi te, k JRZ. Le zagrebška skupina ne zadovoljnih veljakov JNS pod vodstvom Juraja Demetrovica, se še ni dokončno odločila, če bo odpovedala pokorščino strankinemu vodstvu in se izjavila odločno proti volivnemu sodelovanju JNS z dr. Mačkom. "V tem primeru se bodo ti ljudje odločili za sodelovanje z JRZ ali pa se bodo volitev vzdržali.
jo na merodajne činitelje, naj pospešijo dela za regulacijo Save od Zagreba do Beograda, s ?imer se bo povečal tudi rečni promet.
Filmski igralec Petrovič se misli
v*. •
poročiti
Filmski igralec Svetislav Petrovič je predvčerajšnjim prišel v Split; Njegovi znanci govore, da se misli poročiti s filmsko igralko Friedl Schuster. in sicer po starokatoliškeni obredu. Takoj, ko je prišel v Split, se je Petrovič razgovarjal s tamkajšnjim starokatoliškim župnikom. Sam je sicer dejal, da je prišel prav slučajno, ko se je že mudil v Zagrebu, ni hotel zamuditi ugodne prilike, da ne bi obiskal našega morja.
OPATIJA DOBI GIMNAZIJO V šolskem letu 1938-39 bodo otvo-rili v Opatiji novo popolno gimnazijo. Dekret o ustanovitvi te gimnazije je bil podlpisan konec preteklega meseca.
RUSKI KONSTRUKTER LETAL V JUGOSLAVIJI
Slavni ruski konstrukter letal Sikorski je priletel v Beograd. Sikorski, ki običajno dela v Združenih državah, potuje že nekaj tednov po 'Evropi. Iz Jugoslavije namtrava odpotovati v Grčijo, nato pa v Italijo in Francijo, od tam pa spet nazaj v Ameriko. V Beogradu so ga sprejeli poveljnik jugoslovenskega letalstvo zastopnik Aerokluba in vojni mini-Ister general Nedic. Tudi -asnikarji so ga obiskali in ga izprašivali, kaj
NOVA TOVARNA ZA SVINČNIKE V ZAGREBU
Tovarna svinčnikov je začela obra tovati v Zagrebu. Nosi ime znane svetovne tvrdke "' Kohinor''. Kakor znano, je sedež te tvrdke v Češkoslo vasici, vendar pa lastniki nove tovar ne v Zagrebu niso Čehi, temveč dva Zagrebčana, po imenu Robert in Ale ksander Fiirst (bržkone Juda). To varna je dobila svoje stroje iz ČSR in bo obratovala pod vodstvom strokovnjakov, ki so se izučili v čeških tovarnah. Kakor poročajo časopisi bo tovarna imela stalno na zalogi okrog 1800 vrst raznih svinčnikov in kred.
NA PRAVNO FAKULTETO V TRSTU SE JE VPISALO MNOGO SLUŠATELJEV
Na tržaško pravno fakulteto se je vpisalo letos okoli 400 slušateljev, okoli 200 pa na višjo trgovsko šolo. Ker je letos pravna fakulteta šele otvorjena, je število slušateljev, po mnenju odločujočih, nad vse razve seljivo. Med slušatelji je 40 inozem cev, od katerih je večina Židov i? Madžarske.
KLINIKA ZA VSE BOLEZNI
RAZPOLAGA Z 10 SPECIALIZIRANIMI ZDRAVNIKI ZA VSE BOLEZNI
Za venerične bolezni, spolne bolezni, bolezni krvi, splošno slabost, razpolaga klinika s posebnim konzultorijem, kateri se nahaja
pod vodstvom poznanega specialista za navedene bolezni. Imamo zdravnike specialiste za bolezni na pljučah, obisk, jetrah, želodcu, živčevju itd.
Rayos X, Análisis
Zdravniški pregled za vsakovrstne bolezni $ 3.—
Ordniramo: od 9—12 i 15—21. V nedeljah in praznikih od 9—12.
GOVORI SE SLOVENSKI
SUIPACHA 28
£aM wmmi met	:>se< mx
KROJAČNICA MOZETIČ
če si nameravaš kupiti novo obleko, pridi in oglej si vzorce in blago v moji krojačnici, za kar Ti gotovo ne bo žal, kajti imam vsakovrstnega blaga najnovejše mode. Blago trpežno in prvovrstno, delo pa po najnižji ceni. — Poleg tega imam v zalogi tudi srajce, klobuke ter sploh vse moške potrebščine po cenah kot jih ne dobiš nikjer drugje. — Pridi in prepričaj se sam!
O S O RIO 5052 (Paternal) - Buenos Aires
lesamhmc mes mmm ymwm mk jbkc jmcmt ymc muMaioawB«u>
Veliki zavod
"RAMOS MEHA"
Venereas
ANALIZE urina brezplačno. Analize krvi.
Popolno moderno zdravljenje. SIFILIS v vseh oblikah. Popolno zdravljenje na podlagi krvne analize (914) KOŽA: Krončni izpahi, mozoljéki. Izpadanje las. Ultravioletni žarki. ZLATO SILO: zdravimo broz brez operacije in bolečin. SPOLNA ŠIBKOST: Hitra regeneracija
po prof. Cicarelliju. eiVCNE BOLEZNI: Nevrastenija, izguba
spomina in Šibkost. REVMATIZEM: kila, nadua, gota. Šibkost srca, zdravimo po modernem nemškem načinu. PLJUČA: Kašelj, Šibka pljuča. ŽELODEC: unadcl, razSirjeni, kisline, težka prebava, bruanje, rane. CBEVA; colitis, razširjenje, kronična zapeka.
OBLO, NOS, U8ESA, vnetje, polipi: brez operacije in bolečin. POPOLNO OZDRAVLJENJE $ 30.— PLAČEVANJE PO $ 6,— NA TEDEN Naš zavod s svojimi modernimi napravami in z izvrstnimi SPECIJALISTI le edini te vrste v Argentini. — Lečenje zajamčeno. — Ugodno tedensko in me-OD 9—12 OB NEDELJAH OD 8—12 sečno plačevanje.
Rivadavia 3070
PLAZA ONCE
LADIJSKI PROMET NA SAVI IN KOLPI USTAVLJEN
Ladijski promet na Savi in Kolpi je zadnje dni popolnoma zamrl. Zaradi suše sta obe reki upadli ter onemogočili plovbo. Ponekod s-o ladje obtičale na plitvinah ter čakajo večjega dežešja, da jih bo visoka voda spet rešila iz zagate. Gospodarski krogi zaradi tega ponovno apelira-
Palačo "Materi in otroku" bodo zgradili v Gorici
V Gorici bodo zgradili v najkrajšem času veliko in lepo palačo, ki bo posvečena materi in otroku. Prvi prispevek za to stavbo je dal Musso-lini ob priliki obiska v Gorici. Načrti za stavbo še niso končani.
Ana Chrpova
Slov. babica
dipl. v Pragi in Bs. Airesu, z večletno prakso v praški porodnišnici ter v tuk. bolnici "Raw-son", se priporoča vsem Slovenkam. Sprejema penzionistke iz mesta in z dežele v popolno oskrbo. Cene izredno nizke. Postrežba prvovrstna.
ENTRE RIOS 621
U. T. 38, Mayo 8182
OBLETNICO "OSVOBODITVE" BODO PRAZNOVALI V NAŠI GORICI
V Gorici bodo praznovali v kratkem obletnico "osvoboditve". Poseben odbor je pričel s pripravami. Program predvideva poleg svečanosti domoljubnega značaja tudi razne umetniške razstave ter kulturne, gospodarske in športne prireditve, da-
Naznanjam da sem otvoril GOSTILNO
"LA ESTRELLA"
kjer boste v vseh ozirih dobro postreženi z dolpro domačo hrano in dobrim vinom. Cene zmerne.
Priporoča se cenj. rojakom
IVAN GAŠPARIŠIČ
Av. Alcorta 2363 Bs. Aires
VORNEGA ZDRAVNIKA
zatecite se k
Dr. A. G O DE L
AKUTNE, KRONIČNE BOLEZNI IN NJIH KOMPLIKACIJE, ZDRAVLJENJE PO FRANCOSKIH IN NEMŠKIH NAČINIH
KRVNE IN KOŽNE BOLEZNI
ZA SLOVENCE PRVI PREGLED BREZPLAČNO
ženske bolezni, bolezni maternice, jajčnika, prostate in neredno perilo. — Specijalisti za pljučne, srčne, živčne in reumatične
bolezni
ŽARKI X — DIATERMIA — ANALIZE
Sprejema se od 9 do 12 in od 15 do 21 ure.
GOVORI SE SLOVENSKO
i	CALLE CANGALLO 1542
i
I
i 1
f.

lje koncerte na prostem in velike gledališke predstave na Gradu. Proslava, ki se bo vršila, ho torej siična našim tednom.
RAZKOL V JNS
V JNS je prišlo dejansko do razkola, kakor so ga bili časoprsi že ne kaj dni napovedali. Posebno nekateri srbski in hrvatski člani te stranke so bili nezadovoljni z delovanjem dr. Kramerja, ki je bil glavni pobor-mk skupnega volivnega sodelovanja nied JNS in blokom združene opozicije. Tako so izstopili iz stranke tudi predsednik JNS organizacij za savsko banovino Juraj Demetrovič, bivša ministra Sevtislav Popovic in dr. Vasa Jovanovic ter bivši predsednik narodne skupščine Kosia Popovic. Za sedaj še ni znano, če so bodo ti ljudje zatekli v JRZ ali pa se bodo priključili Ljoticu. Verjetno je tudi,, da bodo pri volitvah ostali ob strani. Tudi ni gotovo, če se bodo volitev vzdržali sami, ah pa bodo k abstinenci ali kakemu drugemu vo-livnemu sodelovanju pozvali tudi svoje pristaše. Na splošno dolže slovensko JNS krilo z dr. Kramerjem na čelu, da je prvo začelo skakati v stran s tirov unitarizma in centralizma ter začelo koketirati a svojimi starimi prijatelji iz bivše SDS, ki jih v sklopu znane kmečko demokratske koalicije s sedežem v Zagrebu vodi Večeslav Vilder.
KONGRES PLANINSKIH DRUŠTEV V BEOGRADU
23. oktobra se je v Beogradu začel kongres jugoslovanskih planinskih društev pod predsedstvom Slovenca dr. Prana Tominška. Obenem je bila odprta tudi razstava planinske fotgraíije. Na kongresu so bila tri predavanja: dr. Bogdan Brecelj iz Ljubljane je predaval o reševanju v planinah, dr. Miha Potočnik z Jesenic je govoril o vodnikih po planinah, a Gaja Gračanin iz Novega Sada o planinstvu in prometu.
VESTI IZ BRAZILIJE
ZOPET BELA SMRT
Globoko v srce je pretresla našo naselbino vest, da je v Rio de Janeiro umrla dne 17 oktobra t. 1. ga. Antonija Černigoj, roj. Štor, soproga večletnega predsednika bivš. društva "Primorje" v Sao Paulu, doma iz Dobravja pri Sv. Križu na Vipavskem.
Pokojnica je bila blaga žena, priljubljena vsem, ki so jo poznali, dobra mati treh otrok, Borisa, Cvetka in Slavkota. Bolehala je že več časa, vedno pa je upala, da bo okrrtuala. Zadnje mesece pa je bolezen hitro napredovala in jo spravila v prérani grob.
Številni, prijatelji in prijateljice v S. Paulu, izražajo tem potom žalujočim otrokom, posebno pa uglednemu rojaku, g. Černigoju, soprogu po kojnice, iskrilno sožalje, katerim se pridružujemo tudi mi.
ŠOLSTVO V TRŽAŠKI POKRAJINI
V tržaški pokrajini se je že začel šolski pouk. Listi so pri tej priložnosti objavili nekaj številk glede šolstva. V pokrajini je vsega 33 srednjih šol, od teh 9 državnih, 11 zasebnih, 13 pa verskih zavodov. Tesóle obiskuje 14.000 dijakov. Osnovnih šol je skupno 1.063, ki jili obis kuje skupno 30.000 šolarjev in šo lark. Učiteljskih moči je na osnovnih šolah okroelo 1.000.
NESREČA PRI DELU
Stena se je utrgala pri delu za elektrarno v Doblarju in zasula pod seboj večje število delavcev. Eden. doma iz Vidma, je bil takoj mrtev, dva druga, Jakopič Josip in Elija Polo, pa sta lažje ranjena. Nesreča se je zgodila v Logu pri Podseku.
Knez Arsen umrl
V Parizu je v 78 letu starosti umrl knez Arsen, oče kneza namestnika ■Pavla, armadni general jugoslovanske vojske. Truplo so prepeljali v Beograd, kjer so ga v grobnici kraljeve hiše Karadjordjevičev na O-plencu položili k večnemu počitku. Za velikim pokojnikom bo dvor žaloval dvanajst tednov, od 19. oktobra 1938 do 10. januarja 19339. Pr Vih šest tednov bo na dvoru globoka žalost. Knez namestnik Pavle je ob tej priliki prejel veliko tuzem-skih in inozemskih sožalnih brzojavk, v katerih mu suvereni izražajo sožalje ob bridki izgubi.
DVAJSET LETNICA ČEHOSLO-VAŠKE REPUBLIKE
Kot vsako leto tako je tudi letos 28. oktobra češko društvo "Slavia" v Sao Paulu proslavilo 20-letnico Če-hoslovaške republike. Društvena dvorana je bila do zadnjega kotička zasedena. Na posebno povabilo, se je proslave udeležilo tudi precejšnje število Jugoslovanov. Nisem že nad pet let videl na čeških prireditvah tako velike udeliSžbe od strani Jugoslovanov. Gotovo je temu pripisa ti razmeram, ki so se nepričakovano dogodile bratskemu Češkemu narodu.
Ni pa bila letošnja proslava, kot običajno vsako leto, s koncertom in plesom. Letošnja prireditev je bila bolj resna, nikakor pa nit s povešeni-mi glavami...
Program,( ali dnevni red, je obsegal patriotične ognjevite govore in deklamacije. Proslavo je otvoril predsednik društua, g. Josef Havif nakar je oddal besedo g. inženirju Vohriscku, kateri ji v dolgem go voru orisal vse napore češkoslovaškega naroda, posebno v dvajsetem letu. Med drugim je tudi d (J j al: "Če škoslovaška republika, ki je živela popolnoma svobodno 20 let je bila izdana in križana od svojih najboljših in starih prijateljev. Smo prepri čani, da Nemčija ni bila militaristi čno pripravljena — in smo tudi go tovi, da ako bi vojna začela bi samo Rusija z Nemčijo opravila. Zato glave pokoncu zakaj bodočnost bo in mora biti Slovanska..."
Po otvoritvenem govoru g. predsednika so Jugoslovani (imeli so dobre in ubrane glasove, da so vsi občudovali od kod neki je ta tako dobro organizirani zbor) zapeli "Hej Slovani", po govoru g. Vohryseka pa "U boj". Obe pesmi je pelo skupno stoje tudi vsa prisotna publika. Potem se je recitiralo par deklama-cij, nakar je še podpisani v sloven-
skem jeziku in v imenu prisotnih Jugoslovanov imel času primeren gouor. In zopet je celokupno občinstvo stoje zapelo "Hej Slovani" in aplavzov ni hotelo biti ne konca ne kraja..
Bilo je že polnoči proč in le se ni hotel nikdo umakniti iz dvorane, da si je bil petek in je naslednji dan treba na delo. Menda, sem bil med prvimi, ko sem se spomnil, da ni dobro, če se drugi dan na delu drem-lje...
*
Ko govorim o Čehih mi pride na misel vprašanje naše jugoslovanske manjšine v Italiji. Vsi dobro vemo kakšno svobodo smo mi uživali tam, posebno pa kakšne pravice uživajo naši trpini, ki so še danes čuUarji naše slovenske zemlje. Zlasti sedaj po okupaciji dela Češke po Nemčiji ne moremo in ne smemo več verovati v pravičnost evropske demokracije, ki zahaja v fašizem, morda boječ se slovanstva, ki slej ali prej more priti do veljave, da bomo o lastni uso di sami odločali.
*
Tudi Slovencem, Srbom in Hrvatom se bliža dvajset letnica osvobo-jenja, ali dvajset let ustllaritve sto letnih sanj -— Jugoslavije.
Kakor čitamo v S. L. in drugih časopisih bodo povsod naša društva proslavljala 20 letnico zedinjenja in obstanka Jugoslavije. Želeti bi bilo, da tudi naše edino slovensko društvo v Sao Paulu potrdi svoje jugoslo-vanstvo s tem, če drugače nemore, da vsaj z deco slov. tečaja priredi primerno prireditev, v proslavo 1. decembra, ki je dan osvobojenja in zedinjenja našega naroda.
JUGOSLAVIJA OTVARJA POSLANIŠTVO V RIO DE JANEIRO
"Deutsche Zeitung" v Sao Paulu od dne 26. t. m. prinaša vest iz Beograda: Poslanik Jugoslavije g. Franc Ivejetic v Santiago de Chile je imenovan za poslanika v Rio de Janeiro — Brasil.
Dopisnik
Hemoroide
Najnovejši način zdravljenja Uzorec brezplačno.
Izrežite in pošljite vaš naslov: Casilla de Correo 1393, Bs. Aires
Premišljevanje v tujini
Kdor bo prebral te-le vrstice, si bo morda mislil, kaj pa tebe brigajo tuje zadeve.
Vendar, ko opazujem življenje naših izseljencev, si moram priznati in zmano tudi drugi, da nas ie usoda daleč vrgla in da si moramo trdo služiti vsakdanjega kruha.
Nismo prav vsi prišli sem iz potrebi. Marsikdo se je izselil tudi zato, ker si je zaželel izpremembe, ker je iz tega ali onega vzroka hotel kljubovati staršem, ki so tudi učasih pre starokopitni.
Marsikateri se je varal v svojih upih, da bi tukaj našel zaželjeno srečo. Rad bi si vrnil nazaj v očetoA dom, a je preponosen, da bi se praznega žepa vrnil.
Marsikateri grunt v domovini je propadel, ker so ga sinovi in hčere zapustili. Starši so morali leto za letom najemati dragih delavcev, dokler niso slednjič izgarani in ostareli sami propadli ob propadajočem gruntu.
Mladina j rt pri odhodu zidala zlate gradove v oblake, sedaj pa marsikdo nima kam položiti glave ne tu niti v domovini. Veseljačenje in razbrzdano življenje je požrlo tisočake ;n zaprauilo dragoceno zdravje marsikateremu. Če bi ta denar bil obrnjen v drugo sm.tr, kako vse drugačne sadove bi rodilo.
Če bi vsak mladenič in mladenka le malo pomislila, koliko truda in žrtev je stal vsak svoje starše, pred-no so ga vzredili in vzgojili, da ga jim je potem zdravega in močnega požrla tujina, bi vse razumnejše u-smerili svoji življenje. Vem tudi, da si nekateri misli, kako bo, če bodo moji lastni otroci meni tako malo vračali in pomagali, kot sem jaz svojim staršem. Kolo časa se vrti in vsak pride na vrsto. Samo, da bi se nihče nikoli ne kesal, ko bi bilo že prepozno.
Ko opazujem našo naselbino, pridem do zaključka, da so se le redki kaj prida pomagali. Vrtčir.a živi z dneua v dan z večno skrbjo, kaj bo jutri. Res, da imajo mnogi naši rojaki svoje hišice, a na njih teži dolg, ki bo še le pO dolgih letih izplačan, če ne pride kaj vmes: bolezen, brezposelnost itd. In tudi ko bi vsak imel
svojo lastno hišico, gospodarsko o-svobojenje to še davnaj ni pomeni, kajti večina naših izseljencev ž-ivi od dnevnega zaslužka.
Hočem samo, in vem da mi bo vsaj na tihem marsikdo potrdil, če bi na rodni zemlji tako pridno delali, kot moramo garati tukaj, bi vkljub slabim razmeram v domovini ka; imeli. Če bi se moglo po suhem priti v domovino, bi bilo kar črno ljudi, ki bi hiteli v svoje rodne domove. O, domovina, ti nas še nisi pozabila, samo mi bi te radi pozabili, pa te ne moremo.
F. P.


^m^mmmmsc^m^simsmmma* RESTAURANT RECREO
"EL C A $ O N "
Izvrstna domača hrana, prvovrstno pivo in vino. — Prostori z vrtom, pripravni za svadbe. — Krogljišče. Postrežba točna.
SPORAZUM MED KOČEVSKIMI NEMCI IN JNS.
"Večernik", list Adolfa Ribnikar-ja, nekdanjega dr. Kramerjevega sodelavca pri "Jutru", poroča: "Vo-Üvni sporazum med JNS in kočevskimi Nemci. Po danes v Ljubljano prispelih informacijah iz Kočevja je JNS sklenila s kočevskimi Nemci sporazum za volivno sodelovanje. Kandidat JNS za kočevski okraj bo notar Anton Lovšin, njegov namestnik pa vodja kočevskih Nemcev dr. Hans Arko."
ALI SI ŽE PRIDOBE NOVEGA NAROČNIKA ?
B
Se priporoča lastnik
PETER BASSANESE
JUAN B. ALBERDI y Gral. PAZ — Buenos Aires
DOBROIDOČA
^iambrería Alemana ¡
se radi preselitve proda. Natančnejše informacije se dobi v: "Fiambreria Alemana", (Mercado), Alvarez Thomas 1137, Bs. Aires
Pozor
UTRINKI IZ NAŠE NASELBINE
Nekdo nam je povedal, mi ga nismo videli, da je bil na nedeljski prireditvi prisoten tudi neki italijanski duhovnik, ki je predkratkim prišel iz Italije in da je po fašistov-sko, to je z dviganjem roke, pozdravljal, ko je odhajal. Nu, po našem mnenju, mu je popolnoma svobodno, kako naj pozdravlja, prikupil pa se s tem Slovencem najbrže ni. Je pa čisto prav, da nas je prišel pogledat, bo vsaj videl in o tem lahko poročal tudi Mussoliniju in papežu, kaj da delamo Slovenci v Argentini. Morda bosta spoznala, da se Slovenci ne damo niti pofašistizirati niti a-similirati in da bo najbolje za utrditev prijateljstva z Jugoslavijo, če se da svobodo Primorskemu ljudstvu, ki mu po vsej pravici gre. *
Neki odbornik devotovskega društva je dejal, da če bi vsak član vseh slovenskih društev le majhen kamenček priložil k skupni zgradbi solidarnosti in vzajemnega delovanja, da bi bilo vprašanje v veliko zadovoljstvo vseh povoljno rešeno. Nam
se zdi, da je mož pametno govoril. *
Neki naš rojak, ki se je predkratkim vrnil iz zasužnjene domovine, nam je dejal, da tam ljudje raje či-ta.jo "Jutro" nego "Slovenca" in da je splošno mnenje, da bo nad našimi kraji kmalu zavladala Nemčija. Ljudstvo, da je upalo na Jugoslavijo, a odkar so s Češkoslovaško tako grdo naredili in ji ni nihče priskočil na pomoč, da so izgubili vsako upanje. Raje pa kot en dan pod Italijo, da želijo biti sto let pod Nemčijo. Saj pod Avstrijo, da ni bilo tako slabo,- kot je sedaj v vseh ozirih pod Italijo.
Mi pa rečemo: Brez boja in žrtev ni zmage in naš spas je samo v okviru Jugoslavije in vseslovanske vzajemnosti.
I
'4
9
ymmmm>< jasi >s®£ ÍSBK namem*.
Poslužujte se
PREVOZNEGA PODJETJA
"Expreso Gorizia"
Franc Lojk
VILLARROEL 1476 U. T. 54 - 5172 — 54 - 2094
Za načrte, betonske preračune	i
in Firmo,	i
; obrnite se do tehničnega	j
\	konstruktorja	T
FRANCA KLANJŠEK ;Marcos Sastre 435 1 ¿
i Vila Devoto U. T. 50 - 0277 1
ym: >ae< J**: sa*i >s«< : ysm wbí mu m-s ¡mm m*: -;m<
KROJAČNICA	^ *
"PRI ZVEZDI"
Vam nudi najboljše angleško blago (SUPERLAN)
Izdelujem moške in ženske obleke. — V zalogi imam za 1938/39 leto tudi vsakovrstnega pomladanskega in poletnega blaga: za moške $ 55.— za ženske $ 45.— Za obilen obisk se priporača rojakom in rojakinjam
STANISLAV MAURIč
DONATO ALVAREZ 2059
pol kvadre od Av. San Martin — Bs. Aires	£
>se< .¡-a*:: mm sskk ases >j»¡<	mx
Pozor Rojaki!
Naznanjam, da sem spet odprl dobro znano gostilno
"PRI ŽIVCU"
kjer boste postreženi z dobrim vinom, pristnim pivom in vedno svežo domačo hrano. Prostori pripravni tudi za svatbe.
Rojakom se priporoča lastnik EMIL ŽIVEC Osorio 5085 — La Paternal
Slov. Babica
FILOMENA BENEŠ-BILKOVA
diplomirana na univerzi v Pragi in Bs. Airesu ter večletna babica v bolnišnici Juan Fernández. — Zdravi vse ženske bolezni. — Slovenske žene posebno
dobro negovane. Ordinira od 9 zjutr. do 9 zvečer LIMA 1217 — BUENOS AIRES U. T. 23 - Buen Orden 3389
ZOBOZDRAVNIKA DRA. S AMOILO VIČ
de Falicov in DR. FELIKS FALICOV
Sprejemata od 10 do 12 in od 15—20 ure. DONATO ALVAREZ 2181
U. T. 59 - 1723
Rojaki
Predno si naročite obleko
OBIŠČITE KROJAČNICO
Cirila Podgornik
bo v vseh ozirih.
ki Vam nudi najboljšo postrež-
CENE ZMERNE
TINOGASTA 5231 Villa Devoto
| FOTOGRAFIJA ®
i "LA MODERNA"
Edina in najbolj poznana fotografija v slovenski koloniji Sporočam slovenski naselbini, da bom ob priliki 25 letnice moje fotografske obrti, vse preuredil ter razstavil moje delo, kjer se bo lahko vsak prepričal o mojih neprekosljivih izdelkih.
VELIK POPUST PRI FOTOGRAFIRANJU Ne pozabite
FOTO "LA MODERNA" |
S. SASLAVSKY	§
Av. SAN MARTIN 2579 É Telefon: 59-0522 - Bs. Aires K
^iímwmmsmms^mmmtmi
Str. 6
SLOVENSKI LIST
Núm. (Štev.) 94
Pridnost ustvarja velika dela
Zelo staro je že vprašanje, komu se imamo zahvaliti za velika duševna dela, geniju ali neumorni pridnosti. "Vprašaš, ali najlepše in najboljše pesmi izvirajo iz narave ali iz umetnosti ? — Meni se zdi, da se brea pesniške žilice nič ne posreči, čeprav se trudiš, geniju pa ničesar brez truda, oba se morata medsebojno podpirati." Če prav sodim, pripisuje velika večina naših naj odličnejših u-čenjakov svoje uspehe v literaturi, znanosti in umetnosti bolj vztrajni pridnosti kakor naravni nadarjenosti. Ti učenjaki trdijo, da se delu posreči vse; brez dela pa na odličen uspeh niti misliti ne moremo. Vsakdo, ki pritisne pečat svojega genija na literarna, filozofska in umetniška dela, je neumoren delavec. Buffon, veliki naravoslavec, je pripomnil, da sta potrpljenje in genij eno in isto. Po njegovem mnenju tiči moč velikih mož v glavnem v sposobnosti, da morejo neprestano delati in čakati. "Da dosežemo znanstvena odkritja", pravi, "je potrebno potrpljenje. Svoj predmet dolgo opazujemo in premišljujemo. Razvija se stopnjevaje, dokler nekaka električna iskra za trenutek ne pre trese možganov in nas do notranjosti srca ne segreje in spodbudi. Nato sledi razkošno duhovno delovanje genija, ure ustvarjanja in obrazova-nja, ure, tako blažene, da sem neprenehoma dvanajst in štirinajst ur prebil ob svoji pisalni mizi in se še vedno dobro počutil."
Neki Alcestes, dramatik in rival Evripida, je temu nekoč zlobno pripomnil: "Tri dni si se trudil, da si skoval tri stihe; v istem času sem jih jaz sto kar iz rokava stresel." — "Čisto prav", je odvrnil Evripid, "ali tvoji stihi so v treh dneh mrtvi in pozabljeni, medtem ko bodo moji trije stihi večno živeli." Apellesa so grajali zaradi majhnega števila njegovih del in zaradi mučne skrblji-vosti, s katero je svoje slike popravljal. "Za večnost slikam", je odgovoril. Da je Demosten, največji govornik, moral opraviti res "Herku-lova dela", preden se mu je posrečilo, da je obvladal svojo nalogo in kot govornik postal ponos in čast Aten, je znano. Zgradil si je podzemski prostor. Tam je dva ali tri mesece neprestano študiral. Dal si je o-briti polovico las; tak se v javnosti seveda ni mogel pokazati in je moral pri svojem samotnem učenju vztrajati. Tu je ustvaril tista čudovita mojstrska dela govorništva, o katerih so njegovi ljubosumni nevoščljiv-ci trdili, da "smrde po svetiljki". Demosten jih je pa odpravil z besedami: "Vaša dela vas seveda niso veljala toliko naporov."
Cicero prav za prav ni bil noben duh prvega razreda; odlikovala pa ga je njegova mnogostranska nadarjenost ; svoji čelezni in vztrajni pridnosti se ima zahvaliti, da si je priboril na polju rimske literature tako odlično mesto. Predvsem se je posvetil umetnosti govorništva; zato se je skupno z drugimi mladimi plemeni-taši, ki so z njim tekmovali za politične časti, vsak dan vadil v latinskem in grškem govorništvu. Redno je prisstvoval pouku najboljših govornikov v Rimu. Pa to mu še ni bilo zadosti; bil je priden poslušalee pri razpuravah na rimskem forumu. Ko se je vrnil v svoje stanovanje, je ponoči premišljeval govore, ki jih je slišal, in jih zaradi vaje ponavljal pred svojimi zasebnimi učitelji. Ta pridnost njegovih mladostnih let je bila samo predigra prednosti v njegovi zreli starosti. Čas, ki so ga drugi ljudje potratili pri javnih igrah, zabavah, pojedinah, s spanjem in vsakodnevnim odmorom, je Cicero posvetil večinoma svojim knjigam in bogatenju svojega znanja. Tako je vedno, na videz brez težav, našel še dovolj časa za državne posle, za svojo odvetniško prakso in za filozofske študije.
Vergil je tri leta delal svojo "Bu-col.ico", sedem let "Georgico" in deset let "Aeneis". Kljub temu pa je bil o nepopolnosti te pesnitve tako globoko prepričan in je tako malo ustrezala njegovemu idealu, da je, ko se mu je bližala smrt, naročil svojim prijateljem, naj rokppis sežgo. K sreči je posegel vmes cesar Agust in preprečil uničenje tega dela, ki ga še danes občuduje svet. — Horaeij je potreboval od časa, ko je začel svoje satire, pa do dovršitve svojega dela "Ars poética", približno
petnajst let. — Mlajši Plinij pripoveduje, da se je njegov stric, starejši Plinij, naravoslovec, dal v nosilnici nositi do poslopja senata, da je med potjo lahko bral ali pisal in da tako ni izgubil nobenega trenutka. Celo med jedjo je bral. Če se je ves dan mučil z državnimi posli, je porabi) nočne ure za svoja ljubljena naravoslovna raziskovanja.
Francoz Bossuet, "orel iz Meau-xa", kot pridigar skoraj nima segi enakega. Njegovi govori združujejo na čudovit način silo in milino, vi soke misli in preprost jezik ter obenem bleste z erudicijo, ki hkrati navdušuje in uči. Zgodovinar Gibbon pravi o njem: "Angleški prevod dveh odličnih del Bossueta, škofa iz Meauxa, je privedel do moje konverzije in jaz sem prepričan, da sem se vdal plemeniti roki." Njegova pridnost in marljivost je bila silovita, in naravnost zagrizena, tako da so ga sošolci obkladali z zafrkljivi-mi priimki.
Pisatelj Fenelon je za svojega "Telemoha" napisal 18 rokopisov, od katerih je bil vsak preplavljen s popravki, preden ga je dal založni-kuu.
Dante je svojo "Božansko komedijo" pesnil celih 30 let. Preden je Milton napisal svoj "Izgubljeni raj", je preživel pet let v samoti ob čitanju starih pisateljev. Aleksander Pope pravi sam o sebi: Bil sem otrok, prav nič nisem vedel o slavi in imenih ter sem jecvljal verze, ki so mi prihajali na misel". Toda ta izredna pesnika nadarjenost ni nikdar uspavala njegove pridnosti in vztrajnosti. Dr. Johnson piše o njem: "Njegov duh je bil stalno v poletu, na vse strani oprezujoč ter silen; stalno pripravljen , da si je osvajal nova znanja. Svoje naravne talente je izpopolnjeval z neutrudlji-vo vztrajnostjo. Obrnil se je na vsak vir znanja in ni pustil neizkoriščene nobene priložnosti za nova dojemanja. Nikdar ni bil zadovoljen s srednjo kakovostjo, če je bilo mogoče doseči popolnost. Če je razgovor nanesel na kaj takšnega, kar je mogel uporabiti, je takoj zapisal. Če mu je nenadno prišla kaka srečna misel ali dober izraz, je tudi takoj napisal. Bil je sploh eden tistih, ki jim je delo zadovoljstvo. Vsako vr-Bto, vsako besedo svojega rokopisa je preizkušal z naravnost bojazljivo natančnostjo in popravljal vse z nepremagljivo pridnostjo, dokler se je dalo še kaj oporekati."
Zaradi tega je svoja dela zelo dolgo obdržal v rokah in jih znova ter znova popravljal. Navadno je svoje rokopise napisal štirikrat, preden jih je oddal v tiskarno.
"Spektator", umotrov Addisona, po pravici uživa vzdevek — vzor angleške klasične literature. Addison je bil neskončno priden mož. Čitatelj tega dela domneva pri branju, da je vsak list napisan na datum, ki je gori označen. Zdaj pa je splošno znano, da je končal prej tri velike folije rokopisov, preden je dal končni rokopis v tiskarno. — Trdijo, da je pesnik Gray pesnil svojo znano "E~ legijo" polnih sedem let. Za to dolgo dobo, ki jo je porabil za svojo pesnitev, pa je bil izdatno nagrajen z občudovanjem, s katerim je svet sprejel njegovo delo. Kar na papir vržene stvari je navadno težko brati, nasprotno se pa opaža, da nam s skrbnostjo pisane stvari nudijo prijetno in bogato branje. — V kvartni izdaji pesniških del lorda Byrona je tudi faksimile nekaterih stihov iz pesmi "Childe Harold". Popravljenega in prečrtanega je ogromno. O paziti je, da je mnogo besed po večkrat spremenjenih. Ta faksimile, ki je zaradi tolikšnih popravkov komaj Čitljiv, je verna podoba celotnega rokopisa. Za svoji dve prvi večji pesnitvi je avtor porabil prosti čas štirih let. — Pesniku Tennysonu je neki prijatelj pripomnil, potem ko je prečital eno kitico neke njegove pesnitve: "Tile stihi vas gotovo niso veljali mnogo premišljevanja. Besede teko zelo gladko in so tako naravno razvrščene, kakor da so se na lepem utrgale iz vašega duha." Mirno je odvrnil pesnik: "Nad temi štiri-mi stihi sem pokadil cel zabojček cigar." Ko je njegovo prvo delo zagledalo beli dan, se je Tennyson za deset let zakopal med knjige in ves ta čas občinstvo ni ničesar slišalo o njem. Šele potem je zopet nastopil.
Usoda iznajditeljev telefona in brzo-java - in njih življenje
Pred 100 leti, 10. septe. 1838, je veliki francoski fizik Arago predvajal vpričo Akademije znanosti v Parizu elektromagnetični pisalni brzo-jav ameriškega iznajditelja, z ime-no
Samuel Finey B. Morse
in 6. septembra 1873, torej pred 75 leti je nemški iznajditelj J. Filip Reis, ki je prvi uspešno sestavil telefonski aparat, vpričo avstrij. cesarja v Frankfurtu ob M., na sestanku knezov predaval o svoji iznajdbi. Vprav brzojav in telefon sta pa dva prava pravcata šolska zgleda za to, kakšna usoda skoraj zmeraj doleti znamenite iznajditelje.
Pridiga na praznik vseh svetnikov
Pridiga na praznik vseh svetnikov je bil eden izmed tistih govorov, ki se ne pozabijo, katerih vsebina še dolgo živi v duši in dela razkol, o katerih poslušalci niso istega mnenja, o katerih se razgovarjajo, razpravljajo in v dvfl smeri delijo, govor, o čigar vsebini hočejo vedeti in imeti in izreči svoje mnenje tudi tisti, ki ga niso slišali, kar je dovolj dokazov, da je bil aktualen in da ni bil prazno govorjenje v zrak.
Nemškemu učitelju Reisu, ki je spoznal pravilno pot za veliki tehnični preobrat in ki je po mnogih težavah prispel v bližino smotra, ni bilo usojeno uživati sadov svoje zamisli in svojega dela. Nepoznan, nič slaven in brez uspehov je še mlad umrl.
Aleksander Graham Bell
po rojstvu Škot, je čez 15 let kasneje razvil Reisovo iznajdbo in jo usposobil za praktično uporabo. On je postal slaven in je imel uspehe; sreča mu je bila tako naklonjena, da ga je še zadnjo uro obvarovala neuspeha. Dve uri pozneje, ko je Bell dobil patent svoje iznajdbe, se je oglasil neki drugi iznajditelj, ki je prav tako skonstruiral sličen, dobro delujoč telefonski aparat.
Slikar Morse se je s svojim problemom seznanil šele kot mož 40 let, in sicer slučajno, na vožnji po morju, ko je opazoval na ladji nekega profesorja, kako si je preganjal čas s poskusi z električnimi aparati. Filip Reis je podlegel jetiki, ko je bil komaj 40 let star in je zapustil nepreskrbljeno družino. Samuel Morse je dosegel še enkrat toliko let in najvišji vrh iznajditeljske slave in je prehodil brez materilanih skrbi vso lestvico uspehov, kolikor jih je človeku moči doseči.
Filip Reis je iznašel telefon in je bedno umrl. Samuel Morse je le že obstoječim elementom dodal svojo iznajdbo, pa je umrl na svojem velikem posestvu v državi New York, in je še doživel, da so mu v Ameriki postavili dva spomenika. L. 1843 mu je kongres Združenih ameriških držav podelil 30.000 dolarjev za prvo preizkusno linijo med Baltimorom in Washingtonom. Uspeh te napeljave je povzročil ustanovitev velike brzojavne družbe, katere ravnatelj je postal Morse. Kasneje je postal pro-fesorrr prirodoslovja na kolegiju Yale v New Heavenu. L. 1857 mu je 10 evropskih držav poklonilo 400.000 frankov, dasi je bil že jako bogat.
Filip Reis ni bil poslednji iznajditelj. ki ga svet ni priznal, in Morse in Bell nista bila poslednja, ki sta požela, kar so drugi posadili
Slovenski list je v svoji zadnji šte-
mwmmmimmwmmmmmm^
ÍMMPÍ
mmm^Mmim^mmmmim^mmmmimmmž:
ZLATK0 BADEL
ft
Calle Agüero 2151
U. T. 44 - 3317	BUENOS AIRES
VSAKEMU TRGOVCU, KI ŽELI SPOZNATI TA DVA ODLIČNA IN PRVORAZREDNA PROIZVODA, POŠLJEM VZOREC NA ZAHTEVO
BREZPLAČNO
STARA
SLJIVOVICA
BADEL
JVOZENA IZ JUGOSLAVIJE V SODIH
s:
PELINKOVEC
vilki objavil mnenje enega dela po* slušalcev in kritikov. Tistih, katerim ni bil govor "prav nič všeč". Kaj da jim ni bilo všeč sicer ni povsem razvidno, in tisti, ki je v Slovenskem listu končal svoja razmotrivanja » vzklikom "O, saj razumemo!" oči' vidno ne razume preveč, zakaj da gre, in če se je zraven še "zvito nasmehnil", je res težko uganiti, čemu da se je prav zaprav smejal. Vsekako je resnejše in remisleka vredno mnenje tistih, ki so med slovenskimi izseljenci zlasti zadnji čas zelo razširjenega mnenja, da hočejo podobni go vori ljudi nekako uspavati. Slovenci da smo, žal, že itak preveč pobožni Naša nesreča je, da preveč mislimo na smrt in večnost. Zato smo premalo delavni, premalo bojeviti, premalo skrbimo, kako bi se v tem življenju uveljavili, in prav zato nam na svetu tako slabo gre. In vsled tega si nekateri prizadevajo, v popolnem nasprotju z zadnjim vsesvetskim govorom, kako bi najprej sami v sebi, pa tudi v drugih čim bolj zatrli vsa ko misel na smrt, vsled česar só nekateri bojkotirali bogoslužje na praznik vseh svetnikov, pa tudi dru» ge od njega odvračali.
Druga skupina pa je povsem nasprotnega mnenja: da je smrt preveč gotovo, preveč strahotno in od našib mnenj in sodb popolnoma neodvisno dejstvo, in da bi ne bilo pametno niti misliti na smrt in se je nikdar ne spominjati. Nasprotno: Problem življenja in smrti je za vsakogar najvažnejši problem, kateremu moramo vsaj od časa do časa posvetiti vso pozornost. Po dobljenih spoznanjih moramo urediti tudi svoje življenje, Samo to je pametno. Če je to naše zemeljsko življenje samo sebi namen, bomo drugače živeli, kakor pa če je samo prehodnega značaja. Ravno zato pa, ker to zemeljsko življenje sa* mo sebi namen biti ne more, je izredno važno. Ne moremo živeti kar tja v en dan. Življenje je čas dela, seveda dela za čas in za večnost. In ker je večnost važnejša in neprimerno dolgotrajnejša kakor življenje na svetu, je važnejša skrb za večnost, kakor pa skrb za udobno življenje na svetu, čeprav tudi te skrbi ni treba, ne smemo in niti ne moremo povsem zanemarjati.
To temeljno vprašanje človeškega življenja je vsesvetski govor ponovno odprl in nam je predložil kolikor mogoče nazorno in skoraj otipljivo. Pridigar gotovo ni ničesar bolj želel, kakor da poslušalci njegove besede slišijo, jih v svojem srcu ohranijo in premišljujejo. Če se o vsebini govora tudi še doma razgovarjajo, je v pomnoženi meri dosegel svoj namen, ki ne more biti kaj drugega, kakor da bi njegove dobro mišljene besede čim več koristile.
POSLUŽUJTE SE PODJETIJ. KI OGLAŠUJEJO V
c
NAŠEM LISTU!
POZOR ROJAKI!
Slovencem, ki imajo veselje za obdelovanje zemlje in bi se hoteli osamosvojiti, se nudi sedaj ugodna prilika za koolnizacijo v provinci Salti. Natančnejše informacije dobite ob nedeljah v društvu "Slov. Doma"» ali pri A. Ličenu, Avalos 374, Paternal.
BADEL
PRIDELAN V BUENOS AIRESU IZ PRVORAZREDNIH PRVIN, KI SE UVAŽAJO IZ JUGOSLAVIJE.
KADAR IŠČETE SLUŽBE
obrnite se na rojakinjo
Berto Cernič
DORREGO 1583 — Gs. Aires
U. T. 54 - 3588
Živa slika iz slovenske šolske prireditve
Oni dan sta se spit srečala Malo-vrhova Jera in Goletov Jože. ' Tn kje?
Saj ni teško uganiti. Saj je ziiano, da Jože premišljuje ono besedo sve* tega pisma, da "clovéku ni dobro samemu biti", ali bolj po domače rečeno: Jože si išče nivesto.
Jera pa tudi. No ja. Kaj bi stvar obračali; ko je pa res, da bi se rada ¿možilač če bi pravega fanta dobila.
Na programu šolske prireditve je pa bilo oznanjeno, da bo po končani predstavi.tudi ples.
Zato je kaj naravno, če j A prišel Jože in njegovi tovariši in Jera pa njene tovarišice, da nekaj lepega vidijo in še, kdo ve, če se ne zgodi kako prijetno in srečno preseiiečinje... Pa ni treba tega napak razumeti. Ni ne Jože tak in ne Jera, da bi ju pete srbele. Le tako mimogrede pride tudi to na vrsto.
-Tisto kar je bilo bolj privlačno in kar ju napolnilo armensko dvorano preteklo nedeljo ob priliki šolske prireditve, to je bila želja, doživeti spet nekaj mladostnega, doživeti lepo uro ob prireditvi malih in najmanjših. Saj ravno taki nastopi so vedno nekaj najlepšega, nekaj liaj-prisrčnrtjšega.
Prišle so mamice in očetje, da vidijo, kako bodo ganili in se obnesli njihoui ljubljenci, prišli so drugi: mame z detetom v naročju: morda bo pa le malčku kaj ostalo v spominu... Tako lepa prilike ni za zamuditi.
Zares. Saj ni mogoče misliti lepše prireditve, kakor so otroški nastopi. Tako preprosti, tako naravni, da človeku kar viselje da.
Jera... oprostite, kakšna Jera' Jerica se reče, prosim!
Da Jerica se je kar zamaknila.
Saj se ji je zdelo da je kot doma v prvi pomladi, ko so zacvele troben-tice.
Prelepa idija. Trobentic ni tukaj. Saj niti imena zanjo ni. Morda bi
Pa so nam vzcvetele gori na odru bila "primula"?.. in zarajale svoj ples. Pesem cveto čih torbentic tamkaj na Prisoji, ko je komaj odlezel sneg.
Sledilo je kolo. Da ste jih videli te mali junačke, kako so bili kava-lirji in prav tako spet v nastopu "Pericón", kjer so bili taki "gauči" da kar ''bognasvaruj".
In potem so se podali na dolgo potovanje. Prav v Tucumán nekateri. In je drvel njihov vlak. Mali potni ki so pa vedno katero pametno uganili.
Pa kaj bi pravil kaj je bilo. Tisti ki so zraven bili so vse dobro videli, katerih pa ni bilo naj jim bo žal za-
to. Če so pa kaj zavedni Slovinci naj prvo priliko porabijo, da dajo svoj • prispevek za slovensko šolo.
Tisti, ki smo bili pri'tej prireditvi moramo pa vsi na glas priznati, da delajo sestre, ki šolo vodijo, prave čudeže s to dečieo, o kateri smelo rečemo, da je nadebudna, da daje nado, da slovensko ime še ne bo tako kmalu ugasnilo v tej deželi.
Tako je mislila Jerica. Jože je bi) pa take volje, da bi kar zabavljal.
Le kaj ga. je grizlo!
Komu je to neki povedal, če ne Jerici. Njej je pa potožil, da se mu je stvar pr idol ga zdela. Kar na pivo jo je ubral tja v "bufet", češ: saj se tako nič ne sliši.
Nekaj je Jože tudi .prav imel. Sa mo da niso bili temu krivi mali junaki in junakinje, temveč ta nesrečna dvorana.
Uf! Ta dvorana. Saj vsi veste da je Andreja Škrbca nekaj. Saj ji poštena "persona", ki mu tudi glasu ne manjka. Pa, kar nategniti je bi lo treba ušesa, da si slišal, kaj je povedal. On je seveda že dal toliko glasu, da ga je bilo slišati. Slab predsednik slovenske šoli bi bil, če bi ne imel toliko glasu. Zato pravim On je Andrej Škrbee, ki je mož! Po še je bilo treba dobro odpreti usta, da ga je bilo dobro slišati.
Zato je pa tudi Jerica Jožetu povedala :
Ti si prava šema. Le stopi ti gori na oder, pa zavriskaj če si za kaj. Bomo videli, če te bo kaj slišati!
In tako sta Jože in Jerica rešila tudi ta problem: V tej dvorani je treba kričati. Če govoriš te ni mogoče slišati.
Pa pustiva to. Samo to še rečem, Jože, da če bi moral ti učiti otroke, da bi kaj pokazali, potem bi že videl, kako se to naredi. Jaz se pa prav zares čudim, kako so mogle sestre tukaj otroke tako lepo naučiti in to ti povem, da če bom kedaj tvoja, ti pa moj, ti bom vrgla lonec v glavo, če mi boš kdaj čez usmiljene ali šolske sistre zabavljal. Nobena mati ni v stanu, da bi svoje lastne otroke tako lepo naučila, kakor jih vidimo danes tukaj naučene.
Jože se je kar za ušesa popraskal in pomislil: Ta Jera! Pa se kar takoj popravi in pomisli: Ta Jerica) Nekaj pa ima tudi prav. Le zakaj so mislili nekateri, da so "munje" cil "bavbau" In se je spomnil znanca Muhiča, ki je bil vedno nasproten "munjam", nedavno tega se je pa srečal z njim in mu ves poln hvale pravil, kako je hvaležen za to, kar se je njegov sinik naučil pri "mu-njah"..'.. Sedaj naj se pa še kdo spozna, čigav je na svetu...
Pa kaj se bo Jože spuščal v vzgojne pogovore, ker to ga naravnost sedaj še kar ne zadeva. Zato je pa obr-tiil misel drugam:
Poglej Jerica: Tamle ji Olga, tam-le je Jože, tamle Tonca, Angela...
Saj to so vse ljudje iz Villa Devoto. In še koliko. In sta gledala Jože in Jerica.
Oni iz Saavedri, drugi iz San Isi-dra, tretji iz San Martina, iz vseh strani mesta. Toda iz Villa Devoto!
Zares, koliko jih je!
In tudi na odru so zapeli devotča-ni danes, tako sta oba ugotovila.
To se je pa Jožetu res prikupilo, "Vendar gremo naprej. Saj sem rekel, da naši ljudje so dobri. Samo nisporazum pride mednje in tako je nesreča. Le poglej, kako se je vse, kar je pošteno slovenskega, zbralo tukaj."
Saj jaz sem. zmeraj tako rekla, je odgovarjala Jerica. Nesreča je le to, da so nikateri ljudje taki, da kadar kdo zavpije "far gre" ali "munja pride", se ustrašijo bolj, kot da imajo samega živega vraga srečati... Pa tisti časi so minili in ljudje so spet postali prevdarni in tukaj lahko vidiš, kako so naši ljudje postali modri, čast Bogu, da je vedno več tistih, katerim pride na odprta ušesa beseda slovinskih rodoljubov, ki pozivajo k sodelovanju. Jaz bi še samo to rada doživela, da bi paternalska šola napravila svojo prireditev v prostorih slovenskega doma v Villa Devoto.
Tako sta pomodrovala Jerica in Jože oni dan in še marsikdo je bil takih misli.
In takole je minila Jerica. Vidiš jih no teh Devotčanov. Da zbor slovenskega doma lepo zapoje, to je stara stvar. Saj sem ga sama skušala Trebšeta, kako zna trdo vzeti v roke. Da zbor iz Devota lepo zapoje, to sim že tudi slišala, toda danes so me pa kar očarali, tako lepo so zapeli.
Mehka si pa ti Jerica!
Zakaj mi to praviš?
Saj sem te videl, kako si oči brisala, ko je bila na odru simbolična slika "Oj Doberdob".
Lep fant si mi, če mi to očitaš. Koliki tisoči slovenskih fantov so tam izkrvaveli. In moj lastni brat tudi... Nisem mehka, žilezna pa tudi ne, tako je menila Jerica in si o-brisala solzo ob bridkem spominu na Doberdob', ki je slovenskih fantov grob...
Živahno se je razgibala družba Čas je pa tekel in nazadnje je bilo treba reči "z Bogom".
Torej Jože, na svidinje v Lurdu. 20 novembra ob 10 uri. Tamkaj bo slovenska maša.
Ali boš prosta ti že dopoldne? Jaz sem mislili, da prideš šele na popoldanski del.
Dopoldne in popoldne ob 4 uri bom seveda tudi doli, tako je zagotovila Jerica. Samo moram pohiteti, da tudi druge povabim, ker ne-katiri naši ljudje so strašno pozab-ljivi in kar sproti pozabijo.
Torej na svidenje v Lurdu 20. novembra !
Hladnik Janez.
KROJAČNICA 'GORICA"
Hočete biti dobro in elegantno oblečeni
Pridite v krojačnico "Gorico", kjer boste vedno dobro postreženi.
FRANC LEBAN
Ul. W ARNES 2191
(Nasproti postaje Paternal.)
-a»	x«
Trgovina čevljev BELTRAM
Vam nudi na izbiro najbolj modernih čevljev in raznovrstnega obuvala; športnih čevljev, poletnih copat ter šolskih potrebščin.
Se priporoča ALBERT BELTRAM
DONATO ALVAREZ 2288 vogal CUCHA-CUCHA
PATERNAL
CERKVENI VESTNIK
i 13. nove. sv. maša na Avellanedi. Molitve na Paternalu ob 4.30.
20. nov. sv. maša in molitve v Lur-desu.
4šv. maša s slovenskim petjem ob 10 uri. Ta dan se vrši naše celodnevno romanje v Lurdes.
Tamkaj si bomo srečali z rojaki iz-vseh strani. Morda je minilo že 10'let, ko ste se zadnjič videli. Kdo ve, Se se prav ta dan spet ne srečajo tisti, ki so drtig za drugim že sled zgubili. Saj je vselej v Lurdesu naša slovesnost najbolj obiskana.
Prinisite s seboj tudi pesmice, katere bomo prepevali med popoldansko procesijo. To pot bomo tudi slišali spet enkrat pravo pristno pritrkavanje. Bomo slišali, kako so znali "doblati" po Vipavskem, na Krasu in po Tolminskem.
Popoldanska pobožnost se vrši ob 4 uri.
Čas po sveti maši si bomo pa že znali lepo okrajšati. Tisti, kateri boste imeli s seboj jidila, boste našli primeren kotiček za oddih in okrep-čilo v romarskem domu.
Kateri boste hoteli v gostilno, boste našli dobro postrežba pri "Don Tgnaeio" na voglu Av. La Plata in Rodríguez Peña.
Prosim vse rojake, da napravite vilik.o zanimanja med našimi ljudmi za to našo izredno slovesnost. Ta dan priditeNvsi v Lurdes.
Ob tej priliki tudi lahko poravnate naročnino za Duhovno Življenje, pripavite otroke za prvo sveto obhajilo in uredite vse zadeve, ki bi bile potrebne.
Priliko boste imili tudi za sveto spoved.
Hladnik Janez.
ZALOGA DOBREGA VINA
Franc Kurineič
— Ne pozabi GARAY 3910 telefon ffl-5384 BUENOS AIRES
ZGODOVINSKI ROMAN
Caričin ljubljenec
Nadaljevanje 113
-— Od sto slučajev se posreči samo ena, kvečjemu dve operaciji, vzrok smrti pa je tedaj zastrupljene krvi. Med operacijo pridejo v rano kaki bacili, tako zastrupljenje krvi pa do danes še ne moremo ozdraviti.
— Prepričan pa sem, da bodo kma-lu odkrili sredstvo, ki bo v prihodnje povzročilo, da se taki slučaji ne bodo več dogajali. Potem bodo tudi Vo.jne veliko manj strašne, kakor so bile doslej.
1 — Doktor Ruben, morda pa se bo bas vam posrečilo osrečiti človeštvo 8 tem, da ste odkrili eter. — Vi ste zares dobrotnik človeštva!
Stari zdravnik je zadovoljno prikimal z glavo. Doktor Ruben je bil velik učenjak in sploh izreden člo v®k. Bil je zdravnik, kakršnega ni bilo v vsej Evropi. Kljub temu pa je bil zelo ničemuren in se ni oziral na znamenite besede slavnega francoskega državnika: "Kdor hoče postati velik mož, ne sme biti ničemu ren i"
Po tem pogovoru je major Subov odšel iz dvorane. Tega nam seveda ni treba omeniti, da ga je carica po s|ala, da bi pogledal, ce je zc vse pripravljeno. Ta izgovor je Subov navedel samo radi tega, da je lahko nehoteno izvršil svoj lopovski načrt.
Povedali smo že, da je .točno ob dvanajstih' prišla carica Katarina v dvorano, spremljala pa sta jo njer Minister grof Panin in major Pintón ¡>ubov. Stopili so v dvorano, kjer bo Aleksander Potemkin pretrpel najstrašnejše muke svojega življenja.
doktor Abraham Ruben ;c - Vito;
svoji visoki gostinji naproti. Ponižno jo je pozdravil ter ji dtjal
—	Veličanstvo, torej ste se vseeno odločili, da boste prisostvovali opera eijiS — Rotim vas še enkrat, ne o-stanite tukaj, kajti zagotavljam Vam, da bo vaše srce mnogo pre-t rpelo!
—	V tem težkem času nočem pu stiti Potemkina samega! — odvrne carica.
Katarina ni niti za kratek hip pogledala mladega Platona Snhova, če pa je častihlepni mladenič upal, da se bo carica spomnila na včerajšnji dogodek in pogovor, se je zelo zmotil !
Spomnil se je Orlovih besed, da je to strašno muhasta žena. Morda je tudi on postal žrtev njene muhavosti ?
Toda čemu? To so budalosti! Subov ne bo odnehal od svojih načrtov ! Ni se nameraval odreči sreči, ki se mu je tako lepo nasmehnila m za katero ga bodo vsi smrtniki zavi dali.
Subov pogleda malo stekleničico, ki je stala poleg peči in se peklenski nasmehne.
Katarina je sedla na stol, ki je bil kakih deset korakov odddalicn o«! operacijske mize.
Grof Panin in major Subov sla pri njej stala. Sedaj so vstopili še trije znameniti petrograjski zdravniki, ki so se carici spoštljivo priklonili.
Sedaj je ~dal doktor Ruben svojemu asistentu znamenje, asistent pa je javil slugam, ki so stali pri vratih da je napočil določeni čas.
Vrata so se na steza j odprla, na pragu pa se pojavi Aleksander Potemkin.
Ni hotel, da bi ga prinesli v operacijsko dyorano, na vsak način j t iictcl priti ouTii v spremstvu SiuSf v
to sobo groze. Vzravnano in ponosno je hotel priti v prostor, kjer bo moral pustiti svoje levo oko.
Ko je vstopil, je v dvorani zavladala strašna tišina.
Kako strašno bled je bil Potemkin,
Katarina je komaj zadrževala sol toda kljub temu je bil še vedno zelo ze. lep.
Oblečen je bil v svojo slavnostno uniformo, kakor da bi prišel na slav nost, ki jo je Katarina priredila nje mu v čast.
Oblekel je uniformo Preobražen skijeve garde. Njegove plemenite, pravilne poteze, njegove rdeče, kra sne ustnice, kakor da bi bile ustvarjene samo za poljub, njegovi lepi, temni brki — vse mu je ostalo. Lo njegove prekrasne, žareče oči so se spremenile in izgubile svoj lesk! Eno oko je bilo zavezano, drugo pa je bilo motno in je gledalo tako žalostno !
Doktor Ruben mu je povedal, da je v nevarnosti tudi drugo oko, če ne privoli v operacijo. Oslepel bi tudi na drugo oko, popolnoma oslepel!
Potemkin se je skoraj opotekal, vendar pa je vstopil vzravnan in ponosno k caričinemu stolu. Tam je hotel poklekniti, carica pa niu je to namero hitro preprečila.
—	Moj dragi, ljubljeni prijatelj! — mu zašepeče Katarina. — Bog nama bo pomagal v teh težkih trenutkih !
Potemkin se sklone in začne vroče poljubljati Katarinini roki.
Čeprav je ni sedaj ljubil, jt vendar čutil napram njej globoko hvaležnost, kajti vedel je, kako nežno skrbi Katarina zanj.
—	Sedaj pa mi Bog pomagaj! — vzklikne Potemkin. — Doktor Ruben, sedaj sen. /a5!
Stari zdravnik mu je tudi stisnil j roke. Vedno ga je imel rad. Čutil j je zanj več, kakor je drugače čutil i za katerega navadnega bolnika. Zna meniti zdravnik je bil z ostalimi vred silno razburjen.
—	Ali ste obedovali? — vpraša doktor Ruben Potemkina.
Potemkin Je pritrdil.
—	Obedoval sem kakor navadno, manjkalo ni tudi kavijarja in šampanjca, — reče Potemkin. — Mislim, da je bilo dovolj.
—	Bilo bi dobro, če bi popili še eno čašo, — odvrne doktor Ruben.
Carica je takoj zapovedala, da prineso steklenico šampanjca, ki ji ga je pred kratkim poklonila mar kiza Pompadour, vplivna ljubica Ljudevita XIV. — Poslala ji je šest steklenic, v vsej Franciji pa je bilo tega posebnega vina samo dvajset steklenic, ena taka steklenica pa je stala več kakor tri tisoč frankov!
Sluge so prinesli steklenico in jo odprli. Katarina pa je sama natoči-la čašo in jo ponudila Poteinkinu.
—	To čašo pijem — reče knez Potemkin in dvigne čašo, v kateri se je svetilo prekrasno, kakor tekoče zlato rumeno vino, — na zdravje največč-je evropske žene, — na zdrav je naše velike, milostljive carice Katarine! Naj vlada še dolgo let in naj osreči Rusijo in ruski narod!
Potemkin izprazne čašo, v trenutku pa, ko je hotel čašo vrniti slugi, ki je stal za njim, mu je padla na tla in se razletela na tisoč drobnih koscev.
Vsi navzoči so prebledeli. Katarina stisne ustnici Jilo ji je kakor da bi morala zavpiti od bolesti.
—	Knez Potemkin, to pomeni srečo ! — vzklikne Katarina, ki se je silila k smehljaju in se trudila, da bi ostala mirna. — To ,omeni u¿peh i
—	Tudi življenje se lahko razbije, prav tako kakor steklo! — odvrne Potemkin in gleda ostanke čaše na tleh. — Kakor hoče Bog! Doktor Ruben, pripravljen sem, začnimo!
—	Ali bi bili tako prijazni in odložili suknjo ? Drugo obdržite lahko na sebi!
Mladi knez pogleda carico. Katarina mu pokima in se miloscno nasmehne.
Potemkin je imel pod sukr jo svileno srajco.
—	Visokost, sedaj pa izvolite leči na mizo.
Potemkin pogleda še enkrat carico. Potem stopi k oknu in pogleda skozenj, kakor da bi želel še enkrat videti, kako lep je ta svet s svojimi gorami in nepreglednimi ravninami, po katerih se vale ogromne reke.
Na trepalnici mu je obvisela solza, — ki si jo je skrivaj obrisal.
Potem pa se je odločno obrnil in šel krepkih korakov k operacijskf mizi.
Na njegovem obrazu ni vzdrhtela niti ena mišica. Potemkin ni niti trenil z očesom. Mirno se je vzpel na mizo, kakor da bi legel na svojo postelj. Glavo je položil na mehko blazino, --okrog ustnic pa se mu je
zrcalil smehljaj.
—	On je junak! — zašepeče Katarina grofu Paninu. — Mar ta človek ni vreden ljubezni?
Grof Panin, ki je že od nekdaj ljubil Potemkina, je potrdil e.arieine besede.
Doktor Ruben je odpel Potemki-novo srajco, prikazala so se kakor sneg bela prsa.
Zdravnik položi svoje uho na Po-temkinova prsa ter začne poslušati bitje srca.
Še nikdar nisem čutil tako pravil 1 nega bitja srca pred operacijo Ka,-
SLOVENSKI LIST
List izdajata. "SLOVENSKI DOM" in KONSORCIJ
NE SODI NEZNANCA
Ribenčan Janez je vedno potoval s svojo "siiho robo", pa se mu je nekoč pripetilo, da je zašel na dolgo cesto, po kateri pa ni še nikdar hodil in na koncu katere je videl bele hišice. Teško se je bližal vasici in si mislil če bo kaj kupčije.
Naenkrat zagleda pred seboj moža, ki je krepko korakal v nasprotno smer ter nese na rami veliko sekiro.
Ribenčan Janez si je začel takoj misliti, da je ta človek drvar in, da se je odpravil v gozd drvi sekati.
Nekoliko naprej je srečal moža, ki je hitrih korakov nesel na rami lopato. Ta pa mora biti vrtnar, si jc mislil Ribenčan Janez, ki je imel vedno navado, da je takoj sodil vsakega človeka.
Čez par minut sreča tretjega moža, ki je imel tako silo, da bi Riben-čana Janeza kmalu podrl, ko je šel z veliko koso mimo njega.
V tej vasi pa morajo biti sami pridni ljudje, si je mislil Ribenčan Janez. Vsi tako hitijo na delo, da jih je kar lepo videti. Doma pa so gotovo ostale njih pridne ženice, katere mi bodo pokupile vso mojo siiho robo. Saj tu mora vladati samo blagostanje, ker so ljudje tako delavni.
Iz teh misli pa je Ribenčana Janeza zbudil velik krik, katerega so povzročili otroci, ki so s svojim očetom tekli in kričali: "pomagajte, pomagajte, primite tatove, ki so nam odnesli sekiro, lopato in koso!"
Čeprav je bila cesta precej široka, se Ribenčan Janez ni mogel nikamor umakniti, zato je s svojo siiho robo padel v obcestni jarek, kjer je imel potem dovolj časa premišljati in soditi ljudi, kakšni so, brez da bi jih poznal. Odločil se je, da ne bo nikdar več sodil ljudi po zunanjosti, ampak šele, ko bo z njimi govoril in ko bo poznal njihovo notranjost.
Mladinski kotiček
PAVLIHOVA
Pavliha spleza nekoč na drevo in žaga tisto vejo, ki na njej sedi. Pri-do popotnik mimo in mu zakliče: "Hej, prijatelj, stoj! Če boš takole žagaj, boš z drevesa telebnil na tla!" Pavliha ne reče ne bev ne mev in Saga dalje. Mahoma je na tleh in vse kosti ga zabolijo.
Zdaj se spomni, kako je popotnik prav povedal. Steče za njim, ga prime za suknjič in pravi: "Ti si pa prerok, ko si tako vedel, da bom pa-
del na tla. Povej mi, povej, kdaj bom umrl!"
Da bi se norca iznebil, reče popotnik tjavendan: "Takrat boš umrl, ko bo tvoj osel v tretje zarigal."
Jej, si misli Pavliha, zdaj mi pa slaba prede. Saj ti ta mrcina za vsak nič zariga. Čez čas se že oglasi ljubeznivi "i-a". Pavliha se zdrzne. Še dvakrat, si pravi, pa bom mrtev.
Ko osel v tretje zariga, se Pavili-ha vrže na trebuh in se ne zgane več.
Pridejo ljudje mimo. "Oh, glejte si, glejte, Pavliha leži tu in je mrtev. Škoda ni prav nič te trape! Lagal se je in kradel ko sraka."
Pavliha se ne zgane. Ljudje ga de-nejo na nosilnico in ga odnesejo do-
mov. Tam še pravkar vidi, kako žena brž skrije nekaj klobas v omar j. Ko zagleda mrtvega Pavliho, pa zažene krik in si puli lase. "Ti kača, ti," si misli Pavliha, "če bi ne bil mrtev, bi ji že pokazal!"
Ljudje se zberejo v hiši na po-grebščino. Vsakovrstna izbrana je dila prinašajo na mizo. Pavlihi, ki je bil že zelo lačen, se začno kar sline cediti. Toda — kaj bi — saj mrtev!
Nazadnje prinesejo še štruklje, njegovo najljubšo jed. Zdaj se pa Pavliha ne more več premagati. Počasi poseže z roko v skledo in si na polni usta.
"Lejte Pavliho!" za vrešči neka
POMLADNA
Hej, pomlad je prišla v svate! Ptička v gaju spet nam peva, sonce spet svetlo nam seva, polne svečih rož so trate.
Hej, zarajajmo po trati! Rožice bodo dehtele, ptičke glasno žvrgolele, sonček bo smejal se zlati.
ženska. "Saj ni mrtev!"
"Nisem, tako mrtev že ne." zabrunda Pavliha, "da bi ne mogel jesti štrukljev!"
Kako si daleč, domovina, kako te' videti želim! Ah, zame prazna je tujina, po tebi vroče hrepenim. Za mene sreče tukaj ni. Žge v dnu srca me bolečina: le nate mislim vse te dni, le nate — draga domovina!
A. Jereb
VRAN
Kdo berač je gladni ta? Črno suknjico ima in ko sneg leži povsodi, k vsaki hiši prosit hodi in kriči pred njo: "Kra, kra, kdo mi košček kruha dá?"
Prišla pa topla pomlad je čez noč? to mu je bilo po volji na moč. S tal je široko peruti razpel, zletel visoko nad strehe vesel, hripavo kričal nam izpod nebá: "Zdravi! Pa hvala za živež! Kra,
kra!"
SREČANJE
Pred menoj z mladičem srna je obstala,
gledala je vame, čudno, ni se bala!
In mladiček me je gledal zaupljivo
z očki vdanimi — kot dete ljubeznivo.
Par korakov sem za njima v gozd stopila — prav počasi sta se mi za drevje skrila. Stisnila srce bolest mi je gorjupa:
Še žival razume me in mi zaupa,
kot bi vedela, da ni zle misli v meni — a ljudje so tuji mi in neiskreni.
(Marija Rrenčičeva.)
Montevideo, kjer živi mnogo slovenskih izseljencev.
DOBITE |
na vsakih 6 slik, ki stanejo ®d \
3—6 , lepo sliko v barvah, f Odprto tudi ob nedeljah. Atelie MARKO RADALJ Facundo Quiroga 1275 in 1407;
U. T. 22 - 8327 DOCK SUD
kor v tem slučaju — vzklikne doktoi in pogleda carico. — Dokaz, da ni knez Potemkin prav nič razburjen.
—	Sedaj pa vzemimo črni ovoj z očesa, — nadaljuje doktor Ruben.
—	Oko moramo namazati z etrom.
Doktor Ruben je vzel ovoj s Po
temkinovega očesa.
Potemkin je sedaj zavzdihnil, kei je vedel, da bo sedaj carica videla njegovo rano.
Njegovo oko je bilo zateklo in krvavo. Vsakdo je lahko videl, da je skrajni čas, da odstranijo vneto oko iz glave.
Doktor Ruben je dal svojemu asistentu znak in asistent mu je dal stekleničico z etrom.
Doktor je zlil del te tekočine v porcelanasto posodico ter je začel z njo mazati po rani.
Namazal je skoraj polovico Po-temkinovega obraza, da bi živci postali neobčutljivi.
—	Ali čutite, kako ugodno deluje?
—	ga vpraša doktor.
—	Ničesar še ne čutim! — odvrrn Potemkin.
—	Takoj boste čutili, — ga je miril zdravnik. — Čutili ne boóte niti najmanjše bolečine. — Visokost, spali boste!
—	Sedaj pa maske! — je zapove-dal zdravnik.
Asistent je prinesel maske.
—	Čemu to? — vpraša carica.
—	Veličanstvo, — odvrne doktor Ruben in se priklone carici. — Celo dvorano bom napolnil z etrovo paro, radi lega se moramo zavarovati pred njo. Veličanstvo, opozoriti vas moram, da se zavarujete s to-le masko
Doktor Ruben ponudi carici masko, ki je bila narejena iz posebno izdelanega sukna in je pokrivala ce lo čelo, nos in usta, tako da so bile
proste samo oči in samo toliko ust, j kolikor je bilo potrebno za dibanje
Tudi vsi ostali so imeli bele maske.
Potemkin jih ni gledal, nili se ni /menil zanje. Njegova duša pa je bila vsa svetla od spominov. Predstavljal si je Elizabeto v vsej njeni dekliški lepoti. Videl jo je prav takšno, kakršna je bila še takrat, ko je imel pravico, da jo je imenoval .svojo zaročenko.
Če že mora umreti, bo zatusnil svoje oči v mislih na njo.
Zdelo se mu je, kakor da so se nenadoma odprla vrata, v dvorano pa je prišla Elizabeta, stopita k njemu in mu zašepetala: Ne boj se — jaz sem pri tebi!
Doktor Ruben je dal znamenje, asistent pa je odprl stekleničico z (trom.
Drugi mladi zdravnik je že prej zažgal ogenj v majhni pečici, tako c!a je bila plošča čisto žareča.
—	Štirideset kapljic — je zapove dal doktor Ruben.
Celo dvorano je takoj napolnil redek dim. Doktor Ruben je zadovoljno prikimal.
Potemkinu je bilo zelo čudno pri srcu.
Bilo mu je, kakor da so ne more več ganiti, kakor da bi ne mogei j vzdržati z odprtimi očmi, ko pa je ¡ hotel odpreti usta, se mu ni r.iti to ¡ posrečilo. Zdravnik mu je ukazni, naj glasno šteje; naštel pa jo samo do pet, potem pa mu je beseda obtičala v grlu, — in Potemkin je ležal nepremično.
—	Čas je! — reče doktor ltuben in se požuri k svojim instrumentom, ki so ležali v vodi.
Previdno jih je jemal z majhnimi kleščicami iz vode.
Katarina je vztrepetala. V zdrav-
nikovih rokah je videla majhen nože k.
Ta nož se bo zadri v oko ljubljenega moža — to je bil nož, ki mu bo ugrabil oko.
Platon Subov je s prežečin; pogle dom spremljal vsako zdiavniko\o kretnjo, na njegovih ustnicah je počival peklenski smehljaj, na njegovem lepem obrazu se je zrcalilo divje zmagoslavje.
Bilo je, kakor da bi premagal svo j k ga nasprotnika, kakor da bi tnu stopil z nogo na prsa m s-imo še čakal, da bi ga čisto poteptal.
Doktor Ruben porine nož v Po temkinovo oko, operacija se je pričela.
Ko pa se je doktor Ruben dotak liil Potemkina, je knez postal izicd-no nemiren.
Mladi knez je trepetal, premetaval se je sem ter tja, tako du jo doktor Ruben iznenadeno opazoval svojega bolnika.
—	Kaj jo to? — je vzkliknil doktor. — Takega delovanja mojega etra še nisem nikdar videl — zdi se da čuti bolečino! — Oh, Bog, !• a j se je zgodilo — eter sem pripravil prtv tako, kakor vedno — ne, iu- — to jr nemogoče! Todn sedaj moram hitro končati.
Carica si je zakrila obraz z rokama, da bi ničesar ne videla.
Sedaj pa se zasliši vesel zdravili kov vzklik.
—	Veličanstvo, operacija jo kot • čana! — vzklikne stari zdravnik. — Oko jo operirano, sedaj mu moran 6amo še oviti rano in konesno bo.
Čez nekaj trenutkov je bil Potem-kinov obraz skoraj do polovice ovit.
—	Zbudite bolnika — hitro — hitro, gospodje!
Te besede je rekel zdravnik svo-
] jima asistentoma, ki sta stopila k Potemkinu z velikimi pahljačami.
Potemkin pa se ni zganil. Niti enkrat ni zavzdihnil, njegov obraz pa je ostal popolnoma miren.
—	Gospoda, hitreje! — je zapove dal zdravnik.
Oba asistenta sta se trudila, da bi zbudila Potemkina. Potemkin pa so ni ganil.
Sedaj se je obraz starega zdravnika zmračil.
—	Kaj se je zgodilo? — vzklikne doktor Ruben. — Moj eter ne moro tako močno delovati! — Krez Potemkin — knez Potemkin — zbud'. te se — spregovorite le eno btsedico!
Potemkin je ležal kakor brez življenja na operacijski mizi.
—	Odprite okna! — jc zapoved al doktor Ruben.
Platon Subov skoči k oknu in ga odpre.
V dvorano je prišel svež zrak — dim je izginil — vsi navzoči pa so si oddahnili.
Potemkin pa je ostal nepremičen.
—	Mrtev je! — krikne carica in plane na Potemkina.
—	Veličanstvo, prosim in rotim vas, — vzklikne doktor Ruben — prepustite pacijenla nfoni! — Prosim vas, odidite! — Veličanstvo, rotim vas — — —
—	No, no ganem so odtod! — od-trne Katarina. — No grem odtod prej, dokler mi no poveste .v jo Potemkin živ ali mrtev! Doktor, pro sim vas. zbudilo ga! Itotini vas, — zbudite ga — uknzuiom vam! Dok-
I tor Ruben, ali slišite?
Doktor Ruben pn se ni oz^r/.l na (arico, pazil jo na bolnika, ki sta g» soda i n jegova asistenta drgnila s ščetkami.
On sam pa se je nagnil k Potom
kinu ter poslušal, če mu bije srce
—	Ne slišim ničesar! Ne, ne — to ne more biti — njegovo srce jo bilo vendar popolnoma zdravo!
Carica je sedaj sama uvidela, da se njen miljenec nahaja v skrajn« življenski nevarnosti in da je morda že mrtev. Ihte je prosila zdravnika, naj ji vrne Potemkina, naj ga reši smrti, — živeti mora, — je vpi la, — ne sme oditi od nje!
Vsi trije zdravniki so sc trudili okrog Potemkina, ker je doktor Ru ben še vedno slišal bitje njegovega srca, ki je postajalo čezdaljc slabšo.
—	Vlijte mu nekaj kapljic življen« skega eliksija! — je zapovtdal doktor, eden izmed njegovih asistentov pa je prinesel iz maje ročne apoteko stekleničico ter vlil Potemkinu nekaj kapljic v usta.
Zdelo se je, da je to na bolnika ugodno delovalo, kajti doktor Ruben je takoj izjavil, da mu srce n darja malo močnejše m bolj mirno
Katarina pa se je obnašala knkoi da bi znorela. Planila je k mizi, kjer je stala stekleničica z etrom, k' je bila skoraj še do polovice pobia i" jo dvignila.
—	Ah, doktor. — vzklikne cari ca, — kol telesni zdravnik sto mi mnogokrat pomagali, česar vam no bom nikdar pozabila, danes pa, — danes ste mi zadali smrtni udarec!
—	Proklota naj bo vaša iznajdba — vaš eter je kriv, če Potemkin no bo več odprl svojih oči — ce mi g» bo smrt za vodno ugrabila! — Preklet naj bo ta eter in jaz vam prepovedujem , da bi ga še kdaj upora bili v moji državi!
(Daljo prihodnjič)