Poštnina plačana v gotovini.
LETO V.
LJUBLJANA, 9. JULIJA 1927.
STEV. 28.
NAROČNINA-ZA- jvgojla-VnoČETRTLETNODINIS-
CELOLETNO-DIN-60/Z A-INOZEM VTV0 7E-DODATI POjTNiNO/OGLAJIPO CENIKV/ POSAMEZNA
številka- po- DIN-1'50.
POŠT. {ek. R*t 13.188
/A /A\
VREDNltTVO-IN-VPRAVA V-VilTELJSKI-TlSKARNl/ L ROKOPISI-SE -NE-VRA-L %A10/AN0NlMNl-D0-"l *PI$I - tB - NE - PRIOBČV-
k ieio/poStnina-pla-
9 TANAV-GOTOVINI TELEFON ŠTEV. 908.
Orjuna in krvavi trboveljski 1. junij 1924:
Dokumenti govore!
Vsem nam je še v živem spominu 1. VI. 1924, ki je zahteval od kar Or-juna obstoji, od nje največjo žrtev. Troje naših najboljših drugov je padlo ta dan v Trbovljah, hrabro braneč orjunaške svetinje. Tragedijo še povečuje dejstvo, da je mlade borce pokosila zahrbtna bratska roka, ki je nahujskana po brezvestnih demagogih, usmerila na nič hudega sluteče morilno cev. —
Globoka vrzel je nastala ta dan v naših vrstah in nikdar ne bo organizacija prebolela, velike zgube. Troje mladih življenj je ugasnilo, troje mladih energij je uničenih, od njih, ki so nam bili nad vse dragi, nam je ostalo samo troje nepozabnih grobov na ljubljanskem polju.
Pa tudi na sovražni strani ni neizprosna smrt prizanašala. Uničila je četvero življenj, ki so našim nasprotnikom bila enako draga. Sedem človeških žrtev je plačilo tega dne in zemlja, ki jih pokriva, je gotovo manj težka, kakor odgovornost, ki pada na one, ki so zagrešili veliko morijo.
Posledice tega usodnega dne, ki so se takoj v vsej veličini pokazale, so bile ogromne. Zadele so z vso silo dve organizaciji, Orjuno in komunistično organizacijo, ki : sta po svojem bistvu hoteli eno in isto, to je dobrobit delovnega človeka, izžetega od presilnega kapitalizma. Nepremišljeni in zlobni apostoli komunizma so nahujskali svoje pristaše^ da so ravno v Trbovljah, kjer ima sedež največji zastopnik kapitala, pied njegovimi očmi torej, napadjj nič hudega slutečo Orjuno. Z neverjetno lahkomiselnostjo so ravno temu kapitalu priredili v njegovo največjo naslado brezplačno krvavo igro, katere stroški so se v krvavem curku njegovih največjih nasprotnikov vlili v njegovo lastno blagajno.
Pribijemo Pred vsem rudniškim proletarijatom, da ravno od tega dne naprej datira neomejeno gospodstvo Trboveljske premogokopne družbe nad njim. Cela vrsta porazov, ki jih ima delavstvo v boju proti TPD napisati na svoi rovaš do današnjega dne, je posledica tega usodnega boja, v katerem sta si dve nalborbeniji protikapitalistični organizaciji polomili zobe. Tega dejstva ne more ovreči nobena druga trditev in nobeno demagoško zavijanje. Tisti, ki je nepremišljeno povzročil bratomorni boj je odgovoren za vse gorje, ki danes tlači rudniške revirje.
Takoj po katastrpfi so skušali naši nasprotniki zvalili krivdo in odgovornost na Orjuno. Z neverjetno
energijo in marljivostjo so se kovali in zbirali lažnivi podatki, nam nasprotno časopisje pa nas je preplavilo s ploho laži. V svojem bornem lističu, ki izhaja samo tedensko, nismo bili kos temu navalu, tembolj, ker smo si lečili zadane rane in iz-gledalo je, da bomo končno v lažnivi hudobiji naših sovražnikov utonilo. Bob v steno so bili vsi naši argumenti. brez efekta je potekla celo sodnijska obravnava, v očeh nerazsodne, po časopisju zaslepljene mase smo ostali Orjunaši krvoločni razbojniki, ki so dne 1. julija 1924 prišli v Trbovlje do zob oboroženi s karabinkami, pištolami, bombami in palicami, tam navalili na mirno delavstvo in tako povzročili krvoprelitje. To javno mnenje vlada še danes, ne mogoče pri voditeljih naših nasprotnikov, ker le ti dobro poznajo našo popolno nedolžnost, pač pa v nam nasprotnih masah širom Jugoslavije.
Toda Resnica, božja hčerka, pride vedno do zmage! Danes smo v stanu v dokaz naše neodgovornosti in nedolžnosti iza krvopreiitje dne 1. junija 1924 in v podkrepitev vse naše tozadevne obrambe v prošlosti, podati javnosti neovrgljiv dokument, ki se nahaja v naših rokah. Ta dokument je podpisan od enega izmed tistih, ki so usodnega dne bili v nam nasprotnem taboru, ki mu mi nismo nikdar odrekli idealizma, dobro vedoč, da je bil le orodje brezvestnih demagogov in špekulantov. Špeku-lantje in demagogi so se tedaj poskrili, žrtve so ostale in, na zapeljane so padle posledice, ki so ravno Ivana Strojina najtežje zadele. Česar nismo dobili od inteligentnih povzročiteljev napada v Trbovljah, to smo dobili od poštenjaka, ki je bil žrtev njihovega hujskanja. Ta Strojin, ki je radi Trboveljske tragedije pretrpel dve dolgi leti v ječi, nam je podal dobrovoijno sledečo izjavo:
Izlava.
Da popravim krivico, ki se dela Orjuni, izjavljam, da Je Orjuna priila v Trbovlje dne 1. junija 1924 brez Izzivanja delavstva, da je samo vzklikala Kralju, kraljici In Jugoslaviji In prepevala rodoljubne pesmi.
Ivan Strojin.
Zopet je završala volilna borba in ponovile se bodo ob tej priliki vse ogabnosti, ki smo jih videli in slišali pri prejšnjih volitvah. Slišali bomo
zopet v novi izdaji stare laži naših sovražnikov v Trbovljah. Juvanovih prstov, preganjanju delavcev itd., ki bodo z njimi ponovno lovili lahkoverne kalinei da jih kakor vedno ogoljufajo za volilne kroglice. V tej
ogabni borbi, ki se nas ne tiče, nam je v še večje zadoščenje gornja izjava, ki je vredna več kakor vsi naši argumenti, ker nam jo daje naš nasprotnik. Jz nje bo marsikdo spoznal, kje je vera in kje nevera. M. K.
Ob velesejmu.
LISTEK.
Prof. Mile Pavlovič:
Noč pred Fiero.
Nastali so najtežji dnevi. Daleč za hrbtom je ostala domovina. Ne-prijatelj besno divja nad onimi, ki so ostali v domovini, grabi, pljačka, pali, ruši in onečašča, a prve ljudi vodi v robstvo.
Odstopanje se vrši v neredu. Edino zaščitni oddelki se povlačijo nazaj med borbo in puščajo begunce, da pobegnejo iz ognjene cone. Vojska in begunci so se na begu združili — dolga veriga mučenikov, ki se vleče skozi albanske soteske in nad prepadi in ki jim ni videti konca. Vsak gleda samo sebe — vsi drugi občutki so otrpnili. Na licu vsakogar je jasno čitati: glad in utrujenost.
Neznaten odred, ki je spremljal Kralja na tem strašnem in krvavem Potu je dospel na večer pred Fieri. Takoj so na mali ravnini naložili ogenj, adjutant pa je odhitel v okolico, da bi našel kako prenočišče za
svojega Kralja, da bi se ta utrujen po dolgi vožnji z volovsko priprego, oddahnil in odpočil.
Kadar je kaka skupina beguncev ali vojnikov prispela, ji je bila prva naloga, da najde kak prostor, na katerem bi se odpočila. Pred mrakom so se že širom polja in ravnine svetlikali ognji. Okrog ognjev so se zbrali ljudje: tu je bif kak ofleir ali begunec, tam zopet več izmučenih in gladnih vojnikov. Glad in utrujenost sta mnoge premagala. Ljudje pritiskajo enega k drugemu in se prerivajo k ognju. Medtem, ko se ena stran greje druga stran zmrzuje in postaja odrevenela.
Mrak se spušča in polagoma prične deževati.
Kralj sedi na vlažnem kamnu, podpira z roko sivo glavo in vznemirjen in tužen opazuje ostanek svoje hrabre vojske, ki je delala čudeže junaštva, a se ti ostanki slavnih zma-galcev s Cera, Kumanova. Bakarnog gumna, Oblakova, Dreneka in Suvo-bora tu gubijo in jih nestaje. Kralj gleda strašno sliko poloma in propasti domovine. "Okoli njega ie nekoliko žalostnih vojnikov' in adjutant.
Slovenija je najbolj industrialna in obrtna pokrajina države. Je to posledica njene naravne lege in razko-sanosti zemlje v mala zemljišča, ki ne zadoščajo za prehrano družine. Že radi tega moramo pozdravljati in podpirati vsako sredstvo, ki koristi industrializacij zemlje, pospeševanju obrtništva in moderniziranju kmetijstva. Če je kmetijstvo steber dežele, sta pa industrija in obrt nujno potrebni kot odjemalki odvišnih delavskih sil na kmetih, ki naj ostanejo doma.
Jugoslavija je tako obsežna, bogata prirodnih zakladov in neizčrpana, da nudi dovolj prostora in hrane še dvakratnemu številu sedanjega svojega prebivalstva. Potrebuje vsakega svojega državljana in ne more pogrešati niti ene delavne sile. Čim več jih bo, tem hujša bo borba za obstanek, tem hitrejši pa bo tudi razvoj in napredek države.
Hvaležni moramo biti Ameriki, ki je zaprla skoraj popolnoma svoja vrata našim izseljencem. Če bi ne bilo te zapore, bi nam zginilo v Ameriko vsako leto na stotisoče delavnih moči. Druge države n. pr. Fran-. cija, Belgija nimajo tolike asimilacijske sposobnosti, manjka jim mamljiva vabljivost iskrečega zlata in zato nišo nevarne. Če odhajajo naši ljudje tja, odhajajo le v neznatnem številu in se vrnejo slej ali prej.
Masa mora ostati doma. to maso pa j© treba zaposliti. Po prevratu je prišla zlata doba inflacije in podjetnosti. Ljudje, ki niso imeli prej niti pojma o trgovini, so postali veletrgovci, industrije so rastle kot gobe, denar je ležal po tleh. A danes? Kdor ima le malo vpogleda v razmere naših pridobitnih krogov, ve, da se prav vsi bore za svoj obstanek. Na tisoče podjetnikov je izginilo, ostalo jih je prav majhno število, ki pa bodo tudi zginili prej ali slej.
Ni jih škoda — era, ki so jo inav-gurirali, je bila sicer hrupna, vesela in »mokra«, toda trajnih dobrin ni niti prinesla, niti zapustila. O vzrokih govoriti je težko, ker so spomini še mnogo presveži in udeleženci večinoma še živi. Kljub temu se lahko ugotovi že danes, da so bile naše banke eden glavnih povzročiteljev in pospeševateljev te »zlate dobe«, pa tudi glavni povod za tako nesrečno in s tolikimi žrtvami združeno
likvidacijo te dobe. V bankah so imeli povojni dobičkarji največjo oporo. Žirirali so drug drugemu in uživali ogromne kredite. S temi krediti so se gradile in opremljale tovarne, ki pa so se zrušile pod strašno pezo bančnih obresti in vsled neekonomičnega poslovanja. Tri, štiri leta je šlo, cene so bile visoke in kdor ni imel denarja, ga je dobil na posodo. Ko pa je nastopilo pomanjkanje denarja in so se začele insol-vence, so se vrgle banke z vso naglico na izterjavanje kreditov. Kdor ni imel posebnih zvez, je bil uničen. In tako je začel .peti boben, podjetja so prehajala iz rok v roke in ali propadla ali prešla v roke tujega kapitala ali pa v roke naših bank.
Koliko velikih podjetij je danes še naših? Na papirju Uh Je precej, a.ko-liko jih je v resnici? Mnogi naši delničarji so lastniki delnic le na videz, v resnici pa so slamnati možje tujega kapitala. Za tako postopanje ni opravičila. Čemu se skrivati, čemu varati samega sebe in se poniževati za figuranta v rokah tujcev. T«| kapital )e potreben, toda nastopa naj odkrito in javno, no pa pod plaščem nacijonallziranja. Kdorkoli služi kot plašček tujemu kapitalu, izdaja naše narodno gospodarstvo. Da ne bo pomot: ne mislimo tukaj na one naše ljudi, ki nastopajo povsem odkrito kot zastopniki tujega kapitala, mislimo le one, ki nastopajo kot domači kapitalisti, a so v resnici le kupljene lutke tujega kapitala.
In podjetja v rokah bank? Smiliti se morajo vsakemu, ki pozna njih položaj. Vzemimo praktičen primer:
Banka ima nad 50% deležev podjetja v svojih rokah, je torej de faeto lastnica podjetja. Podjetje rabi denar in banka mu ga posodi po 20 do 28%. Banka je torej posodila sama sebi denar po tej horendni obrestni meri in s tem uničila podjetje. Nekaj časa je tako podjetje zmoglo vsake obresti. Ko pa je prišla kriza, so se pripisovale zamudne obresti glavnici, ki je skokoma naraščala tako dolgo, da je presegla vrednost podjetja. In kaj sedaj?
Če so bili ljudje pametni, so sanirali podjetje s primernim odpisom dolga .in skrčenjem obrata. Nešteto pa je slučajev, ko je banka sama prevzela tako podjetje in ga vodila
po »bančnih principih« dalje. Večina teh podjetij je propadla oz. propada.
Banke niso postopale trgovsko, niso podpirale pravih trgovcev in tudi same niso bile v rokah trgovcev. Kaj je trgovski princip, katero postopanje je trgovsko? Podjetje mora vzdrževati samo sebe in se sme širiti le toliko, kolikor dopuščajo njegova lastna sredstva. Vsako čezmerno kreditiranje znači pogin za podjetje in zgubo za kreditorja. Slovenci smo solidni, imamo mnogo praktičnosti in podjetnosti, toda po prevratu smo postali precej »hochštaplerski«. Ta napaka nas je veljala ogromnih ma-terijelnih in moralnih žrtev, zato jo moramo iztrebiti čimprej. Bodimo podjetni, delajmo iz malega, pridobivajmo si teren s trdim, požrtvovalnim delom in bodimo vsaj v gospodarskem oziru enotni. Vse naj se vrši po določenem načrtu. Če je v eni stroki že dovolj producentov, naj se ne silijo v to stroko še novi podjetniki, ki uničijo sebe in oškodujejo druge, Dovolj je še dela in prilike za pošten zaslužek, poiščite to priliko, toda ne iščite je samo v domači vasi. Pojdite ven, država ie velika, ogromni njeni deli potrebujejo delavcev. Toda delajte solidno, ker raste veliko le iz malega in se sme vršiti to naraščanje le polagoma.
I. C.
Mizice za pisalne stroje.
THE REX C0., Ljubljana.
jimM'' pratiL
V Ljubljani otvorjeni VII. internacionalni ljubljanski velesejm, je vzbudil dokaj pozornosti v sedanji dobi gospodarske krize, katera gloje na vseh granah naše privrede. Ob tej priliki je bilo moči čuti in čitati zopet lepo kopico fraz in člankov o razvijajoči se »jugoslovenski privre-di« in njenem zavidljivem napredovanju. Kakor smo i mi veliki optimisti in globoko verujemo, da bo napočila i v Jugoslaviji doba, ko. bo v njenih mejah dovolj dela in jela za vse njene sinove in ko bomo govorili o sedanji gospodarski krizi kot o prehodnem pojavu po konjunkturi prvih let po svetovni vojski, tako pa ne moremo podpisati vednih mnogoštevilnih hvalisanj na račun »jugo-slovenske privrede«.
Politiziranje je naš narod že tako razvadilo, da ne poseča posebne brige raznim tisočkrat izrečenim in napisanim frazam, kakor je tudi le ta o »jugoslovenski privredi«.
Neprestano govorimo o naši jugoslovenski privredi in kaj je v resnici našega?
Pogovarjajo se polglasno, tiho. gotovo šepetaje. Kralj je nerazpoložen in tužen. Molči in premišlja. Spominja se divnih slik svoje slavne prošlosti. Spominja se borbe ob Marni, kjer se je kot dobrovoljec boril z Nemci, spominja se četovanja po Kozari-pla-nini in borbe na Čorkovači, spominja se drugovanja z vstaši... toda pogled mu pada na gomilo gladnih in utrujenih vojnikov. Opazuje njihove temne obrise, ožarjene z žarom ognjev, kako se premikajo kot strašila in sence po noči in po vetru in se gubijo v temi. Na zenicah se zbira solina kaplja, polzi niz velo lice in se zgubi v sivi bradi... Dež neprestano pada.
V mraku se naenkrat pojavi mlad in stasit vojnik. Imel je sicer raztrgano odelo, a oči so mu sijale in prihajal je povzdignjene glave. Na rami je imel puško, ob pasu pa prazno torbo. Prihajal je naravnost k ognju, ob katerem je Kralj počival.
Vojnik vzdigne roko k šajkači.
»Dobro veče!«
Nihče se ne odzove. Sivi Kralj se obrne malo na stran. Vzdigne oči in
ugleda pred seboj stasitega vojnika ter mu odzdravi:
»Bog Ti pomogao!«
Vojnik, ki ni slutil s kom se raz-govarja, se obrne h Kralju:
»Povej mi dobri človek, ali je do-šel naš stari?«
Kralj samo malo zakašlja.
»Veš brate,« nadaljuje vojnik, »večkrat sem čul kako se muči in žal ga mi je bilo. On ni tega zaslužil. Da bi vedel kje je, bi ga nosil na rokah in nič bi me ne težil.«
Oficir-adjutant ie poiskušal dati mlademu vojniku z očmi znamenje, naj molči, toda mladi vojnito tega ni opazil in je govoril dalje; ter izražal svojo bol nad mukami svojega Kralja.
Kralj je bil sprva jako nerazpoložen, todh razgovor z neznanim Vojnikom mu je vrnil razpoloženje in ga Osvežil. Mahoma se okrene k njemu:
»Odkod si, vojniče?«
»Iz Like sem, čiča.«
»Pa kako, da si. tu?«
Ličanin skloni glavo.
»E, moj dragi čiča ... kako, da sem tu? Bil sem v avstrijski vojski,
pa sem od tam pobegnit Kako naj bi se proti rodnim bratom boril in streljal na Srbe!?«
»Prav si napravil,« reče Kralj.
»Da, brate! Prišel sem kot dobrovoljec, da pomagam Kralju Petru in njegovi vojski, ker se i on bori za našo svobodo.«
Kralj opazuje s plamenom ognja osvetljeno lice vojnikovo. ki nadaljuje:
»A vendar se mi zdi, da je avstrijska sila, združena z bulgarsktj (n nemško vojsko nadvladala nas.«
.»In potem?« vpraša Kralj.
Vojniku se zniža glas.
»Evo sedaj se umikamo, gladuje-mo in umiramo. A kaj to! Rečem Ti, da jaz še nisem izgubil vere. Gine-mo! Naj bo! I Krist je umrl, a je zopet vstal! Nekaj mi govofi v duši, da nas Bog ni zapustil... na naši strani je, toda preizkuša nas...«
Na te besede se kralj vzdigne. Njegovega nerazpoloženja ni bilo več. Pazljivo posluša dobrovoljca in odobrava njegove besede.
»Tako je sinko, tako!«
Ličanin, podkrepljen po besedah tega, ki ga ne pozna, nadaljuje:
Največji zakladi ter temelj vsega našega eksporta šmnska industrija
leži v glavnem v rokah tujcev izven Slovenije, kjer je poslednje čase tudi moči zaznamovati zelo jak pritisk tujega, osubito italijanskega kapitala, Sicer ta kapital skriva za »slovenskimi firmami«, vendar to bistveno stvari prav nič ne izpreininia.
Jugoslavija slovi kot zemlja rudarskega bogastva. Pogled y register rudoslednih upravičencev zopet govori, da so vsa najrentabilnejša ru-„ darska podjetja v rokah tujega kapitala in da mora biti Jugosloven samo vesel, če ga je doletela sreča, da igra v upravnih svetih takih seveda nacionaliziranih rudnikov vlogo Pon-cijev Pilatov in nemih statistov.
Bežna ekskurzija po največjih mlinih, podjetjih in žitnih firmah dokaže, da so se i tu ugnezdili tujci in da smo Jugosloveni samo zadovoljni s prodajalci žita iz prve roke, ako ga ni kupil popreje že zelenaš. Isto velja i za sladkorno industrijo, ki donaša milijonske dividende v žepe raznih tujcev,
Jugoslovenski cement eksportira-mo preko polovice sveta in z njim zidajo danes ne\vyorške nebotičnike in parlament v Tokiju. Lastniki ce-mentaren so seveda tujci, v prvi vrsti Italijani, ki so s svojimi cementarnami postavili v Dalmaciji že nekako državo v državi.
Tekstilna industrija v kolikor je imamo, je tudi z malimi izjemami tu-
jeiodna in more v tem oziru mirne duše podati roko železni industriji z vsemi njenimi podgranami. O za narodno obrambo prevažni kemični industriji niti ne govorimo.
In končno še naši največji in najvplivnejši denarni zavodi. Kdo o njih še danes ne ve, da so povsem odvisni od Dunaja, Pešte, Prage in deloma celo Rima.
Na drugem mestu že najavljamo naše principielno stališče napram prihajanju tujega kapitala v našo zemljo. Zato pribijamo gorenja žalostna dejstva le rada tega, ker se nam zdi smešno_, otročje in nemoža-to, da dopuščamo pri govorjenju o jugoslovenski privredi brez komen-tarja veljati stari privid o domači in jugoslovenski industriji, katere faktični lastniki žive in bogate po Dunaju, Berlinu, Pešti in ostalih sedežih vesoljnega Ziona.
Kdor ljubi zemljo in narod, tega mora ta žalostna bilanca resničnih lastnikov jugoslovenske privrede zaboleti do srca. Ni baš hvaležna naloga v Jugoslaviji delati za korist države, ali vendar ni moči zopet mirne duše pristati kar na nadaljevanje te prakse, ki ustvarja iz Jugoslavije kolonijo in iz Jugoslovenov kolone. In baš Orjuno čakajo v tem pogledu še velike naloge, ki jih bo morda izvršiti posredno ali neposredno, če bo hotela do dobra izvršiti svojo veliko misijo.	A.	V.
m m v
11 v nor
reistiene m 9. mi
lil
/ Vsej javnosti je v spominu incident, ki se je pred kratkim dogodil v nekem parlamentarnem odboru. Davidovičevec Timotijevič ie v velikosrbski ekstazi želel vsem drugim Jugoslovenom. da naj »crknejo«. Pri tej priliki se je obravnavalo tudi vprašanje, zakaj označuje naša brihtna železniška uprava vagonski park na nebroj načinov. Med drugim označbami je danes še zelo priljubljena označba SDŽ — C/DK (Srbske državne železnice). V mednarodnem svetu se nam morajo rogati, ko vidijo našo nerodnost, da še danes ne vemo, kako se pravzaprajv imenuje naša država. Ni čuda, če je domači, kakor tudi zunanji svet segel po samopomoči in imenuje državo kratkomalo »Jugoslavija«.
Interesantno pa je pri tem to, da je g. minister saobračaja Milosavljevič, informiran najbrže od kakšnega brihtnega porodičarja, ki vedri v sa-obračajnem ministrstvu na nezasluženem mestu, izjavil, da ni res, da bi se vagoni označevali s SDŽ, razen tistih, ki so reparacijski vagoni i.n da je voljan takoj kaznovati vsakogar, ki bi postopal drugače.
Da prime lahko g. minister svoje gospode v ministrstvu energično za ušesa in da takoj lahko realizira svojo grožnjo s kaznovanjem, rau nudimo sledeče podatke:
V mariborski delavnici drž. železnic se je glasom uputstva C. P. K. Br. 203/348 z dne 16. VI. 1927 označilo nebroj vozov z značko SDŽ in se še danes označujejo tako navzlic temu, da g. minister izjavlja, da tp ni res.
• Tako so. se na primer označili sledeči vagoni:
Glasom zgorajšnjega uputstva: voz Gi 125—113 k. k. St. B. SHS
— CXC sedaj SDŽ—CiDK, glasom uputstva Br. 203 319 z dne
11. VI. 1927
voz Irb 880—187 k. k. St. B. SHS
— GXC, sedaj H 3003502 SDŽ—CZDK
voz Gg l—003 k. k. St. B. SHS
— CXC, sedaj SDZ-CZDK, glasom uputstva Br. 203/313 z dna
8. VI. 1927
voz Ih ng 696—928 SHS— CXC, sedaj SDŽ—QH>K,
voz Ihl 713—624 SHS—CXC, sedaj Inr 713—624— SDŽ—OH.5K Glasom uputstva Br. 203/281 z dne 14. 5. 1927
voz Gg 15—794 SHS—CXC, sedaj •SDŽ—CZDK,
voz Ggk 148—076 SHS sedaj SDŽ.
voz Kc 319—239 SHS sedaj SDŽ.
glasom uputstva Br. 203^2423 z dne 29. IV. 1927
voz K 405—774 SHS sedaj SDŽ.
glasom uputstva Br. 203/240 z dne 28. IV. 1927
voz IK 604—844 SHS sedai SDŽ.
Vsi ti vozovi poleg nešteto drugih vozov pripadalo Jugoslaviji, ker se je* prejšnji vozovni park k. k. St. B. razdelil na nasledstvene države, in ti vozovi niso zato reparacijski vozovi, temveč repartlcijski vozovi, ki pripadajo prečanskim krajem in bi morali obdržati označbo SHS, ne pa, da se to po uputstvih iz Beograda spreminja v SDŽ.
Gospod minister saobračaja naj napravi red in drži besedo, kot pravi vojak!	V.
V zadnjem času se vnovič pojavlja želja po nemških predstavah v slov. gledališču v Mariboru. Slov. javnost mora k temu zavzeti določeno stališče.
Ugotoviti je predvsem, da nemštvo za nas ni več nevarno, edino gospodarska plat je še ona, ki nam more vzbuditi skrb. Ne iz strahu torej pred ojačenjem nemškega vpliva po takih nemških predstavah, temveč povsem drugi oziri so, ki nam branijo, da bi dovolili take predstave.
1. Z nemškimi predstavami naj bi se olajšala gledališka finančna kriza; Nemci bi svoje predstave razprodajali, s tem bi bil dan nov vir dohodkov. Ali pa pomislijo oni, ki tako računajo, da s tem greše nad slov. kulturo? Nemci naj vzdržujejo naš prosvetni hram? A la merci Nemcev bodi slov. teater v Mariboru? Bolje je, da ga ni, ko da bi ga nam morali vzdrževati tisočletni nasprotniki, ko da bi mi na ta načm vsemu svetu kazali, da je naša kulturna zavest ničeva, ki ne zna in ne more vzdrževati teatra, ki se poniža v tak monstruo-zen pakt, nedostojen velikih genijev naše drame!
2. Nemcem ne gre za kulturno potrebo, temveč za_jx>litično taktiko. Dosegli bi radi na lep in nedolžen način združenje narodno mlačnih elementov, ki bi jih spet utrjevali z nemško besedo in duhom. Kajti pred vojno ni nemško gledališče nikoli uspevalo, še neprimerno manj kot pa sedaj slovensko; opere sploh ni bilo, dobra > drama je bila brez poslušalcev, le oderski šund je privabil toliko ljudi, da ni teater propadel, dočim je boljša gospoda hodila v graško gledališče. Kako torej sedaj naenkrat tolikšna
potreba po nemškem igranju v Mariboru?
3. Na Koroškem je bil v neki občini prepovedan slovenski plakat. O kakšni drugi kulturni svobodi ni govora. Nemci venomer z viška gledajo na nas in se štejejo med najbolj kulturne narode. Če njim kot nosilcem svetovne kulture ne veli čut kulture, da je treba drugorodcem v državi nuditi vse one potrebe, ki jih imajo v prosvetnem oziru, čemu torej treba nam, po njih mišljenju, in-ferijornim, kaditi jim z liberalnimi prosvetnimi koncesijami?
Pristaši smo tesnega zbližanja z veliko Nemčijo. Nismo načelni nasprotniki tudi nemškega igranja v Mariboru. Toda za to še pogoji niso ustvarjeni in čas še ni prišel.
Govoriti se bo mogoče dalo o tem še le takrat, ko bodo koroški Nemci dali naši manjšini isti položaj, kakor damo mi Nemcem. Nemci imajo svoje šole. kulturna društva, ki se lahko svobodno gibljejo. Naj samo omenimo »Die Siingerfahrt nach Indjija«. Kaj bi se zgodilo našim Slovencem na Koroškem, če bi poskusili prirediti takšno pevsko slavje? St. germanska pogodba sicer daje manjšinam pravice, ki pa so ostale na papirju. Zato ostane samo še princip recipro-citete. Ko bo položaj koroških Slovencev tako ugoden, kakršnega imajo Nemci v Jugoslaviji, bodemo raz-govarjali naprej. Tedaj bomo za nemške predstave zahtevali slovenske predstave na Koroškem. Tudi naši igralci bodo radi šli na turnejo na Koroško.
Zaenkrat bi pa dppustitev nemških predstav v Mariboru bila sramotna kapitulacija pred koroškimi slovenožerci.
Dvojezičnost Maribora.
V naših dnevnikih čitarno: Pliberški župan je poslal plakaterju Moder-ju sledeče pismo, ki se glasi v slovenskem prevodu: »Nalaga se Vam, da slovenska vabila, nabita na oglas, nlh deskah na javnih poslopjih in prostorih, takoj odstranite.« Ravno tako naj se tudi one druge v Pliberku postavljene deske takoj odstranijo. Ako tega naloga ne izvršite, se Vam dovoljenje za postavljanje oglasnih desk na javnih poslopjih in prostorih prekliče in se bodo tudi hišni posestniki pozvali, da Vam ne dovolijo nadalje imeti oglasne deske na njihovih hišah. — Mestna občina Pliberk, Koroško. Zupan: Dr. Herbst mp. —«
Povod za takšen nalog nemškega župana na Koroškem so dali slovenski plakati, ki so vabili na prosvetni dan kmetskega ljudstva.
Nam Orjunašem pa daje ferman koroškega župana povod k sledečemu premišljevanju: V Mariboru so plotovi, oglasne deske in stebri, javna poslopja, privatne hiše polne nemških plakatov najrazličnejše vsebine. Bodisi, da gre za kako prireditev ali pa reklamo. V kinematografih še zmiraj uporabljjao nem. filmske napise. Mariborski župan dr. Leskovar še do danes ni izdal sličnega razglasa, kakor je to storil Dr. Herbst. V izložbenih oknih nemčurski trgovci
demonstrativno lepijo nemško reklamo. Nihče se ne gane. G. veliki župan je Korošec; pričakovati bi bilo, da bo mogoče njega nesramnost koroških nemčurjev zganila. Toda kaj hočemo. SLS, radikali in Nemci imajo politično zvezo, ki prinaša Nemcem v Sloveniji koncesije, koroškim Slovencem pa zatiranje. Kje ie sedaj g. ŠtefanQvič, ki je razglašal, da se bo koroškim Slovencem odprlo nebo. ko bo zmagala njegova politična teza? Evo — sedaj je zmagala, toda
»Da Ti govorim po pravici: trpim, gladujem, a mi v duši ni mraz. Ukoreninila se je v meni misel, ki me goqi naprej in govori; »Vse to bo Srb prebrodil in konečno bo slavil zmago«. Jaz zaupam v Boga,«
Kralj vzdigne glavo k Ličanmu, Bilo mu je milo, da na tej poti na Golgoto, kjer mnogi umirajo od glada in mraza živi še eden, ki veruje v osvobojenje in ne izgublja nade.
Adjutant se nemirno giblje in skuša Ličaninu z znameijji dopovedati naj se oddalji, toda vidi, da ga Kralj verno posluša in da se je Liča-ninu odprlo srce in razvejal jezik.
»Mi že lahko prenašamo te bolečine, ker smo jih navajen:; a žal mi je Kralja... čudim-se. da lahko toliko izdrži. Rad bi vedel ali je prispel in kje je?«
»Tu je $inko!« odgovori Kralj polagoma.
»Ali lahko izdrži?«
»Lahko,« odgovori Kralj..., »ker i on, kakor ,tl veruje v pravičnega Boga v njegovo večno pravico in v zmago Jugosloveftov.«
Med tem pr.i!3pi adjutant in salutira:
»Veličanstvo, našlo se je prenočišče za Vasi«
Kralj se vzdigne.
»Cemu mi bo? Ne rabim ničesar!«
»Utrujeni ste, Veličanstvo!«
»In če sem? Ali ti mučeniki tu morda niso?«
Kralj se polagoma vzdigne, se ozre po v temo zaviti pokrajini in proži svojo suho roko Ličaninu:
»Ali ga slišiš kaj pravi? ... Kako velika beseda je to! On veruje! Samo naprej! Kar bo njim usoda dodelila, nai i meni! Njihove muke so tudi moje muke!«
Ličanin je bil presenečen. Šele sedaj je spoznal s kom se je pogovarjal. Polastilo se ga je nenavadno razpoloženje. S samim Kraljem se je razgovarjal. Med tem, ko je Kralj gledal črne sence, ki so se stiskale ob ognjih se je dobrovoljec iz Like solznih oči izgubil v temi.
Pokrajinski zlet v Ljubljani.
Na Vidov in Petra-Pavla dan priredilo je Jugoslovensko Sokolstvo častno, uspel pokrajinski zlet, s katerim se je združila otvoritev ene
najlepših in najmodernejših Sokolskih stavb, otvoritev ponosnega z nesebičnim požrtvovalnim delom mnogih bratov in sester dograjenega Sokolskega doma na Taboru, Ne bom se spuščal v opisovanje in potek zleta, ker so o tem izčrpno poročali Sokolstvu naklonjeni dnevniki — tu jnaj' podatin te nekaj ugotovitev in želja. Predvsem treba povdariti, da je bil zlet nele manifestacija Sokolstva nego odlična manifestacija Slovanske misli in da služijo sličpe manifestacije veliki nalogi postopne združitve Slovanov v veliko federativno državo! In priznati mora vsakdo prijatelj in nasprotnik, da je edino Sokolstvo ona velika sila. ki vzgaja članstvo v slovanskem duhu in ki je doslej vedno največ storilo za zbli-žanje slovanskih narodov, do velikih spontanih skupnih manifestacij.
In ako reče br. Štepanek imenom tričetrt milijona Češkoslovaških Sokolov in imenom dvojnega števila prijateljev Sokolstva: Vaša radost je naša radost, Vaša bol naša bol, znači to dovolj in le dokazuje, kako tesno navezujemo baš potom Sokolstva
slovanski naredi svojo usodo eden na drugega. Glede telovadnih nastopov morem v obče konstatirati, da so bili prvi dan na Taboru odlični in je bil brezdvomno ena najlepših točk nastop naše hrabre vojske, ki vedno bratsko, roko v roki sodeluje s Sokolstvom — nisem pa bil povsem zadovoljen z drugim dnem, predvsem bi lahko bilo število telovadečih za pokrajinski zlet večje, ako pomislimo, da na župnih zletih večjih žup na Češkem nastopa po nad 1000 članov ali članic.
In tudi izvedba vseh vaj ni povsem zadovoljila —■ baš v iugoslo-venskem Sokolstvu vajeni^ smo bili boljših nastopov — a baš letošnje vaje bile so višek prostih vaj, kar smo jih doslej imeli. Iz navedenega sledi, da se poedina društva (mislim zlasti na Slovenijo, za katero je zlet bil obvezen) prav malo zavedajo svojih dolžnosti, da so v poedinih društvih nedelavni odbori ali pa člani, ki s svojim nesokolskitn. nedemo-kratskim nastopom odbijajo stotine priprostejših — in dalje, da večina mladine posveča svoje sile raznim
V vsakem
gospodinjstvu so postali različni usnjeni izdelki neznatni, kakor: rjavi čevlji, aktovke, usnjeni kovčegi, us-hjeni stoli itd., katere z Brauns’ovo
„Vilbra“ barvo za usnje
popolnoma prebarvaš' in prenoviš. Ako prebarvaš take usnjene izdelke, bodeš imel z njimi novo veselje.
efekt je nasproten. Kje je g. Moro-cutti, mednarodni borec za manjšinska prava? Ali ta gospod opazi, da je Maribor prepleskan z nemškimi plakati; koroški Slovenci pa ne smejo na dan niti z najnedofžnejšim plakatom!?
Toda kaj hočemo z nauki. Vemo predobro, da je vse skupaj bob ob steno; hlapčevska mentaliteta je naša propast in sramota.
Seveda ne preostane druzega, kakor da Orjuna seže zopet po samopomoči. Dajemo na znanje, da bodo Orjunaši prisiljeni storiti to, česar nočejo oblasti. Toliko v vednost, da ne bo zopet nepotrebnega razburjenja na policijskem komisariatu, pri velikem županstvu in na mestnem magistratu, nervoznega telefoniranja sem ter tje, lovljenja Orjunalev, nepotrebnih hišnih preiskav, brzojav-Ijenja na ministrstvo in kritiziranja, da so Orjunaši vsega krivi. Naj zna celokupna jugoslovenska javnost, da so krive naše oblasti, če naš človek na Koroškem nima najprimitivnejših pravic!
Še je čas! Čakamo, kaj bodo ukrenili merodajni faktorji! V.
SVETLA
GLAVA
j,
DrOETRER-
JEVIM
backinom
Najboljšo in preizkušene recepte poSilja na željo brezplačno in poStnine prosto
Or. OETKER, d. Z o. Z.
MARIBOR.
panogam športa, a najestetičnejši, najsistematičnejši, raznovrstni' in brez dvoma zdravju najkoristnejši panogi —, telovadbi pa S£ odteguje, ki pa je najbolj tudi z moralnega in psihološkega stališč^ najpriporočljivejša, ker podreja 'ekoistični individualizem kolektivnosti, uči satnoza-tajevanja, discipline in resnične enakosti in bratstva.
In zato baš pri večini članstva (povojnega), ki ni šlo skozi telovadnico ali prosvetno šolo, pogrešamo tega pravega sokolskega duha — še vsepreve£ vlada klikarstvo, osebna nasprotja, sebični in častihlepni individualizem in premalo resničnega idealizma. Predvsem treba povdar-jati da se večji del naše inteligence odteguje sokolskemu delu, ker je velemestni nekaj prenavadnega, a podeželska se udaja filistrskemu goje* nju družabnosti izbranih višjih v »Extraziinmer« po gostilnah ter vlada med njo in priprostim ljudstvom globok prepad. Tem navadno zadošča, da so člani Sokola, da ob izrednih prilikah pripno znak ali se »‘P?' nižajo«, da milostno odenejo kroj m
r
Dopisi.
Prekmurje. Vidovdanska proslava se je vršila v Dol. Lendavi nad vse veličastno. Na predvečer je priredila Orjuna obhod po mestu, kjer je sodelovala poleg Sokola tudi šolska mladina in vojaštvo. Razen par izjem so bile vse hiše v trgu razsvetljene. Po končani bakljadi, pri kateri so govorili srezki poglavar, komandant mesta in dva naša brata, se je vršila prireditev meščansko šolske mladine, ki je uspela tudi zadovoljivo.
Drugega dne so se vršila cerkvena opravila v katoliški cerkvi in židovskem templju in na veliko čudo smo opazili, da se je to pot udeležilo proslave tudi mnogo moštva finančnega oddelka iz Dol. Lendave in okoliša. »Od zgoraj doli!«, pravi pregovor! Prišel je novi finančni g. inšpektor, zamenjal je možakarja, ki ni preje nikdar posečai narodnih prireditev, še manj cerkvenih opravil na državne praznike. Upamo, da bodo vsaj sedaj jeli gospod inšpektor hoditi po novih po«tih.
Zagorje. Zopet je pobrala kruta smrt moža v najlepših letih, moža, ki ga v teh časih najbolj potrebujemo, moža, ki ni svoje življenje posvetil le sebi, ampak v največji meri jugosiovenskemu narodu. Gospod Janko Birolla je bil od mladih let do zadnjega diha naVduššn Slovan, Sokol z dušo in telom, je,, kakorkoli ga
je klicala ideja, pomagal moralno in materijalno. Bil je med prvimi v Zagorju, ki je veliko pripomogel do zgradbe Sokolskega doma, ki mu je bil največje svetišče narodnega napredka. Pravilno je razumel naš or-junaški pokret, ter financijelno znatno pripomogel Orjuni v Zagorju do razvitja njenega prapora. Podpira! ni samo ideje, ampak tudi ljudi. Njegova dobrodelna vrata so bila na ste-žaj odprta in nihče ni potrkal, da ni bil uslišan. Kot delodajalec je bil najboljši vzgled vreden posnemanj#. Kako priljubljen je bil, je pokazal žalni sprevod, ki ga je v torek 5. t. m. popoldne spremljal na njegovi poti. Zbralo se je pred hišo žalosti več sto ljudi, častno število Sokolov v kroju, gasilci in zastopniki raznih korporacij. Ko je rudniška godba zasvirala žalostinko, se je jel nemo pomikati sprevod proti farni cerkvi. Truplo blagega pokojnika so do cerkve nosili njegovi delavci, iz cerkve na pokopališče pa Sokoli. Pri odprtem grobu so v zadnji pozdrav zapeli pevci Glasbenega društva .. .al' prijatelja več nazaj ne bo! Za tem je govoril v imenu Sokola br. Zupančič in v imenu planincev g. Tomazin. Ko so polagali truplo v grob, se je solnce skrilo za oblake, kakor v znak sožalovanja in vsem prisotnim se je tesno skrčilo srce. -Slava njegovemu spominu!
Naš pokret;
Delavska Orjuna je bila ustanovljena preteklo nedeljo v Karlovcu. Sestanek je vodil br. Melada. oblastni čelnik zagrebški. Izgleda, da bo Orjuna Karlovac zelo jaka, in močna organizacija.
Orjuna Split je sklicala po dva-mesečni dobi reorganiziranja redni občni zbor in izvolila na njem novi odbor, kojemu predšeduje neumorni br. Franjo Žie, ki je jel stopati v vs,em po stopinjah pokojnega brata. Po uspehih Vidovdanske proslave soditi, bo novi odbor delal zelo uspešno za razširjenje orjunaške ideologije v drevnem Splitu.
Orjunaši v Dubrovniku so na odgovor italijanskim komedijantom z neodrešeno Dalmacijo odgovorili s tem, da so organizirali bojkot italijanskega blaga. V vseh dubrovniških trgovinah vise sedaj napisi:
»Svoji k svojim!«
Podpirajte svojce! Govorite samo materinščino! Enako akcijo pripravljajo tudi vse ostale Orjune Dalmacije, ki odlično odgovarjajo na italijanske laži o »tfeodrešeni italijanski Dalmaciji«.
Oblastnim čef.nikom beograjske oblasti je imenoval br. Veliki čelnik Marko br. Uroša Bjeliča, komandanta Aralskega baona.
Vodstvo Orjune Beograd so sprejeli poleg komesarja br. inž. Miloša Raduloviča bratje prof.
Mile Pavlovič in dr. Miodrag Di-mitrijevič.
Akcija Orjune v Severni Dalmaciji je v poslednjem času močno pojačana posebno v šibeniškem in biogradskem srezu. Pripravljajo se zbori v Pašmanu iri okolici Zadra, ki je že popolnortia obdan od orju-našklh kul.
Orjunaski zbor se je vršil v Biogradu na moru v veliki dvorani Soko.ia. Obširna dvorana je bila nabito polna, posebno okoličanov, ki so z veliko pozornostjo poslušali izvajanja orjunaških ' govornikov bratov d. Č. Medinija in V. Mačka. Oba govornika sta pozivala narQd na borbo za zmago Jugoslovenstva * in orjunaške ideologije ter sta za svoja izvajanja žela odobravanje navzočih mas naroda.
Oblastni čelnik Orjune Beograd
br. Uroš Bjelič je osebno obiskal in di žal predavanja v Čupriji. Jagodini in Valjevu ter ustanovil novo poverjeništvo v Glogovcu. Po dosedanjih flzgiedih imamo lahko polno upravičene nade, da bo končno orju-naška neumornost našla na odličen odmev i med brati Šumadinci.
Orjuna Dubrovnik je priredila krasno uspelo proslavo Vidovega dne. z obhodom in javnim zborom na Pilama, ki so se ga udeležile večtisočglave množice naroda.
Kronika,
Zadeva črnogorskih princev kar
ne more iz dnevnega reda in jo prav radi pogrevajo naši partizani. Karakteristično je pri tem pisanje »Slovenca«, ki se v tej zadevi neprestano zakriva za dinastijo in neki mednarodni škandal, ki bi znal nastati, če bi siromašna Jugoslavija ne odraj-tala potomcem Nikole — težkih milijonov. Nam je tega zakrivanja za dinastijo dovolj in bomo, če se bo stvar še nadaljevala, pošteno posvetili na črnogorske prince in onih 42 milijonov, ki so jih morali naši dav-
koplačevalci odrajtati po intervenciji vse nekoga drugega, kakor pa dinastije! Ako ste že glasovali za . to izplačilo potem ga vsaj možato zagovarjajte in se ne skrivajte za ramena, o katerih mislite, da morajo molčati k vašemu izigravanju. Govorite o mednarodnem Škandalu, mislite pa na notranjega, ki bi še vse drugače zrevoltiral narod, ki je moral na krvavi Božič leta 1918. zato s krvjo braniti svoje' ujedinjenje z ostalimi Jugosloveaii, da danes plačuje oni svinec, ki so ga mu tedaj pošiljali v
M«
menijo, da so s smešenjem nasprotnikov ter z navedenim storili svojo sokolsko dolžnost!
Nočem s tem generalizirati in obsoditi vso našo inteligenco, saj bas kraji, kjer je inteligenca zdrava, delavna, demokratična in res sokolska dokazujejo s krasnimi uspehi in številnim izvrstnim članstvom vseh slojev dokazujejo kaj se lahko vse doseže; hotel sem le opozoriti na vzroke, zakaj v nekaterih krajih ni opažati napredka in uspehov obenem pa tudi onim »takozvanim Sokolom« odkrito predočiti njih hibe. kajti ne le hvalisanje 'tudi javna graja mora pomagati proširjenju velike Tyrševe večno mlade in edinstvene sokolske misli v najširše plasti naroda. In naši inteligenci moram zopet . pokazati vzor v bratih Čehih, kjer večina in-teligentov ni samo podporen ali na-
vaden član Sokola, ampak kjer so najodličnejša intelektualci znanstveniki, politiki, privredniki, ministri, duhovniki aktivni člani ne le v odborih, temveč celo v telovadnicah, kjer neredko nahajajo številne brate tudi nad 60 let stare.
A ne le v društvu, temveč tudi v vsem svojem zunanjem življenju oči-tujejo svojo sokolsko skromnost in duh enakosti, bratstva in odtod v Čeških sokolskih društvih ona divna harmonija nied inteligenti, delavci In kmetovalci, odtod velika razširjenost Sokolstva v najširših plasteh naroda, med katerim se še vedno širi, raste, krepi in izpopolnjuje! Z željo, da tudi pri nas z novim elanom poleti sokolska misel v naša sela in da tudi naše Sokolstvo postane mogočna vsedržavna organizacija, sern' napisal te morda malce prekritične vrstice.
ASchichtowo
terpentinovo
milo
Peta odlika:
Zavitek čuva
milo pred nesnago in da se ne osuši. Varni ste pred ponaredbami, ker sta znak in zavitek zakonito varovana.
1. Terpentin v milu.
2. Velik in priročen kos.
3. Prijeten duh.
4. Slike iz pravljic za izrezati.
5. Milo je v zavitku.
6. Svetla barva.
7. Razkuženje perila.
srce Nikolcvi oprieniki in plačanci Italije.
Pokojni Pašii je imel velike napake, ali v tem vprašanju je bil trd in to tako trd, da je celo poskrbel za to, $a so o »pravem vzroku te „ odpravnine in blagajni, v'katero se ima steči prav točno informirani celo Orjiirtaši!« Upamo, da smo se razumeli in da bo debate o princih »aus Montenegro« konec!!
Lepa primera. »SDS je med svojimi pristaši tako priljubljena* kot tisti častniki, ki so se na fronti morali predvsem bati krogle iz svojih lastnih vrst.«
Sedaj vemo, zakaj so vlagali pobožni Slovenčevi uredniki prošnje za oproščenje od vojaške službe in čemu je postajal celo vojsko po Ljubljani mož, ki je bil sicer ob izbruhu vojske s Srbijo tako navdušen, da je pozival kar v boj na nož! Izgleda, da včasih celo »Slovenec« zapiše katero globokoresnično.
Orjuna v Mariboru je zadivila s svojjm nastopom vse prisotne. Njih število je bilo večje, kakor vseh ostalih uniformiranih društev. Govoril ie i zastopnik Orjune br. dr. Vauhnik. O vsem tem najbolj informirani list Slovenije dični »Slovenec«, ne ve prav ničesar in je skoro gotovo prespal ves nastop Orjune, kakor leta 1918. koroške osvobodilne boje njegovi vrli pristaši in vzdrževatelji.
Smo pač malenkostni in železno dosledni staremu načelu, da je treba vse zamolčati, kar nam ni ljubo!
Krvave volitve. 3. julija sta se vršila v Valjevu zbora vladnih in paši-čevih radikalov. Pri tej priliki ie tekla kri in so bile 4 osebe ubite, 50 pa težko ranjenih ter je morala intervenirati vojska. Tako suho poročilo, ki ga brez posebnih podatkov objavlja i »Slovenec«. Toda kolika razlika na-pram poročilom iz vojilne dobe P. P. vlade, ki ni zabeležilafza svojega vladanja niti enega sličnih ekscesov. V Sloveniji in Jugoslaviji je tedaj po »Slovencu« vladala era najkrvavej-šega nasilstva, katerega nositelji so bili Orjunaši, ki niso v celi zemlji ubili niti enega državljana, dočim so sedaj izdihnili samo v prahu valjev-skih ulic štirje možje. Danes pa taisti »Slovenec« navzlic temu v prijateljski opoziciji koketira s to vlado in je prav nič ne napada, najsi se preliva kri v potokih in vedno bolj kažejo obrisi krvavih volitev!
Seljački kandidat. Baron Švegelj, ki je postal popularen po zadnjih ra-dičevskih agitacijskih turnejih po Makedoniji, bo kandidiral kot nosilec seljaške liste v Južni Makedoniji.
Obiskovalcem velesejma posebno pa našim gospodinjam priporočamo da se v Kolinskem paviljonu (desno od glavnega vhoda) prepričajo o izvrstnosti KOLINSKE CIKORIJE, ki zasluži da se uporablja v vsakem gospodinjstvu. S polnim zaupanjem zahtevajte vedno naše KOLINSKE ka-vine primesi, in sigurno dobite prvovrstno blago.
Novo industrijsko podjetje na Dolenjskem je ustanovil marljivi F. Bulc, ki bo izdelovalo kredo in sa-drene izdelke. Dosedaj smo uvažali kredo iz Avstrije in šteli zanjo težke pare ter podpirali tujo industrijo. Odslej bo ves denar izdan za kredo ostal doma. kjer bodo v domači tovarni zaposleni samo domačini. Zato opozarjamo vse naše prijatelje — učitelje, da odslej dosledno kupujejo kredd pri zgoraj omenjeni domači firmi. Držimo se gesla: Svoji k svojim in skrbimo sami’'za razbremenitev naše trgovske bilance.
Pravilna gesta! Gotovo je, da želimo iz vsega srca skupni nastop naprednjakov v Sloveniji, ki bi prizadejal neumorni zastopnici slovenskega ljudstva pošten udarec. Toda, kakor smo za kar največjo širokogrud-npst pri tej akciji, tako pa odobravamo, da so samostajci odločno. odklonili nositeljico liste po g. Stjepanu Radiču, s katerim resni in značajni ljudje ne morejo pod nobenim pogojem. Zategadelj smatramo pisarjenje »Narodnega dnevnika« o razbitju napredne fronte za zelo neokusen .način spremljanja naše politične'borbe in'kot nov dokaz pomanjkanja kritične presoje, ki bi se sič,er prilegla vsevednim politikom in pol pri »Narodnem dnevniku«.
Ubijajo. Niso bile. do dobra poznane še podrobnosti valievskega krvoprelitja, že prihajajo iz Like vesti, da je bil tam zaklan na sreski konferenci predsednik radikalov. Ubijalec je bil razumljivo ijadikal. Izgloda, da prihaja ura sodbe i za ra-dikalijo in da se bodo poklali med sejboj, kakor rdeče mravlje in da minevajo v zemlji časi, ko so gospodje okoli korit zamašili usta vsakega nezadovoljneža z zlatom ali prstjo.
Orjunaši trgovci! Uprava lista ima na razpolago večjo količino ma-kuiaturnega papirja po Din 4 za kilogram. Dobi se v upravi lista.
Gozdarsko osobje! Pod tem naslovom smo čitali pred nekaj dnevi v »Jutru« notico, ki omenja hvalevredno naredbo velikega župana mariborske oblasti, da preprečuje čezmernega izsekavanja gozdov v gornjegrajskem okraju. Nadalje omenja pisec mizerno stanje , gozdarskega osObja in črtanje 10 mest v Sloveniji.
K temu pripominjamo: Radičevci soj imeli svoječasno, ko sp bili na vl;idi, tako izbrušeno sekiro, da bi bili najraje vse na mah izsekali, če se ne bi postavilo po robu dobro gozdarsko osobje. Pa omenimo samo Prekmurje, kjer se je počelo sistematično pokončavanje gozdov s strani nekih hrvaških podjetij. Ako ne bi ondotno prebivalstvo tudi povzdignilo protest proti izsekovanju. bi ti kmeta ljubeči republikanci vse posekali. Radi gozdarskega osobja in jije-
gove zaposlenosti smo mnenja, da mora po zakonu upravljati gozdove samo gozdarsko izšolano osobje.
Kakšna slika pa se nam nudi, če pogledamo k raznim .veleposestvom Sloveniji. ,Prekmurje, kjer je več tisoč lia gozdov v rokah tujcev brez vsake strokovne gozdarske moči, niti ne pišemo. V vseh teh kompleksih gospodarijo obični logarji uprave ali pa celo ljudje, ki nimajo; najmanjše strokovne sposobnosti. Ti upravitelji so kaki bivši oficirji ali agronomi in radi lepšega, si izposodijo veleposestva.še kakega svetnika, ki naj predstavlja gozdarstvo pred oblastjo. Poleg tegja, pa j,e Še v naši ljubi Sloveniji m\iogo ljudi v gozdarstvu, ki še do danes ne znajo našega jezika.
Gozdarsko udruženje na delo! Pribor j svojim drugom kruh, ki ga odjedajo sedaj nekvalificirani, ali pa tujci.
Interesantna tiskovna pravda se
je vršila pretekle dni pred okrajnim sodiščwi V.SpIim- Tožjtejj ie bil vodja radičevcev dr. Damjan Sokol, obtoženi pa uradnik radikalsk.e »Države«, ki je pod naslovom »Smrt ideal-., nega nacionalista«, Tcohšiaftrafa, 'daj, ni pokojni padel kot žrt^v krvne, osvete, nego kot žrtev hujskanja si-. stematičnQ privedenega z radičev-ske strani. Kot dokaz tega , hujskanja je omenila poznani govor dr. Damjana Sokola na gomili ubitega Grgina. Po zaslišanju tridesetih prič je sodišče oprostilo odgovorne-. ga urednika »Države«, ker se mu jes dokaz resnice posreči]. “fožUelf je" vioži| ničnostno.pritožbo.
Boljše viški militarizem- Naši komunisti ^‘.neprestano zaletavajo v našo vojsko kot inštrument hfmtariz-: ma, pri tem p$ pozabljajo, da.UPOfa-i bi sovjetska Rusija 63Š,480.00Q zlatih, rubljev za vojsko in da šteje oficirski zbor rdeče vojske’ približno to-., liko duš, kakor cela jugoslovanska vojska, a stalni kader vojske 635.000 ljudi brez tenjorijalnih gdinic. katerih je še tudi za l;270.600.
»Trapistenkloster Reteftenburg
Stelcrniark« pošilja robo z nemškimi etiketami in ga našim trgovcem prav toplo priporočamo.
ZRNA.
Tudi odgovor! V Vašem zadnjem listu »Ljubljanske trgovine«, se nekaj ogrevata vsled tega ker-so bile odprte. Ne bojte se za nas trgovce smo mogoče bolj patriotični kakor marsikateri drugi. Kadar Pa bodo ti, sti kateri se radi tega ogorčeni za nas davek plačevali, bodo imeli besedo prije ne, pa magari če nam vse šipe pobijete. — Pokazala se bode olika!
To bodi v vedenje!
Tako anonimni odgovor na našo poslednjo notico o praznovanju Vi-dovdana. Priobčujemo jo, da se nacionalisti uverijo, kako patriotično navdahnjene ljudi zamorejo najti med našimi trgovci.
Vojvodinja d’Aosta si je ob priliki svojega poseta v Trstu s »spe-cielnim zanimanjem ogledala tovarno testenin, kar je povzročilo v kraljevi hiši vdanih tržaških sinih veliko veselje. Speciel.no zanimanje kaže, da ima gospa vojvodinja v istinl rasni čut prave Italijanke in da se zaveda globoke resnice, da sloni Italija na makaronih, figah in polenti.
Umljiv ukrep. Vlada v Moskvi je izdala odlok, da bodo kaznovani s
smrtno kaznijo vsi, ki hujskajo narod proti Židom. Jevrejskim vlasto-' držcem v Kurrrpu postaja vedno bolj. se razvijajoči ruski antisemitizem zelo neljub, ker vidijo v njem upra-’ vičeno. indirektno proti njim naperjeno akcijo. Dvomimo pa močno, da li bo ta najnovejši odlbk kaj zalegel in zajezil naraščajočo protižidovsko propagando med boljševiki in navadnim narodom.
Dr. Ninčlč, večni zunanji minister SHS, sedaj slnčajno v pokoju, se je jel z veliko gorečnostjo približevati Vukičeviču, da si osigura man-’ dat. To vest sprejema z veliko žalostjo ves jugostovenski narod, ki je že bil prepričan, da mu Adamov šiit ne bo nikdar več poslančeva!, $igy' pa opravičuje jugoslov. Chaimber-lai.na ona o židovskem pbtniku, ki prileze skozi okno nazaj, če se ga vrže skozi vrata.
Dr. Korošep je najboljši mož in najmočnejši državnik, kar jih ima naš narod po »Slovencu«. - Zategadelj smo tudi pridobili Koroške toliko, kolikor se nam je' je hotelo, kakor je napovedoval veliki vodja Slovenčev po svojem povratku iz državnega potovanja v Ženevo.
m
prodaja
PREMOG
iz slovenskih premogovnikov
T«eh kakovoitt, T celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov aa domaio vporabo kakor tudi la Induatrijeka podjetja ln razpečava na debelo
inozemski premog in koks
vaake vrste ln vsakega Izvora ter priporoča posebno prvovrstni ieikoalovaild in angleški koka za livarne ln domaio vporabo, kovaški premog, imi premog ln briketa
PROIETHIZAIOD II PR106 D. D.
v Ljubljani, Miklošičeva cesta 15/1.
Strolnogradbena delavnica
R. WILLMANN
Ljubljana, Slomškova ulica štev. 3.
Priporoča se za izvršitev vseh v strojno stroko spadajočih del.
— Izdelovanje različne vrste strojev za obdelovanje lesa in na-, prave žag z vodnim, parnim in motornim obratom. — Prevzema projektiranje in opremo različnih mehaničnih naprav.
IzvrSaie vsa i strojno stroko spadaiola popravila toloo, solidno io po motnosti najhitreje.
TEODOR KORN
(prej« HENRIK KORN)
LJUBLJANA, Poljanska cesta 8.
Krovec, stavbni, galanterijski in okrasni klepar. Instalacija vodovodov. Naprava strelovodov. Kopališke in klosetne naprave. Izdelovanje posode iz pločevine za firnež, barvo, lak in med vsake velikosti kakor tudi posod (škatelj) za konserve.
USTANOVLJENO LETA 1852.
sili
je nijmodernejie urejena ter iivršnje vsa tlskamiška dela od mjpripro-stejšega do najmoderaejiega. • Tiska šolske, mladinske, leposiovne ln znanstvene knjige. Ilustrirane knjige v eno- ali večbarvnem tisku. — Brešnre v malih in tndi največjih nakladah, časopise, revije, mlad. liste.
loma oprema Mr. katalogov, mitov ii reklam, listov, lastna tvornica šolskih zvezkov.
Šolski zvezki za osnovne in srednje šole Risanke, dnevniki in beležnice.
.URANU? d. z o. z.
LJUBLJANA * TEL. 2622
GRADBENO PODJETJE
ING. DUKIČ IN DRUG
LJUBLJANA
Bohoričeva ulica St. 24
to je \\ tovarniški znak tovarne
PLOČEVINASTE
EMBALAŽE
Odgovorni urednik: Jože Span.
®
®
••
®,
m
m
®
®
®
CARL POLLAK P. P. • LJUBLJANA
Detajlna prodaja čevljev po tovarniški ceni na DUNAJSKI CESTI štev. 33 na dvorišču
Za Čaja velesejma od 30. JuniJa do 15. julija
Med njimi nekoliko 1000 parov raznovrstnih vzorcev i. t. d., po izredno nizki ceni. Moških in ženskih čevljev od Din 60‘— ter fantovskih, dekliških in otroških od Din 20 — navzgor. Velika zaloga sandal iz rjavega blank usnja od štev. 20 do 46. Poleg tega konfekcijski in jermenarski izdelki, kakor gamaše, aktovke in nogometne žoge.
®.
m
®
S®
®
e
Za konzorcij lista »Orjuna« odgovarja DreJče Verbič.
....iUž.Tisk Učiteljske tiskarne: zanjo odgovarja France Štrukelj.
. ■	.	.	*	.	zasnovani pasji vojski v tem, da so
Pas,o b.tko napoveduje »Agencia	srečni ltaUjani pod modro vIado ne.
i Rnonon oggl<(\. er. j 4n M-a	kronanega imperatorja Italiie pojedli
1,500.000 psov ki pojedo za 40 rmh-	u yse mačke da ^ sedaj ^du
jonov lir mo e Za Pasjo bit o ki j Drugi pa zopet trdijo, da se ho-bo temeljito zreducirala število itali-	č tem . d	prestrelje-
janskih psov se zanima sam osebno	nim noS da ne jde u Uj in
on. Mussolini, k. bo prvi zavil vrat	fašizmom zajedno _ na ,psa!
prvemu na smrt obsojenemu pasjemu
ščenetu. Poznavalci razmer v Italiji Zastave so izobesili v Splitu na iščejo vzroka tej najnovejši heroično Ivanovo, ker je bil imendan splitske-
OBJAVA.
VSE gospodinje, katere dosedaj še ne kupujejo prvovrstnega pridatka h kavi, naše domače KOLINSKE CIKORIJE,
PROSIMO, da s popolnim zaupanjem povsod zahtevajo KOLINSKO CIKORIJO in gotovo bodo zadovoljne. Pri nakupovanju PAZITE, da dobite pravo našo KOLINSKO CIKORIJO, katero iz najboljših snovi z novimi modernimi stroji izdelujejo izveibani domačini in ki zato zasluži, da se uporablja v vsaki slovenski rodbini.
ga župana dr. Ive Tartaglie. In naj še kdo trdi, da niso naši vrli Spličani pravi mornci.
Knezoškof Jeglič je prepovedal dekanu Koblarju kandidaturo na listi SKS. Zopet nov dokaz, da stoji rimsko katoliška cerkev kot najslobodo-umnejša institucija sveta. Sicer se gospodu dekanu malo povrača za one čase, ko je .zaupajoč lepim očem prevzvišenega knezoškofa zapustil svoje napredno stališče in presedlal med eselesarje, ki jim je hvaležnost napram starim borcem zelo neznan pojem.
»Radičevci so visoko dvignili Ka-radjordjeviče« je dejal Radič na svojem pre_davanju_y Vinkovcih. Mi k tej njegovi konstataciji pridenemo samo še: »Bože čuvaj Karadjordjeviče prijateljev ala eksrepublikanci in habsburški hiinnopojci; neprijateljev se bodo znali že sami čuvati!«
Zakaj ni »letel« na letalskem mitingu noben državni uradnik? Zategadelj, ker že itak prevečkrat lete in frče pri redukcijah in nastopih novih vlad, ki imajo kot prvo točko svojega delovnega programa najintenziv-nejše pospeševanje frčanja državnih uradnikov.
14.000 nerešenih aktov leži pri Apelacijskem sodišču v Novem Sadu. Kolike so posledice tega ni težka predvidevati. 25 sodnikov bi bilo potreba, da bi ti rešili te akte ,v treh letih. V resnici pa jih je celih 8 in še ta osmerica mora z birokratskim pisarjenjem ubijati čas, ki jim je tako skopo odmerjen. Poleg tega morajo še pod osebno odgovornostjo paziti, da li so prizivi pravilno kolekovani. Narod, ki nima pojma o vsem tem, pa se huduje nad sodniki, ko vidi, da ne pričaka po letih čakanja svojo pravico.
Trboveljska premogokopna družba je naklonila ljubljanski knezoško-fiji 100.000 dinarjev podpore. Vsaj tako ve povedati radičevski Kmetijski list.	•	.
Orjunaši!
Ne pozabite na
Tiskovni fond!
Centralne kurjave, ventilacijske naprave« izvršitev vodovodnih napeljav In vsa kleparska dela
oskrbi kulantno tvrdka
LM.ECKER SINOVA, LJUBLJANA
Slomikova ulica 4.	Telefon 2933 Inter.
Mare nostrum. Ob priliki občnega zbora »Jadranske lige« v Trstu, je poslal glavni tajnik fašistovske stranke Turati le tej ligi sledečo brzojavko:
»Navzlic vsem oviram bo v zelo bližnji bodočnosti utrjeno italiianstvo Jadranskega morja in tedaj bo i cela dalmatinska obala ponovno vrnjena majki Italiji!«
»SLS edina stranka v državi, ki nastopa enotno v volilnem boju.«
razglaša li.st stranke najbolj širokopoteznih postulatov moderne demokracije. Tej trditvi pritrjujemo samo s pripombo, da je temu vzrok rim-sko-hiearharična disciplina in jezuitski dril.
Amerikanska strojna olja cilinderska olja autoolja bencin surovine za svečarne surovine za milarne i. t. d.
„OLEUM“
družba z o. z.
LJUBLJANA
TBLEFON ŽTEV. 910.