Izhaja vsak četrtek
UREDNIŠTVO IN UPRAVA: 34100 Trst, ulica Ghega */I, telefon 60824, 34170 Gorica, piazza Vittoria 40/11. Pošt. pred. (coeel-la postale) Trst 431. Poštni čekovni rafrun Trst, 1 1 / 8 4 6 4 Poštnina plačana v gotovini
N
I
Cena 80 lir
NAROČNINA:
četrtletna lir 850 — polletna Ur 1400 — letna lir 2800 ♦ Za inozemstvo: letna naročnina lir 4300 Oglasi po dogovoru Spedizione in abb. poet. I. gr. bU
SETTIMANALE
ŠT. 879
TRST, ČETRTEK 17. FEBRUARJA 1972, GORICA
LET. XXI.
Ofenziva desnice
Za politično življenje na Tržaškem sta bila prejšnji teden značilna dva dogodka, ki prav gotovo nista sovpadala le slučajno, temveč predstavljata del nekega dobro premišljenega načrta z natančno določenim ciljem.
Protagonist prvega dogodka je bil ponovno tržaški škof msgr. Santin, ki je v neki nanovo zgrajeni tržaški cerkvi zbral okrog sebe vidne predstavnike izrazito nacionalističnih organizacij, kot sta na primer Lega nazionale in organizacija istrskih in dalmatinskih pre-bežnikov ANVGD, ter s cerkvenim obredom obhajal 25. obletnico pariške mirovne pogodbe, po kateri je Italija, ki jo je bil fašistični režim pahnil v osvajalno in imperialistično vojno, med drugim zgubila Istro, Reko, Zadar in nekaj jadranskih otokov. Med tem cerkvenim obredom je msgr. Santin tudi predlagal, naj bi vsako leto ob tem času obhajali tako imenovani »dan begunca«, in sicer predvsem ob spominu na tistih 300 ali 350 tisoč ljudi iz Istre, z Reke in iz Dalmacije, ki so po mirovni pogodbi leta 1947 začeli zapuščati svojo rodno zemljo in si poi-spali zavetišče drugod. Kot je njegova že u staljena navada, je msgr. Santin seveda pridno zabrenkal na čustvene strune prizadetih ljudi, ne da bi niti z besedico črhnil o resničnih in globljih vzrokih povojnega dogajanja in zlasti o njegovih povzročiteljih, ki jih vsak resnicoljuben človek in objektiven zgodovinar mora vsekakor iskati v vrstah nekdanjega totalitarnega črnega režima.
Namesto da bi ti gospodje, kot so škof Santin in njegovi prijatelji, iz povojnih dogodkov potegnili koristen nauk, se dogaja, da trmasto vztrajajo na zgodovinsko že zdavnaj preživelih pozicijah in skušajo zavrteti kolo zgodovine nazaj, s čimer pa, kar je politično najvažnejše, nudijo neposredno oporo in po-moč najbolj reakcionarnim silam v tukajšnji italijanski dejanskosti in zato hudo motijo ter ovirajo prizadevanja tistih italijanskih krogov, zlasti v Krščanski demokraciji, ki težijo za preseganjem teh anahronističnih stališč in delujejo za mirno in prijateljsko sožitje med dvema narodnostima, ki tu živita, in med dvema sosednima državama.
Zaradi tega moramo kot Slovenci in kot demokrati odločno obsoditi najnovejši nastop škofa Santina, ker zavestno ali nezavestno predstavlja tisto gibalno silo, okrog katere se združujejo in na katero se sklicujejo ljudje s političnimi cilji in nameni, ki nimajo z religijo niti najmanjšega opravka.
Drugi dogodek, ki ga moramo vsekakot omeniti, je obisk v Trstu zakladnega ministra Ferrarija Aggradija, ki pripada tako-imenovani »dorotejski«, to je sredinski struji v Krščanski demokraciji. Uradno je sicer prišel predavat o gospodarskem položaju v državi in o njegovih perspektivah, dejansko
D. L.
(nadaljevanj« na D. strani)
Predčasne volitve?
Nekateri resni italijanski dnevniki prinašajo mnenja raznih dobrih poznavavcev in prijateljev Italije v drugih državah Evropske skupnosti v zvezi s sedanjo vladno krizo, in vsa mnenja se strinjajo v tem, da je ljudem zunaj Italije težko — ali bolje: nemogoče — razumeti, kaj se v italijanski politiki pravzaprav dogaja. Vladna kriza zaradi raz-poroke? To jim ne gre v glavo. To je drugod vprašanje normalne zakonodaje, ki komaj zasluži kak dvestolpčni naslov nekje v notranjosti listov. Znano je, da je najti komaj še kje na robu Evrope kako državo, katere politično in družbeno življenje je zakrnilo pod diktaturami ali večstoletnimi predsodki, kjer niso vprašanja razporoke že davno rešili z uzakonitvijo civilne ločitve zakona, za tiste, ki se hočejo ločiti. Za tiste, ki se drže katoliškega nauka o zakonski zvezi in vidijo v njej zakrament, pa je vprašanje že tako rešeno, razen če jih kakšne res nevzdržne razmere prisilijo, da se dajo ločiti civilno. Nekaterim preostane tudi še pot pred cerkveno sodišče, če imajo dovolj potrpljenja.
Težko je razumeti
Italijani so bistri ljudje in zato je tudi nam, ki živimo v mejah italijanske države, težko razumeti, kako da so se tako nebistro zavrtali v to vprašanje. Težko nam je verjeti, da je ravno razporoka glavno in najnujnejše vprašanje italijanskega javnega, političnega in družbenega življenja. V resnici mora imeti tudi to vprašanje globlje korenine, kot navadno vsa vprašanja, ki se nenadno poj a vijo in jim »strokovnjaki« in politiki takoj iznajdejo kakšno ime in prilepijo kakšno etiketo.
In v resnici je vprašanje razporoke samo izgovor in priložnost, da se lahko demokratične stranke spoprimejo med seboj in dajo duška svoji nevolji druga na drugo. Ce bi iskali racionalne, povprečnemu človeku razumljive razloge za te prepire, ki onemogočajo sestavo trdne demokratične vlade — za zdaj bi mogla temeljiti taka trdna vlada samo na sredinski levici — jih ne bi našli. Odkrili pa bi mnogo trmoglavosti, otročje zaverovanosti vase in v svoje osebne ali strankarske interese, veliko resničnega egoizma, častihlepnosti, nesposobnosti in predvsem zaslepljenosti za resnične koristi državne in narodne skupnosti.
Razcepljenost
Krščansko-demokratična stranka je tako razdeljena v razne struje in skupine, da ni več sposobna niti odločne akcije niti kakega skupnega ideala demokratične in socialne u-reditve. Nekateri koketirajo s socialističnimi političnimi idejami in bi radi odprli vrata v vlado celo komunistični stranki. Drugi se nagibljejo na desno ali vztrajajo v sredini. Še hujše pa je, da je mnogo takih, ki se nagiblje-
jo enkrat na desno drugič na levo in skrbno pazijo, da bodo zraven, če bi se enkrat tehtnica odločilno nagnila na kakšno stran. Socialistična stranka pa je sploh izgubila smer in neprestano stopica na mestu ter se ne more odločiti ne za demokratični tabor ne za skupno akcijo s komunisti. Ko je v vladi, bi rada predstavljala v njej skrajno levico in neprestano ponuja roko komunistom ter stavlja ultimate drugim trem strankam sredinske levice in vladi, da bi morali vsi plesati po njeni muziki. Po drugi strani pa se ne more odločiti, da bi šla spet v opozicijo, ker se dobro zaveda, da je to jalovo in da bi jo komunistična stranka kot zaveznico prej ali slej »požrla«, kot se je zgodilo to s socialističnimi strankami vsepovsod, kjer so prišli komunisti na oblast.
Še najtreznejšo politiko vodijo socialni demokrati, tudi v zunanji politiki, kar je razvidno med drugim iz njihovega odnosa do problema cone B, kot ga je izrazil njihov politični tajnik Ferri in ki je vzbudil pri desnici — posebno v Trstu — toliko zgražanja. Vztrajajo pri konceptu sredinske levice in razporoki. Republikanci pa se vdajajo upanju, da bodo predčasne volitve vse ozdravile in da bo potem lažje obnoviti sredinsko levico. Zakaj so tako prepričani v to, pa ni mogoče razumeti.
Enostrankarska vlada in volitve?
Colombo je moral, kot znano, vrniti man dat, ker ni mogel pripraviti strank sredinske levice, da bi pristale na nek enoten programski temelj, na katerem bi bilo mogoče sestaviti vlado. Za njim je dobil od predsednika republike to nehvaležno nalogo stari maček, spretni in odločni Andreotti, a tudi on je že prišel do spoznanja, da sredinsko-leva vlada ni mogoča.
Zato vse kaže, da bo sestavil enostrankarsko vlado iz samih krščanskih demokratov. Ta vlada v parlamentu ne bo dobila zaupnice, nakar bo verjetno prejela od predsednika republike nalogo, naj vlada do volitev, ki bodo predčasno razpisane, po razpustu obeh parlamentarnih zbornic. Ce pa bi slučajno dobila v parlamentu zaupnico, bi lahko vladala še do konca te zakonodajne dobe, do rednega roka volitev, toda kopice nujnih reform, ki čakajo na odobritev, seveda v tem kratkem času in brez močne opore v parlamentu le ne bi mogla spraviti skozi parlament.
Vse kaže, da postajajo italijanske demokratične stranke preveč neobčutljive za vred note demokracije in da izgubljajo to sploh izpred oči v svojem lovu za ideološkimi fa> tamorganami in v puljenju za volivci in oblast. Demagogija prevladuje nad demokra cijo, kar pa lahko< postane usodno za stvar italijanske demokracije sploh.
Naloge nove slovenske vlade
RADIO TRST A
♦ NEDELJA, 20. februarja, ob: 8.00 Koledar. 8.05 Slovenski motivi. 8.30 Kmetijska oddaja. 9.00 Sv. maša. 9.45 Dvorak: Kvartet »Ameriški«. 10.15 Poslušali boste. 10.45 Za dobro voljo. 11.15 C. De Mat-tia: »Mali dudar«. Mladinska zgodba. 11.35 Ringa-raja za naše malčke. 12.00 Nabožna glasba. 12.15 Vera in naš čas. 12.30 Staro in novo v zabavni glasbi predstavlja Naša gospa. 13.00 Kdo, kdaj, zakaj... 13.30 Glasba po željah. i4.45 Glasba iz vsega sveta. 15.30 S. Majcen: »Matere«. Igra v 3 dej.
18.00 Miniaturni koncert. Sibelius: Tapiola. 18.45 Od melodije do melodije. 19.30 Bednarik: »Pratika«.
20.00 Šport. 20.30 Sedem dni v svetu. 20.45 Lahka glasba iz naših studiov. 21.00 Naši kraji in ljudje v slovenski umetnosti. 21.20 Semenj plošč.
♦ PONEDELJEK, 21. februarja, ob: 7.00 Koledar. 7.05 Slovenski motivi. 7.30 Jutranja glasba. 11.40 Radio za šole (za srednje šole) »Pustna zgodba«. 12.10 Pomenek s poslušavkami. 12.20 Za vsakogar nekaj.
13.30 Glasba po željah. 17.20 Za mlade poslušavce: Disc-time - Mladina v zrcalu časa - Ne vse, toda o vsem. 18.15 Umetnost, književnost in prireditve.
18.30 Radio za šole (ponovitev). 18.50 Slavni orkestri. 18.10 Odvetnik za vsakogar. 19.20 Glasbeni drobiž. 19.40 Zbor Montasio iz Trsta vodi Macchi.
20.00 Športna tribuna. 20.35 Pesmi brez zatona.
♦ TOREK, 22. februarja, ob: 7.00 Koledar. 7.05 Slovenski motivi. 7.30 Jutranja glasba. 11.35 Šopek slovenskih pesmi. 11.50 Saksofonist Sax. 12.10 Bednarik: »Pratika«. 13.30 Glasba po željah. 17.00 »Musiči del Friuli«. 17.20 Za mlade poslušavce: Plošče za vas - Novice iz sveta lahke glasbe. 18.15 Umetnost. 18.30 Komorni koncert. Organist Walcha.
18.50 Veliki mojstri jazza. 19.10 »Anton Novačan«, pripr. V. Beličič. 19.20 Otroci pojo. 19.30 Nekoč je bilo... 19.45 Zbor »Kras« iz Dola-Poljan vodi Komelova. 20.00 Šport. 20.35 Musorgskij: Soročinski sejem, opera v 3 dej. Orkester in zbor ljubljanske Opere vodi Hubad. V odmoru (21.05) Pertot: »Pogled za kulise«. 22.35 Zabavna glasba.
♦ SREDA, 23. februarja, ob: 7.00 Koledar, 7.05 Slovenski motivi. 7.30 Jutranja glasba. 11.40 Radio za šole (za I. stopnjo osnovnih šol) »Moji čevlji«. 12.10 Brali smo za vas. 12.20 Za vsakogar nekaj. 13.30 Glasba po željah. 17.00 Ansambel »Pleiades«. 17.20 Za mlade poslušavce: Ansambli na Radiu Trst -Slovenščina za Slovence - Kako in zakaj. 18.15 U-metnost. 18.30 Radio za šole (ponovitev). 18.50 Duo Pederzani - Cognazzo. 19.10 Higiena in zdravje. 19.20 Glasbeni vrtiljak. 19.30 P. Raimondo Spiazzi: Kristusov nauk v sodobnem svetu: »Politična sinteza«. 19.40 Pesmi in plesi s Tahitija. 20.00 Šport.
♦ ČETRTEK, 24. februarja, ob: 7.00 Koledar. 7.05 Slovenski motivi. 7.30 Jutranja glasba. 11.35 Šopek slovenskih pesmi. 12.10 Pod farnim zvonom župne cerkve Sv. Ignacija v Gorici. 13.30 Glasba po željah. 17.20 Za mlade poslušavce: Disc-time - Slovarček sodobne znanosti - Ne vse, toda o vsem. 18.15 Umetnost. 18.30 Gor in dol po sred’ vasi, pripravlja Grudnova. 19.10 F. Catalano: Zgodovina italijanskih političnih strank. 19.30 Pisani balončki.
19.50 Glasbena spremljava k pravljicam. 20.00 Šport. 20.35 A. Poliziano: »Pravljice o Orfeju«. Tragedija. Prevedel M. Kravos. 21.20 Romantične melodije 21.55 Skladbe davnih dob. 22.05 Zabavna glasba.
♦ PETEK, 25. februarja, ob: 7.00 Koledar. 7.05 Slovenski motivi. 7.30 Jutranja glasba. 11 40 Radio za šole (za II. stopnjo osnovnih šol); »Naši pesniki in pisatelji: 'Naš prijatelj Slomšek’«. 12.10 Pomenek s poslušavkami. 13.30 Glasba po željah. 17.20 Za mlade poslušavce: Govorimo o glasbi. 18.15 Umetnost. 18.30 Radio za šole (ponovitev). 18.50 Sodobni slovenski skladatelji. Lebič: Požgana trava, kantata. Mezzosopr. Novšak-Houška. Orkester Slovenske filharmonije vodi Božič. 19.10 Slovenski narečni doku menti: »Pridige iz prve polovice XIX stoletja v Sv: Lenartu«. 19.20 Novosti v naši diskoteki. 19.40 Vokalni ansambel, vodi Vrabec. 20.00 Šport. 20.35 Gospodarstvo in delo. 20.50 Koncert operne glasbe Igra orkester gledališča Covent Garden.
♦ SOBOTA, 26. februarja, ob: 7.00 Koledar. 7.05 Slovenski motivi. 7.30 Jutranja glasba. 11.35 Šopek slovenskih pesmi. 11.50 Veseli motivi. 12.10 A. Ku helj: Svet leta 2000. 13.30 Glasba po željah. 14.45 Glasba iz vsega sveta. 15.50 Avtoradio - oddaja za avtomobiliste. 16.10 Album operet. 16.50 Jazz." 17.20 Za mlade poslušavce: Disc-time - Lepo pisanje - Jaz vem, in ti? 18.15 Umetnost. 18.30 Koncertisti naše dežele. Violinist Žarko Hrvatič, pri klavirju Mer-lak-Corrado. Vivaldi pred. Respighi:	Sonata v d-duru za violino in bas. 18.45 Poker orkestrov. 19.10 Družinski obzornik. 19.25 Popevkarji. 19.40 Zbor »Emil Adamič« iz Ljubljane vodi Munih.
Prejšnji teden je republiški zbor slovenske skupščine potrdil novo vlado, kakršno mu je predstavil mandatar Stane Kavčič. Nova slovensga vlada šteje namreč prejšnjih 14, 19 članov, novost v njeni sestavi je ta. da so vsi republiški sekretarji postali njeni člani (prej to ni bilo nujno), vsak član vlade pa ima točno določeno področje dela.
V obširnem govoru je predsednik vlade Stane Kavčič slovenskim poslancem pojasnil njene smernice na družbeno-ipolitičnem, gospodarskem in socialnem področju. »Ne želimo polepševati ali lakirati naše konkretne stvarnosti in še manj predajati se malodušju, je dejal Stane Kavčič, že limo videti položaj in razmere take, kakršne so, razlikovati dobro od slabega, možno od želenega in z vsakodnevnim upornim delom prispevati svoj delež k nadaljnjemu napredku in razvoju Slovenije in celotne jugoslovanske socialistične skupnosti.«
Stane Kavčič je del svojih izvajanj posvetil gospodarskim problemom, kajti prav od njihove rešitve je v veliki meri odvisna tudi rešitev mnogih drugih važnih vprašanj tako v Sloveniji kot tudi v Jugoslaviji. S tem v zvezi je omenil osnovno neskladje, ki otežuje reševanje gospodarskih težav v Jugoslaviji, to je neskladje med proizvodnjo in potrošnjo, ki trenutno gre odločno v korist slednje. Poudaril je, da bodo v bližnji prihodnosti v potrošnji postale nujne nekatere restrikcije, ker vlada želi zmanjšati tempo rasti in umiriti gospodarska gibanja. Istočasno pa bo potrebna nadaljnja krepitev samo upravnih odnosov na podlagi uresničevanja 21. in 22. ustavnega dopolnila, vendar je predsednik vlade opozoril, »da samoupravljanje postaja ob hitrem razvoju in zahtevah moderne tehnologije včasih tudi zahtevno in zapleteno.«
Predsednik Stane Kavčič je v nadaljevanju svojih izvajanj govoril o pravilnem vrednotenju raziskovalnega dela, kulture, izobraževanja in zdravstva in poudaril nujnost
Kot vse kaže, so v Jugoslaviji v glavnem razčistili odnose s t.im. nacionalisti in so tudi v Zvezi komunistov dosegli večjo konsolidacijo in idejno ter akcijsko enotnost. Vendar pa so nekateri boj proti nacionalizmu in šovinizmu razumeli tako dobesedno, da so začeli označevati za slabo, sovražno in kontrarevolucionarno vse, kar je izraz nacionalnega čutenja. Sam Jure Bilič, član izvršnega biroja predsedništva ZK Hrvatske je na neki konferenci Zveze mladine Hrvatske opozoril, da namen boja proti nacionalizmu ni bil uničenje ali razvrednotenje vsega, kai je nacionalno. Poudaril je, da je v primeru, »če je ljudsko in humano; nacionalnega vedno premalo, kakor je na drugi strani vse, kar je nacionalistično, odveč.«
V Bosni in Hercegovini se je zaključila kar sedem mesecev trajajoča konferenca Zveze komunistov te republike, na kateri so razpravljali o najrazličnejših vprašanjih, med drugim tudi o pojavih nacionalizma. Sklenili so, da se morajo odločno upreti pojavom kakršnekoli narodnostne nestrpnosti in opozorili tudi na nevarnost srbskega in muslimanskega nacionalizma v Bosni in Hercegovini, ki sta nastala kot reakcija na ne-
čimvečje skladnosti, povezanosti in tudi odvisnosti med vsemi temi dejavnostmi. Bodoča socialna politika pa bo težila zlasti za izboljšanjem položaja tistih, ki so v dosedanjem razvoju najmanj pridobili. V zaključnem delu govora je predsednik Kavčič obravnaval zahtevno sistemsko in zakonodajno delo, ki bo neizogibno spremljalo drugo fazo sprememb. Rekel je, da se bo z novim ustavno pravnim položajem republik zelo povečala možnost in s tem tudi odgovornost posameznih republik pri oblikovanju in določanju celotne jugoslovanske politike.
Med dvodnevnim zasedanjem slovenskega parlamenta so govorili tudi o položaju slovenske narodnostne skupnosti na Koroškem. Predstavnik slovenske vlade je pojasnil poslancem, da jugoslovanska in avstrijska vlada v zadnjem letu v svojih stikih stalno razpravljata tudi o uresničevanju 7. člena državne pogodbe na dvojezičnem Koroškem Slovenska vlada obžaluje, da se avstrijske oblasti niso posvetovale s kvalificiranimi predstavniki koroških Slovencev v zvezi z nameravanimi združitvami občin na Koroškem, ki jih bo spremljala, kot znano, tudi reforma ljudskih šol. Ob skrunitvah partizanskih grobov na Koroškem je avstrijska vlada odgovorila jugoslovanski vladi, da obžaluje sovražno dejavnost proti slovenski manjšini, da pa ne obstajajo zakonske do-dočbe za njeno preprečitev. Slovenska vlada tega stališča ne sprejema, je poudaril njen predstavnik. Vlada republike Slovenije vztraja na načelnem stališču, da mofa avstrijska republika slovenski narodnostni skupnosti na Koroškem priznati iste pra vice, kakršne zahteva Avstrija za svojo manjšino na Južnem Tirolskem.
NIXON V PEKING
V četrtek, 17. t.m., se je odpravil predsednik Nixon na svoje potovanje na Kitajsko, ki bo trajalo vsega skupaj 13 dni. Sovjetski tisk je sprožil silovito gonjo proti njemu in1 Kitajski.
katere šovinistične manifestacije hrvatske-ga dela prebivalstva.
Trenutno pa so v ospredju razprav družbenopolitičnih organizacij in predstavniških teles gospodarski problemi. V torek 1’5. t.m., je gospodarski zbor zveznega parlamenta v Beogradu sprejel predlog politike in sistema cen, kot ga je predlagala zvezna vlada. Sistem cen naj bi težil k vzpostavitvi in vzdrževanju stabilnega gibanja cen in življenjskih stroškov in vzpostavitvi gospodarsko nujnih medsebojnih odnosov cen v skladu z gibanjem cen v mednarodni trgovinski izmenjavi. Drugo važno vprašanje je vprašanje nelikvidnosti, ki resno ogroža nadaljnji razvoj gospodarstva, na omenjeni seji gospodarskega zbora zveznega parlamenta pa so govorili še o problemu dolgov t.im. negospodarskih dejavnosti gospodarskim organizacijam. Zvezni sekretar za finahce Janko Smole j$ zatrdil, da bodo poskrbeli za zelo strogo in dosledno izvajanje zakonov, po katerih naj bi začeli vračati te dolgove.
Izdajatelj: Engelbert Besednjak nasl. ♦ Reg. na sodišču v Trstu dne 20.4.1954, štev. 157 ♦ Odgovorni urednik: Drago Legiša ♦ Tiska tiskarna Graphart, Trst - ulica Rossetti 14 - tel. 77-21-51
V ospredju gospodarska vprašanja
Boj narodov za svobodo in obstoj
Ta čas smo priče zanimivemu pojavu, da se na dveh koncih Evrope, v različnih družbenih sistemih, dogaja nekaj čisto podobnega. Na Severnem Irskem skuša država, ki se ima za demokratično — in celo za matico vseh demokracij sodobnega sveta — s silo, s streljanjem in internacijami potlačiti odpor polmilijonske »manjšine«, ki je postala zaradi priseljevanja tujcev in zatiranja dejansko manjšina na lastnem ozemlju, na katerem živi že tisočletja. To so Severni Irci. Na Vzhodu pa se začenjajo množiti novice o tem, kako preganja sovjetska oblast ukrajinske »nacionaliste«, to je pesnike, pisatelje in druge izobražence, ki skušajo s peresom ohranjevati živo narodno zavest svojega ljudstva.
Mogoče je bilo v Evropi malo dob, ki bi bile tako nasprotne in celo sovražne svobodi malih narodov, kakor je današnja. Bili so časi, ko je vsa izobražena in napredna Evropa simpatizirala z Grki, Poljaki, Čehi, Srbi, Bolgari, Italijani in drugimi narodi, ki so se borili za svojo narodno svobodo in osamosvojitev.
Znano je, da se je šel sam pesnik Byron bojevat za grško svobodo in je v Grčiji tudi našel smrt. Danes pa ves evropski, tudi demokratični tisk, sprejema argumente zatiravcev in proglaša Ukrajince, Irce, Baske in Bretonce za nacionaliste, ekstremiste, teroriste, takorekoč za kriminalce. Simpatije tiska in vse javnosti uživajo samo ekstremisti, ki se bore za kako totalitarno ideologijo, kot n.pr. »tupamarosi« sinovi bogatašev, ki v imenu ideologije ropajo banke in ugrabljajo, pa včasih tudi umorijo nedolžne ljudi. Skoro nihče ne obsoja takega nasilja. Prikazujejo jih kot junake in borce za ideal. Irce in Ukrajince ter Baske pa proglašajo zaradi enakih ali celo manj brezobzirnih akcij, napravljenih iz resnične samoobrambe, za ekstremiste in vročeglave nacionaliste.
V imenu nekih meglenih teorij o združevanju narodov ni več zaželjeno, da bi mali narodi terjali svobodo in pravico do samostojnega narodnega življenja. S tem baje trgajo neko celoto, neke večje skupnosti, združeno Evropo ali veliko Sovjetsko zvezo ali Španijo. Ne najde se več pesnik, ki bi jih šel branit, niti z Oerzi, kaj šele z orožjem kot Byron.
..Računarji in tehniki, ki spravljajo skupaj Evropsko gospodarsko skupnost, postanejo nervozni, če zaslišijo besedo narodna manjšina. Pojem narodnih manjšin ne spada v njihov koncept odprtih, velikih prostorov, po katerih naj bi se svobodno prelivali kapitali in delovna sila. Kdo naj se tu še ozira na majhne narode, ki bi radi, da jih ne bi preplavile industrije s tujim kapitalom, ki bi potegnile za seboj stotisoče delavcev, privandrane od vseh strani Evrope, najbolj pa z juga, in ki bi lahko v nekaj desetletjih popolnoma spremenili narodnostno podobo nekega ozemlja.
Boriti se za obstanek majhnih narodov in narodnih manjšin je danes težko. Vendar pa ne smemo obupati. Nedvomno bo nekoč spet prišel čas, ko bodo ljudje nehali oboževati
NOVI JUGOSLOVANSKI VELEPOSLANIK V VATIKANU
Iz Beograda so sporočili, da je bil imenovan za novega jugoslovanskega veleposlanika pri Sveti stolici Stane Kolman, namesto Vjekoslava Cvrljeta, ki so ga poklicali v Beograd na novo službeno mesto. Sedanji veleposlanik Stane Kolman je bil doslej namestnik sekretarja slovenske vlade.
samo velike gmote, pa naj bodo industrijske, denarne ali narodne, in bodo začeli spet spoznavati in ceniti vrednote tistega, kar ni serijsko, kolosalno, ogromno, standardno, banalno in konformistično. Začeli bodo spet odkrivati, kaki zakladi kulture in izvirnosti mišljenja se skrivajo v malih narodih in koliko moralne moči je treba, da se kakšna manjšina ohrani pri življenju. Moralna moč pa je bila in bo vedno ostala večja vrednota kot količina neke žive ali mrtve gmote.
DELEGACIJA KD SE JE VRNILA IZ JUGOSLAVIJE
V torek, 15. t. m., se je vrnila iz Jugoslavije delegacija italijanske Krščanske demokracije, ki je obiskala to državo na povabilo beograjskega Instituta za mednarodno politiko. V 10-članski delegaciji sta bila tudi Angelo Barnasola, ki je odgovoren za zunanje zadeve, in tajnik tržaške KD dr. Sergio Coloni.
Italijanski predstavniki so obiskali med svojim obiskom republike Slovenijo, Hrvaško in Makedonijo, kjer so se srečali s pomembnimi osebami iz političnega, sindikalnega kulturnega in gospodarskega življenja• S sogovorniki v Jugoslaviji so razpravljali o zgodovinskem razvoju jugoslovanske zunanje politike, dvostranskem sodelovanju, o uspehih v industriji in kmetijstvu, delegacija KD pa se je še posebej zanimala za vprašanja urbanističnega razvoja, socialnih izkušenj, za probleme univerze in mladine. Obravnavali so tudi izmenjavo med državami EGS in Jugoslavijo in sodelo vanje med italijanskimi in jugoslovanskimi pristanišči.
Delegacija KD se je na Reki sestala s predstavniki italijanske narodnostne skupnosti v Jugoslaviji, srečali pa so se tudi z italijanskim veleposlanikom v Beogradu dr. Walterjem Maccotto,.
Kakor poročajo poznavavci razmer, v katerih živijo porabski -Slovenci na Madžarskem, so se možnosti za njihov obstoj in razvoj v zadnjih letih precej izboljšale. V prvih povojnih letih se je mnogo slovenskih ljudi zaradi pomanjkanja dela izselilo v notranjost Madžarske, veliko so jih izselile tudi oblasti v času zloglasnega Rakosijevega režima. Po Stalinovi smrti pa se je stanje spremenilo, večina ljudi se je vrnila, hkrati pa so dobili možnost zaposlitve v nekaterih tovarnah v Monoštru. Ugodno je vplivalo tudi izboljšanje odnosov med Madžarsko in Jugoslavijo in odprtje meje med tema dvema državama.
V Porabju se dobro zavedajo pomena materinega jezika za nadaljnjo ohranitev slovenske narodne skupnosti, zato si resno prizadevajo, da bi njihovi otroci bili deležni čimboljšega pouka slovenščine. Na učiteljišču v Szombathelyju se trenutno pripravlja za poučevanje slovenskega jezika 6 kandidatov, ki zelo cenijo tudi dragoceno strokovno pomoč pedagoške akademije \ Mariboru. Na tej mariborski višji šoli vsako leto prirejajo seminarje za učitelje slovenskega jezika, v zadnjem času pa so porab-skim Slovencem poslali tudi učbenike slovenskega jezika za nižje razrede osnovnih šol.
SODNA OBLAST KRATI PRAVICE SLOVENSKEGA LJUDSTVA NA KOROŠKEM
Spodaj podpisane organizacije so nam poslale v objavo naslednje pismo:
Sporočamo vsem političnim in kulturnim organizacijam, javnim in osebnim ustanovam, časopisju in drugim sredstvom javnega obveščanja v Jugoslaviji in na Tržaškem ter vsem, ki so se s svojim podpisom ali kakorkoli drugače vkl jučili v protestno gibanje zoper proces avstrijskih oblasti proti Borutu Marjanu Šturmu:
Vaše solidarnostne akcije in izjave so bistveno prispevale k temu, da se avstrijske oblasti zaenkrat niso upale obsoditi našega tovariša Boruta Marjana Šturma za dejanje, ki je pokazalo, da se pod plaščem meščansko-demokratičnih fraz o »toleranci« razvija na Koroškem uradno podpirana nacionalistična in zatiralska manjšinska politika.
Vendar pa preložitev procesa nikakor ni vzrok, da bi poslali nepozorni in gojili iluzije, češ sodna oblast je uvidela svoje »krivično« ravnanje. Sturmovega procesa niso opustili, razen tega pa nameravajo baje v doglednem času soditi trem našim tovarišem zaradi avgustovske klopinjske napisne akcije. Skušali jim bodo dokazati »zločinsko« dejanje.
Več kot 30.000 protestnih podpisov je bilo zbranih v dveh dneh po Sloveniji. Ti podpisi so izraz internacional izma delovnega ljudstva in demokratičnega razpoloženja množic. Ti podpisi nam tudi utrjujejo prepričanje, da bomo z istim uspehom kot tokrat zavrnili razredno sodno oblast, ko se bo od šoka spet opomogla in bo znova napadla pravice slovenskega delovnega ljudstva na Koroškem.
Klub slovenskih študentov na Dunaju, Slovenska mladina, Celovec, sodelavci Kladiva, Dunaj - Celovec, Borut Marjan Šturm, Sinča vas
Madžarske oblasti so postale bolj naklonjene reševanju njihovih vsakdanjih problemov, vendar porabski Slovenci računajo tudi na pomoč in sodelovanje matične domovine, zlasti kar zadeva njihova šolska in kulturna vprašanja. Na to sodelovanje računajo tudi pri prizadevanju za uvajanje slovenščine v otroške vrtce, kjer so slovenski otroci zaradi pomanjkanja kadrov in ustreznega gradiva prikrajšani. Porabski Slovenci se zelo ugodno izražajo o povečanem zanimanju za njihovo usodo pri političnih in kulturnih dejavnikih v Prekmurju, zlasti v občini Murska Sobota. V okviru sodelovanja med obema obmejnima pokrajinama so vedno upoštevane tudi koristi slovenske manjšine v Porabju, v prihodnje pa nameravajo še okrepiti medsebojne stike zlasti na kulturno-pro-svetnem področju.
K okrepitvi življenjskosti slovenske narodne skupnosti na Madžarskem sta precej pripomogli obnovitev in napredek industrije v Monoštru, sami pa poudarjajo, da je njihov nadaljnji nacionalni obstoj v veliki meri odvisen od še večjega zanimanja in povečane skrbi matične domovine zanje, kajti porabski Slovenci se hočejo enakopravno vključiti v enoten slovenski kulturni prostor.
O Slovencih v Porabju
Glasbena Matica ena najbolj vitalnih ustanov
V petek, 11. t.m., je bil v Trstu redni letni občni zbor Glasbene Matice. O delovanju te pomembne slovenske kulturne ustanove je obširno poročal njen predsednik Dušan Hreščak. Dobršen del svojega poročila pa je posvetil vprašanju tako imenovane publiciza-cije šole Glasbene Matice, to je vprašanju, naj bi finančno breme za glasbeno vzgojo slovenske mladine v zamejstvu prevzela država. V tej zvezi je omenil stike, ki jih je u-pravni odbor Glasbene Matice navezal z vodstvom tržaškega konservatorija »G. Tartini«, s katerim so sedaj v teku razgovori, katerih namen je ugotoviti, ali je po obstoječi zakonodaji mogoče ustanoviti glasbeno šolo s slovenskim učnim jezikom. Dosedanje dopisovanje in izmenjava mnenj pa še nista dali zadovoljivih rezultatov.
To vprašanje je nato bilo predmet razprave, v katero je poseglo več udeležencev. U-pravni odbor je dobil nalogo, naj si še dalje prizadeva za ureditev tega pomembnega vprašanja, o rezultatih njegovih prizadevanj pa bo vsekakor dokončno sklepal občni zbor.
O podrobnem delovanju Glasbene Matice je še poročal tajnik Semen, medtem ko je iz blagajniškega poročila, ki ga je podal Valtei Brus, razvidno, s polikšnimi finančnimi težavami se mora ubadati ta pomembna in nenadomestljiva glasbena ustanova. O bogati in razvejani pedagoški dejavnosti šole Glasbene Matice, ki šteje danes skoraj 300 gojencev je izčrpno spregovoril ravnatelj dr. Gojmir Demšar, o delovanju orkestra Glasbene Matice pa je poročal violinist žarko Hrvatič.
Po razrešnici staremu odboru je bil izvoljen upravni odbor, v katerega so bili potrje-
POŽRTVOVALEN PEVSKI ZBOR
Eden najbolj požrtvovalnih pevskih zborov na Tržaškem je cerkveni pevski zbor na Opčinah, ki nastopa tudi na kulturnih prireditvah. V nedeljo je nastopil na Prešernovi proslavi v Finžgarjevem domu pod vodstvom svojega pevovodje g. Maliča. O Prešernu je govorila gospa Zora Tavčar-Rebula.
ČESTITAMO
Na agronomski fakulteti v Piacenzi je dne 8. februarja 1072 promoviral z najvišjo oceno Miha Beli. čič z Opčin. Novemu doktorju iskreno čestitamo! Čestitkam se pridružujejo prijatelji in znanci.
Izšla je druga, nekoliko izpopolnjena in razširjena izdaja knjige Borisa Pahorja »Odisej ob jamboru*.
Za pust je bilo vreme v Trstu nenavadno lepo, sončno in skoraj pomladno toplo. Tako pustno vzdušje je pokvarilo nekaj gnusnih hudodelstev. Nekateri so porabili priložnost da so lahko hodili z masko naokrog, za to, da so sprostili svoje zverinske nagone. Najbolj je pretresel vse mesto umor, ki se je zgodil pred neko gostilno v Skednju, kjer je 19-letni Diego Fabbro z nožem zaklal nekega 34-letnega moškega samo zato, ker je za šalo pobožal njegovo maskirano ženo. Mladi morilec je bil namreč že leto dni poročen s še ne 17-letnim dekletom; imata tudi že otroka, ki je star komaj mesec dni, in otrok še ne ve, kako je nesrečen, ker ima morilca za očeta. Fabbro je bil že 11 mesecev v ječi zaradi pretepov.
ni povečini dosedanji člani. Potek letošnjega občnega zbora je ponovno potrdil, da je Glasbena Matica ena najbolj vitalnih slovenskih kulturnih ustanov v zamejstvu in da gotovo ima perspektive za še večji razmah.
PISMO KMEČKE ZVEZE KOMISARJU BOLNIŠKE BLAGAJNE ZA NEPOSREDNE OBDELOVALCE
Kmečka zveza je poslala komisarju pokrajinske bolniške blagajne za neposredne obdelovalce v Trstu, Korzo Italija 31, odprto pismo, v katerem mu izraža osuplost organizacije in kmetov, ki jih predstavlja, ker še vedno ni dobila od njega odgovora na svoji prejšnji pismi z dne 30.11.1971 in 5.1.1972, v katerima mu je razložila svoje stališče glede tako dolgo pričakovanih prvih volitev za kmečko bolniško blagajno v naši pokrajini in potrebo, da »se izvedejo hitro, jasno, javno in demokratično«. Očita mu zavlačevalni postopek, ker je sporočil, da bodo volitve 5. marca letos, torej z zamudo glede ria trimesečni rok, ki mu je bil določen za izvedbo volitev. Podpisniki pisma menijo, da »tisti krogi, ki so za dolgih 17 let onemogočili volitve za demokratično upravo bolniške blagajne, še vedno pritiskajo, da bi jih ne bilo da bi domači kmetje, ki so v ogromni večini Slovenci, prevzeli v svoje roke to ustanovo.«
Očitajo mu tudi, da ga ni mogoče dobiti za pogovor in da niti nameščenci v pisarni, kjer bi moral biti, niso vedeli, kje bi se ga dobilo, »najbolj verjetno v Rimu, ker je izvršil svojo funkcijo«. Naročil je le »od zunaj« svoji uradnici, naj pove predstavnikom Kmečke zveze, da so volitve spet odložene. Podpisniki hočejo vedeti, do kdaj so odložene. Končno ga ponovno opozarjajo na jasno in javno stališče kmetov na Tržaškem, da ne marajo nobenega odlaganja volitev v kmečko bolniško blagajno. Ne mislijo se zadovoljiti s kakim splošnim protestom, ampak imajo namen, »zainteresirati vse pristojne ustanove, od ministrstva do mešane ita-lijansko-jugoslovanske komisije za izvajanje londonskega sporazuma, da se ugotovijo odgovornosti.«
Pismo so podpisali Alfonz Guštin, predsednik, Dušan Kodrič, podpredsednik, Alojz Debeliš, podpredsednik, Marij Grbec, tajnik, in Lucijan Volk, upravni tajnik.
Prišlo pa je še do drugih nasilnih dejanj. Nekateri ljudje brez humorja in brez čuta dostojnosti so tu pa tam do krvi pretepli kakega mladeniča, ki je napravil nedolžno šalo na račun njihove maske ali njihove maskirane spremljevavke. Kdor gre maskiran okrog, da bi se zabaval za pust, bi vendar moral razumeti nekaj šale. Mnogi so se prestrašili teh hudodelstev in se na pustni večer rajši bolj zgodaj vrnili domov. Tako ponoči nikakor ni bilo preveč živahno v Trstu in v bližnji okolici.
Letošnji pustni sprevod na Opčinah — bil je že v soboto in v zelo slabem vremenu -— pa je bil mnogo boljši kakor lani. Skupine z vozmi so bile domiselne, s smislom za satiro in humor.
ITALIJANSKO - JUGOSLOVANSKI POGOVORI O VARSTVU JADRANSKEGA MORJA
V palači Farnesina v Rimu so se končali v sredo dvodnevni pogovori med jugoslovansko delegacijo, ki jo je vodil veleposlanik Pe rišič, in italijansko delegacijo pod vodstvom ministra Calenda. Razpravljali sta o skupni akciji obeh držav za obvarovanje Jadranskega morja pred umazanijo in okužbami ter za ohranitev njegovega naravnega okolja.
V delegacijah so bili številni funkcionarji obeh držav, ki so zainteresirani na teh problemih, in znanstveniki ter strokovnjaki, ki že dalje časa delajo na tem zapletenem sektorju.
Zasedanje je potekalo — kot poroča agencija ANSA — v prisrčnem vzdušju sodelovanja in na njem so obravnavali vse možnosti za povečanje italijansko-jugoslovanskega sodelovanja na tem področju. Italijanska stran je predlagala sklenitev sporazuma za sodelovanjej. Prihodnji sestanek bo v Jugoslaviji.
Mladina in Slovenska skupnost
V prejšnji številki našega lista smo objavili dopis o diskusiji o Slovenski skupnosti. Zdi se mi potrebno dodati k omenjenemu zapisu nekaj svojih misli, ki naj še bolj osvetlijo teme in zaključke omenjenega večera, istočasno pa naj opozorijo na odnos mladine do našega zamejskega političnega in družbenega dogajanja.
Najprej gre poudariti, da je zamisel za diskusijo o slovenskem političnem predstavništvu v zamejstvu prišla iz vrst mladih. Vzpodbuda je prišla prav ob ugotovitvi, da se vse premalo mladih in zelo mladih zamejcev zanima za te problema Prvi namen večera je bil zato informativnega značaja. Vidni politični predstavniki Slovenske skupnosti naj bi v bistvenih potezah začrtali vlogo, delo in pomen te politične grupacije. Ker pa je danes mladina v svojem kritičnem odnosu do stvarnosti, ki jo živi, pripravljena razpravljati o vsem, in marsikaj osporavatt ter brez kompleksov predlagati svoje temeljne ugotovitve,, je bil seveda nujno drugi del večera posvečen prosti diskusiji. Iz nje naj bi politični predstavniki razumeli želje in predloge mladine in bi morda tudi že nakazali kakšno možno uresničitev.
Ali je večer uspel ali ne, je težko reči, ker pač vsakdo doživlja določeno dogajanje iz svojega zornega kota. Osebno sem prepričan, da je bilo tako srečanje potrebno, saj so se po daljšem času spet neposredno srečali predstavniki raznih političnih smeri. Zadovoljivo število mladih je nato dokaz, da je treba pri nas svobodno in prosto razpravljati tudi o naši skupni politični problematiki. Zlasti pa je zanimivo, da so pri diskusiji prišli do izraza tudi drugačni predlogi za organizacijsko in morda tudi politično ovrednotenje Slovenske skupnosti. Seveda, vsekakor bi bilo še bolj zanimivo, če bi prišlo do številnejših posegov mladine, zlasti mladincev Slovenskega ljudskega gibanja, ki se pravzaprav v javnosti do danes še niso prav izrazili o SVOJI idejni in politični usmeritvi. Morda je koga presenetilo dejstvo, da je prišel prav iz vrst mladih kritičen in samosto-
Igor Tuta (nadaljevanje na 7. strani)
Krvav pust v Trstu
ŽIVLJENJE V
Prosvetno društvo »štandrež« je izdalo prvo in drugo številko »štandreškega zvona«, ki izhaja že tretje leto enkrat mesečno. »Zvon« je postal, čeprav ciklostiran, izčrpno glasilo štandreške skupnosti. Tudi štan-dreška prosvetna društva živahno delujejo.
Prosvetno društvo »Štandrež« je izvolilo nov odbor, ki mu predseduje dr. Darijan Paulin, za tajnico pa so izbrali učiteljico Majdo Zavadlav. Društveni dramski odsek se je u-spešno predstavil s komedijo »Mrtvi ne plačujejo davkov«. Društvo je tudi dalo pobudo za kuhinjski in šiviljski tečaj. Prvi je za čel delovati že 24. januarja pod vodstvom šolskih sester. Tečajnic je dvajset. V nedeljo, 5. marca, bodo priredile v župnijskem domu razstavo novih kuhinjskih izdelkov. V župnijskem domu je tudi šiviljski tečaj, ki traja že precej časa.
Prosvetno društvo »O. Župančič« je 5. februarja priredilo v svojih prostorih dobro izvedeno Prešernovo spominsko proslavo z deklamiranjem in petjem moškega zbora pod Siličevim vodstvom, govorila pa je učiteljica Nanutova.
☆
Sovodnje SLABA NAPRAVA
Ko je začel v začetku leta delovati novi upepeljevalnik za smeti ob bregu nad Sočo, se še ni zdelo, da bo prišlo do takšnega oku-ževanja zraku po vsej naši okolici, zlasti v gornjem delu Sovodenj. Tutri strokovnjaki goriške mestne občine so zatrjevali, da so upepeljevalne naprave tako izpopolnjene, da je kaj takega popolnoma izključeno. Posebni filtri, so zatrdili, bodo sproti očiščevali zrak.
Teh očičevalnikov pa ni ali pa se vrtijo samo okoli svoje osi. To vedo tudi gospodinje, ki pobirajo oprano in posušeno perilo, a od izpuhov upepeljevalnika bolj umazano kot prej. Te nevšečniosti so prisilile sovo-denjski občinski svet, da je sprejel ostro resolucijo, v kateri zahteva, naj goriška mestna uprava čimprej namesti potrebne očišče-valnike, dotlej naj se pa smeti odlagajo na soški breg, kamor so se tudi poprej.
POJASNILO
Ravnateljstvo slovenske nitje srednje šole v Gorici v zvezi s »Poročilom sindikata« v Novem listu z dne 10. t.m., štev. 878, str, 5 naproša, da objavimo, da je profesorski zbor Že pred štirimi leti prosil ustrezne oblasti, naj bi zavod poimenovali po Ivanu Trinku.
Ofenziva desnice
(Nadaljevanje s 1. strani)
pa je bil to izrazit poskus okrepitve sredinske struje tržaške KD in njene povezave s tako imenovanimi »fanfanijevci«, ki jih vodi poslanec Bologna in so povečini istrskega izvora.
Pri obeh navedenih dogodkih gre očitno za načrtno in premišljeno izpodkopavanje ne le temeljev leve sredine, to je sodelovanja med krščanskimi demokrati in socialisti, temveč predvsem za neposreden in odkrit napad na sedanji vodilni kader tržaške KD, Zlasti v pričakovanju političnih in upravnih volitev v Trstu. Od morebitne zmage teh sil pa si Slovenci nikakor ne moremo obetati nič dobrega.
ŠTANDREŽU
VSE SE VOZI
V goriški pokrajini se je v lanskem letu izredno razvil avtomobilski promet. V teku leta 1971 je bilo vpisanih pet tisoč novih avtomobilov. Ce upoštevamo, da ima goriška pokrajina 144 tisoč prebivalcev in da je vpisanih v avtomobilskih seznamih goriške pokra jine skupno 36.000 vozil, ugotovimo, da pride na vsake štri prebivalce po eden. Ta račun pa je preveč enostaven, da bi po njem računali na blagostanje goriških prebivalcev.
ŠOLSKO OBVESTILO
Ravnateljstvo slovenske gimnazije - liceja obvešča, da bo v nedeljo, 20. februarja ob 10. uri roditeljski sestanek v risalnici učiteljišča v ulici Croce 3.
Vljudno so vabljeni vsi starši dijakov in njihovi namestniki, da se sestanka gotovo udeležijo.
STARA GORICA
Pravzaprav bomo malo več govorili o stari zgodovinski Gorici, ker je kmalu ne bo več. Stari zgodovisnki deli mesta so še ulica Ascoli, nekdanji židovski okraj, okolica cerkve svetega Antona s Kornom, ki je predstavljal prvi modernejši del stare Gorice, Ra-štel s Starim trgom in grajski mestni del.
Od vseh starih mestnih delov pa se samo poslednji nekam smotrno popravlja in obnavlja. Drugod pa starejše stavbe tudi zgodovinske vrednosti, popolnoma propadajo Krušiti so se začeli tudi nadzidki in omet na pročelju sodne palače. Tudi ta je v vrsti starih zgodovinskih stavb Gorice, ki pa so menda obsojene na rušenje in bodo kmalu izginile.
■95 S M R
Potem bi z veseljem delala. Istočasno pa bi morali te ljudi denarno podpreti, da bi si popravili koče in se boljše oblekli, morda v obliki posojil po nizkih obrestih. S časom pa bi bilo treba začeti ustanavljati zadruge za prodajo vina, mleka in drugih pridelkov. Glavni pridelek tu sta vino in sodje. Tu pa tam pa bi lahko ustanovili tudi kakšno majhno industrijsko podjetje, če bi razmere to dovoljevale, npr. žage, kakšno tovarno za sadne konzerve in podobno. Seveda pa so to samo moje misli. Jaz nisem gospodarstvenik, da bi mogel presoditi, če so pametne.«
Razpravljali so o teh predlogih, toda kmalu so prišli do zaključka, da je zaman o tem razpravljati, če ni nikogar, ki bi skušal take načrte uresničiti. Vsi so vedeli, da jih država ne bo in da bo ostala tudi zanaprej brezbrižna do haloškega problema, kot je do mnogih drugih.
»Morali bi jo prisiliti,« je rekel nekdo.
»Kako?«
»Zakaj pa imamo 'našo’ ljudsko stranko in poslance?«
»JRZ!« je nekdo popravil.
Vsi so se grenko nasmehnili.
»Tudi stranka se na žalost premalo zanima za razmere v teh krajih,« je rekel kaplan. »Pogosto imam občutek, da smo tudi od vseh pozabljeni in da se sploh ne da ničesar storiti za napredek teh krajev, kakor da so res Bogu za hrbtom. Edini, ki prihajajo sem študirat razmere in agitirat, so ko-
OBČNI ZBOR TRGOVSKIH ZBORNIC
V Gorici je bil občni zbor deželne zveze trgovskih zbornic. Udeležili so se ga dosedanji predsednik deželne zveze Marangone, ki bo po sistemu rotacije prepustil zdaj svoje mesto drugemu, in predsedniki posameznih trgovskih zbornic. Marangone je v svojem poročilu o dejavnosti zveze v lanskem letu naglasil njeno delovanje na industrijskem, trgovinskem, prometnem, komunikacijskem in velesejemskem področju. Občni zbor je o-dobril njegovo poričilo. Predsednik tržaške trgovske zbornice Caidassi je potem naglasil, kako je bilo mogoče kljub vsakovrstnim težavam glede na različnost interesov in na različni značaj gospodarske in socialne strukture štirih pokrajin naše dežele vendarle razvijati skupne pobude. Za to
OPOZORILO Nova telefonska številka uredništva in uprave NOVEGA LISTA v Trstu je: 60824.
se je zahvaliti dobri volji predsedništva in tajništva Zveze v lanskem letu, je rekel.
Potem so govorili o programu za prihodnost, ki predvideva med drugim vsakoletno posvetovanje o letalskih zvezah med Furlanijo - Julijsko krajino in sosednimi državami. Letošnje posvetovanje bo na Dunaju. Govorili so tudi o organizaciji obiska tukajšnjih gospodarstvenikov pri glavnih švicar-skiih industrijah in o natisu brošure o raznih možnih olajšavah v naši deželi. Na občnem zboru so govorili tudi o pristaniških, cestnih in železniških vprašanjih, o letališču v Ronkah, o mednarodnih zvezah, o avtocestah in drugem. Zaključno poročilo bodo predložili predsedstvu deželne vlade.
O
Na Koprskem so že zacveteli prvi mandljevci Baje 14 dni prej kot lani, kot trdijo tisti, ki spremljajo take pojave.
"I" V POMLADI
munisti, ki se še najbolj zanimajo za haloško vprašanje.
»In mi,« je rekel Jože.
»No in vi. Upam, da niste zadnjič tukaj,« je rekel kaplan.
»Gotovo, da ne.«
Potem so se menili, kako bi izkoristili tisto, kar so videli in s čimer so si napolnili zapisnice, da bi vsaj malo opozorili širšo javnost in politične kroge na socialni problem v Halozah. Kaplan pa jih je opozoril, da postaja to tudi politični in narodni problem, ker delajo hitlerjanci med revnimi ljudmi propagando za Hitlerja in za Nemčijo, slikajoč njegov Reich kot pravi raj, kjer rešujejo socialne probleme hitro in temeljito. Hitler da bo tudi Haložane odrešil iz revščine in jim dal ceste, dobre zveze, dela in kruha.
»In ljudje jim verjamejo?«
»Nekateri že. Mislim celo, da kar mnogi. Saj druge možnosti ne vidijo, da se rešijo iz teh razmer.«
»Upajmo samo, da hitlerjancev nikoli ne bo sem,« je rekel Karel.
»O, so že tu!« je vzkliknil kaplan in pokazal z roko navzdol proti cesti. »Poglejte.«
Po cesti se je v gosjem redu peljala skupina mladih kolesarjev. Vsi so bili v kratkih hlačah in belih dokolenkah.
Molče so jih opazovali, dokler niso izginili za ovinkom.
(dalj*)
Holandski katekizem tudi v slovenščini
Pred kratkim je v Mariboru izšel slovenski prevod »Novega katekizma«, znanega tudi pod imenom »Holandski katekizem«. Knjigo, ki je od časa svojega izida v holandskem jeziku doživela prevod v mnoge evropske jezike, med drugim tudi v hrvaščino, so slovenski prevajalci (Janez Gradišnik, Dora Vodnik, Primož Simoniti, Katarina Bogataj) poimenovali »Krščansko oznanilo«.
Pri holandskem katekizmu ne gre za katekizem v klasičnem pomenu besede, marveč je to nekak-
TEŽAVE V KOPRSKEM PRISTANIŠČU
Pred kratkim se je mudil v Kopru podpredsednik zvezne vlade v Beogradu dr. Anton Vratuša in se s predstavniki tamkajšnjega gospodarskega življenja pogovarjal o razvoju koprskega pristanišča. Dr. Vratušo so seznanili tudi z dejstvom, da se je promet z izraelskim južnim sadjem zaradi carinskih ugodnosti v pristaniščih tistih dežel, ki spadajo pod EGS, zmanjšal kar za polovico. V Kopru trdijo, da so zaradi tega utrpeli 600 tisoč dolarjev škode. Koprsko pristanišče je pred leti sklenilo desetletno pogodbo za tranzitni promet z izraelskim južnim sadjem in zato zgradilo posebne naprave in skladišča ter vanje vložilo mnogo denarja, zato ga je zmanjšanje prometa s tem blagom toliko bolj prizadelo. Dr. Vratuša je s predstavniki koprskega pristanišča govoril tudi o ukrepih zvezne vlade, da bi se to stanje spremenilo.
. o
Izšla je prva letošnja številka revije »Teorija in praksa«, ki jo izdaja fakulteta za sociologijo, politične vede in časnikarstvo ljubljanske univerze. Dobiti jo je tudi v Tržaški knjigarni. Revija prinaša zanimive in dokumentirane, največkrat z znanstveno resnobo napisane razprave in članke o slovenskih družbenih problemih.
O
V Milanu, Turinu in v raznih drugih mestih se naglo množijo ropi bank in drugih ustanov, kjer upajo roparji najti mnogo denarja. Postali so že nesramno predrzni. Prestrašeno prebivavstvo in zlasti gospodarski krogi zahtevajo učinkovitejšo zaščito, toda policija je brez moči, ker ne razpolaga z dovolj moštva.
O	|
SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU
bo v Kulturnem dobu odigralo naslednje predstave:
V soboto, 19. t.m. ob 18. uri, v nedeljo 20. t. m. ob 16. uri (Abonma red F-okoliški) in v petek, 25. t.m. ob 18. uri:
TENNESSEEE WILLIAMS
TRAMVAJ POŽELENJE
(drama v 11. prizorih)
V torek, 22. t.m. ob 15.30
SAŠA ŠKUFCA
TRNULJČICA
(pravljica v 3 dejanjih)
GOSTOVANJE PRIMORSKEGA DRAMSKEGA GLEDALIŠČA IZ NOVE GORICE
BRANISLAV NUŠIČ
POKOJNIK
(komedija v 3 dejanjih)
V nedeljo, 27. t. m. ob 16. uri (Abonma red B -okoliški), v ponedeljek, 28. t. m. ob 20.30 (Abonma red A - mestni) v Katoliškem domu v GORICI.
šen uvod v krščansko verovanje, namenjen predvsem izobražencem oziroma vsem tistim odraslim ljudem, ki so sposobni samostojno razmišljati in se poglabljati v verske resnice. Sestavljavci te danes že znamenite knjige so vseskozi imeli pred očmi človeka današnjega časa in mu skušali na razumljiv, sodoben in nevsiljiv način spregovoriti o krščanstvu ter odgovoriti predvsem na tista vprašanja, ki si jih zastavlja današnji človek. Kmalu so jo začeli prevajati v tuje jezike in je doživela mnogo pohval, pa tudi nasprotovanj. V Rimu se je celo sestala posebna kardinalska komisija in opozorila na nekatere nejasnosti, ki naj bi bile v knjigi. Popravki te komisije so objavljeni tudi v slovenskem prevodu knjige. Član kardinalske komisije Joseph Lefebvre je kljub nekaterim kritičnim pripombam o knjigi izjavil naslednje: »Toda — to poudarjam še enkrat — kardinali so enodušno izjavili, da pozitivno bogastvo, katero katekizem prinaša, v mnogočem prekaša tisto, kar bi bilo treba obsojati ali, bolje rečeno, kritizirati, ugotoviti, da je nezadostno ali vznemirjajoče.«
Uvod k slovenski izdaji Holandskega katekizma je napisal mariborski pomožni škof dr. Vekoslav Grmič in med drugim poudaril, da kljub viharju, ki ga je dvignil, »uživa... še danes velik ugled med trezno mislečimi predstavniki Cerkve in žanje priznanje vseh, ki jim gre resnično za takšno oznanjevanje verskega nauka, da bi ta nauk tudi za človeka našega časa mogel biti odrešenjski in mu kazati tisto pot skozi življenje, ki jo je oznanjal Kristus.« Važna je tudi njegova pripomba, da Holandski katekizem v svoji metodi izhaja iz »človeka, iz njegovega bivanja in prikazuje krščanstvo kot . odgovor na človekova bivanjska vprašanja.«
Izid slovenskega prevoda Holandskega katekizma, ki se v slovenščini imenuje »Krščansko oznanilo«, je prav gotovo pomemben kulturen dogodek, ki bo globoko odjeknil tako med vernimi bravci kot tudi nevernimi, saj se bodo s pomočjo te knjige na živ in zelo življenjski način seznanili z osnovami krščanskega razodetja in verovanja.
Papež opozoril
Med nedavnim obiskom v Rimu se je sedanji glavni tajnik OZN Avstrijec dr. Kurt Waldheim srečal tudi z vrhovnim poglavarjem katoliške cerkve. Papež Pavel VI. mu je zagotovil vso podporo pri njegovih prizadevanjih za mir, izrecno pa je poudaril, da Cerkev zanima obramba človekovih pravic, posebej še položaj etničnih manjšin.
»Zanimivo bi bilo vedeti, pravi celovški list "Naš vestnik”, ali se je dr. Waldheim ob tem opozorilu glede etničnih manjšin spomnil svoje domovine Avstrije, ki ima v svojih mejah tudi take manjšine,. Morda pa je celo zardel ob zavesti, da Avstrija svojim manjšinam še vedno odreka in krati pravice, ki so jim bile zagotovljene v mednarodni pogodbi.«
o
KOPRSKE TELEVIZIJSKE ODDAJE V ITALIJANŠČINI
Milanski dnevnik »II Corriere della Sera« je objavil v nedeljo, 13.t.m. obširno anketo o evropskih televizijah in pod naslovom »Vali iz Jugoslavije« tudi pogovor z Dušanom Fortičem, ravnateljem slovenske televizije. Odgovarjal je na vprašanja o -koprskih barvnih televizijskih oddajah v italijanščini, ki jih sprejemajo tudi v obsežnem delu Italije. Med olimpijado v Saporu so v nekaterih tržaških barih kazali barvne televizijske
Iz Gorice
ZA VSESTRANSKO OBOGATITEV
Tudi letos bo društvo »SKAD« iz Gorice pripravilo ciklus predavanj, ki bodo za razliko od prejšnjih let uglašena na eno samo vprašanje, t. j. na vprašanje vere. »Naj se čas še tako hitro ipomika proti tisti dobi, o kateri so premnogi že govorili — in nekateri še vedno ponavljajo — da bo prinesla popolno osvoboditev od verovanja, se zdi, da stojimo danes še vedno na izhodišču. Zakaj za velikimi odkritji, za globokimi filozofijami, za neverjetnimi človekovimi dosežki na vseh področjih njegovega udejstvovanja stojijo skromna, preprosta, a nadvse važna in nujna vprašanja. In vse kaže, da je človek ravno za ta vprašanja najbolj zainteresiran kljub vsemu blagostanju in zavesti lastne moči.«
S temi besedami utemeljujejo organizatorji izbor predavanj v letošnjem ciklusu in v upanju, da bodo poslušalce vsestransko o-bogatila, vabijo na čimvečjo udeležbo. Prvo predavanje je bilo na vrsti v sredo, 16. t. m. v mali dvorani Katoliškega doma v Gorici, predaval pa je p. dr. Bernardin Sušnik iz Ljubljane o »božjem in človeškem v sv. pismu«. Mimogrede naj omenimo, da je to predavanje pred kratkim izšlo v posebni knjižici, ki jo je izdala založba »Naše tromo-stovje« v Ljubljani.
o
HERDERJEVE NAGRADE
Dunajska univerza od leta 1964 dalje vsako leto podeljuje tako imenovane Herderjeve nagrade za posebne zasluge pri razvijanju in utrjevanju kulturnih odnosov z narodi južne in jugovzhodne Evrope.
Za leto 1972 je bilo podeljenih sedem nagrad. Med nagrajenci je tudi znani slovenski muzikolog univ. prof. dr. Dragotin Cvetko, dekan filozofske fakultete ljubljanske univerze. Posamezna nagrada znaša okrog 90.000 šilingov. Slovesna izročitev nagrad bo 4. maja na dunajski univerzi.
dr. Waldheima
prenose koprske televizije, npr. hokejske tekme in skoke. Pri italijanskih gledalcih so vzbujale majhno senzacijo, ker so mnogi prvič videli barvno televizijo.
ZBOR »REČAN« NA RADIU TRST A
V sredo, 16. t. m., je nastopil na radiu Trst A pevski zbor »Rečan« z Ljes v Beneški Sloveniji, ki ga vodi njihov požrtvovalni kaplan Rino Markič. Mladi pevci so ubrano zapeli nekaj ljudskih pesmi iz Beneške Slovenije, več drugih slovenskih, eno furlansko in eno črnsko duhovno pesem. Ob poslušanju njihovega petja na tržaškem radiu nam je postalo še enkrat žal, da ta pevski zbor ni nastopil na zborovskih revijah v Trstu in Gorici ob koncu lanskega leta. Pevcem z Ljes in njihovemu vodji Rinu Markiču želimo še mnogo uspehov in jim kličemo, naj vztrajajo na svoji poti!
o
ZDRAVILO ZA NOGO
»Gospod doktor, dajte mi vendar kako zdravilo za mojo desno nogo. Kar naprej me boli in še ponoči čutim trganje v njej.«
»Saj sem vam že povedal, da zoper to ni zdravila. To so samo posledice starosti.*
»Kako naj bo od starosti! Zakaj me pa leva noga nič ne boli, čeprav je prav toliko stara?«
Slovenci in zimska olimpiada v Sapporu
Kot znano, jugoslovanski olimpijski odbor ni nameraval poslati v Sapporo hokejske reprezentance, v prepričanju, da je prešibka, da bi mogla upati na kak uspeh v bojih »kolosov! (11 najboljših moštev). Toda ker je hokej v Sloveniji izredno priljubljena športna panoga (kot drugje v Jugoslaviji in Evropi nogomet), je slovenska javnost izsilila, da je šla v Sapporo tudi hokejska reprezentanca. Vendar z njo ni imela pravega veselja. Izgubila je vse tekme razen ene (s Švicarji), ki jo je igrala neodločeno (3:3). Tako je ostala nazadnje na 11., zad-jem mestu z eno točko. Izgubila je najprej v kvalifikacijskem turnirju za A skupino s Švedsko (1:8), nato pa z Norveško, Zah. Nemčijo in Japonsko. V vseh treh tekmah je v začetku vodila, nato pa izgubila. Opaziti je bilo, da slovenski hokejisti (med njimi so bili tudi dva ali trije zagrebški hokejisti) ne vzdržijo tempa; morda pa jim manjka tudi morale. Sicer dobro obvladujejo igrišče in veliko stre-
MLADINA IN SLOVENSKA SKUPNOST (Nadaljevanje s 4. str; - U jen glas, ki pomeni, da tudi mladina okrog Slov. skupnosti ni pripravljena brez diskusije sprejemati določenih predlogov in sklepov prejšnjih generacija
Toda poudariti je treba, da ne gre tu toliko za zloglasni konflikt med generacijama, v resnici gre le za preprosto drugačen način gledanja in sprejemanja določenih, v teni primeru političnih dogodkov. Zato morda ni umestno govoriti o mladih in starih in morda celo te mlade postaviti med navedni-ce, češ, saj so konec koncev tudi med njimi nekateri prerasli svojo mladostno dobo. Mislim, da je veliko bolj zrela ugotovitev, da je lahko tudi med petdesetletniki človek lahko mlad, ker je dojemljiv za nove in kritične odnose in ker je vedno pripravljen preverjati svoje poglede z novimi ali drugačnimi o-kolnostmi. Prav tako pa drži, da lahko žal tudi dvajsetletnik obtiči v kakem varnem zatišju, verovan v toge in zato nujno omejene sheme ter živi zadovoljen sam s seboj, ko ga tok dogodkov žene po v naprej določeni strugi.
Prav v luči te ugotovitve je treba ocenjevati nasprotujoča si stališča, ki so prišla do izraza pri omenjeni diskusiji. Zato ne verjamem, da bi mladina že zaradi dejstva, da je nekje na začetku svoje življenjske poti, predstavljala tudi garancijo za nove in primernejše oprijeme v politični organizaciji. Res je le to, da je mlad človek še najmanj obremenjen z določenimi ideološkimi zaključki in da je tedaj bolj pripravljen za nove poteze in nova tveganja. Za zdrav in za potrebe časa primeren razvoj pa je določeno tveganje nujno potrebno.
Ne zdi se mi zato pravilno postavljen ugovor: če kaj ne gre, ali če bi moralo kaj iti drugače, naj pridejo mladi, naj se z delom izkažejo in naj tako dokažejo, da so s svojimi predlogi imeli prav! Morda bi bilo za vse bolje, da bi poleg tistih, ki so danes na vodilnih mestih, način dela ustvaril prostor Za vse, ki si upajo več tvegati, ki neprestano ki si morda upajo več tvegati, ki neprestano iščejo novih in primernejših političnih predlogov. Mislim, da je prav ta misel prišla še najbolj do izraza pri okrogli mizi o Slovenski skupnosti, nisemr imel pa občutka, da bi bil zanjo že dozorel čaš. Menim, da bo treba še naprej o tem razpravljati bodisi t> našem tisku ali pri podobnih diskusijah.
ljajo, a malo zadenejo, povprečno na kakih 20 strelov enkrat, medtem ko zadenejo drugi, npr. Norvežani na 20 strelov štirikrat. To pomeni, da slovenskim hokejistom še odločno primanjkuje znanje obvladovanja palice in streljanja na gol. Premalo si tudi podajajo ploščico.
Vendar je treba pomisliti, da so vse druge hokejske reprezentance, ki so nastopile na olimpijskih igrah, prišle iz mnogo boljših razmer. Povsod je na stotine klubov in na tisoče in desettisoče hokejistov, med katerimi je lahko izbirati res dobre, ter veliko ledenih in seveda pokritih dvoran, medtem ko sta v Sloveniji samo dva dobra hokejska kluba, v Jugoslaviji pa trije, če računamo še zagrebški Medveščak, ki pa skoro nima naraščaja. V Sloveniji je vsega skupaj le kakih deset klubov in nekaj sto hokejistov, ter ena sama ledena dvorana Glede na to je kvaliteta slovenskega hokeja še sorazmerno visoka, kar se je pokazalo v tekmi s Švedsko in pa v neodločeni igri s Švico, ki bo igrala letos na svetovnem prvenstvu v skupini A, ker je bila lani zmagovavka v skupini B. Čudežev pa od slovenske hokejske reprezentance seveda ni mogoče pričakovati.
Veselo presenečenje pa sta pripravila dva skakalca. Stefančič je bil v skakanju na 70-metrski skakalnici deseti, s čimer se je uvrstil v svetovno elito, Danilo Pudgar pa na 90-metrski skakalnici celo osmi, pred vsemi Japonci razen Kasaje, Norvežani, Švedi, Zahodnimi Nemci, Avstrijci, Francozi, Američani, Kanadčani itd. Nedvomno bo ta uspeh obeh mladih skakalcev še bolj navdušil slovensko mladino za ta lepi šport, ki zahteva izredno veliko poguma in spretnosti. Veliko zaslug za njun uspeh
TEDENSKI PREGLED
ODBOJKA - Moška B liga
LA TORRE - BOR 2:3 (5:15, 8.15, 15:11, 17:15, 15:17) Zgleda, da je Bor končno le premostil krizo, ki ga je stala kar osem zaporednih porazov. V soboto so namreč njegovi igralci premagali močno ekipo La Torre. Zmaga pa je toliko pomembnejša, ker je bila dosežena na tujih tleh. Ekipi se je seveda poznala prisotnost Plesničarja, ki je s svojimi močno tolčenimi žogami na Orlove podaje zelo pogosto ukanil nasprotnike. O izenačenosti in napetosti tekme pa nam pričata tudi izida zadnjih dveh setov; prav lahko bi se zgodilo, da bi obe točki ostali doma in le požrtvovalnosti in pripravljenosti naših igralcev se moramo zahvaliti, da ni prišlo do tega.
Moška C liga
KRAS - LIBERTAS 3:2 (15:11, 4:15, 8:15, 15:11, 15:12) V soboto je zmagal tudi Kras. Po tej tekmi je tako tržaška Libertas izgubila vsako upanje na prvo mesto na lestvici. Zgoniški fantje so se tokrat vrgli požrtvovalno v igro in uspeh ni izostal; ta rezultat jasno priča o resnični vrednosti Drasičeve ekipe in o tem, da je bila vrsta porazov v začetku prvenstva le začasna kriza, iz katere se je ekipa kmalu rešila. Kljub temu, da so izgubili dva seta, so Kraševci zmagali precej gladko, kot kaže tudi rezultat v setih. Zmaga pa je še toliko pomemb-nejša, ker čaka zgoniško ekipo v soboto zelo važno srečanje proti Mestram, ki so prve na lestvici.
Ženska B liga
BOR - PRIMAYERA MARZOTTO 3:0 (15:11, 15:13, -.-»■■-v- , .	15:6)
Po nedeljski zmagi so Borovke zopet v boju za prvo mesto na končni lestvici. Če smo zmago »plitvih« pričakovali, pa nikakor nismo predvidevali,
ima tudi znameniti češkoslovaški trener Remza. Ljubitelji zimskega športa bodo imeli priložnost videti slovenske in druge najboljše svetovne skakalce letos še enkrat doma v Sloveniji, na prvem svetovnem prvenstvu v smuških poletih v Planici. To bo izreden šporni dogodek, saj bodo skakali do 150 metrov in morda še čez.
-Ct
SVETOIVANSKI MLADINSKI ODER priredi v nedeljo 20. februarja t.l. ob 17. uri
PREŠERNOVO PROSLAVO
v Marijinem domu pri Sv. Ivanu. Sodelovali bodo: pevski zbor »Fantje izpod Grmade«, devinski dekliški zbor, Stane Raztresen pa bo pripovedoval SLOVENSKE BRIDKE IN PIKASTE.
POPRAVEK
V članku Leva Detela K OSMEMU FEBRUARJU (Novi list, št. 877, 3. februarja 1972) se je na tretji strani v drugem stolpcu in drugem odstavku (14. vrstica od zgoraj navzdol) pojavila neprijetna napaka. Stavek se pravilno glasi: »Prav v tem odločilnem vztrajanju tiči velik USPEH Prešernovega ustvarjanja za poznejši čas...«
V Romuniji so baje obsodili na smrt in ustrelili generala Serba, poveljnika bulcareške vojaške oblasti, ker je izdajal vojaške skrivnosti Sovjetom. To bi moglo privesti do nove napetosti med Romunijo in Sovjetsko zvezo.
Hrvaškemu komunističnemu voditelju Vladimiru Bakariču, ki je takoj po vrnitvi iz Rima, kjer je italijanskemu komunističnemu vodstvu pojasnjeval zadnje dogodke v Jugoslaviji, hudo zbolel, se je zdravje že obrnilo na bolje.
DOMAČEGA ŠPORTA
da bo ta tako gladka. Borovke so naravnost »pregazile« vodilno ekipo B lige in z dvema točkama razlike sedaj zasledujejo Primavero in Libertas, ki sta na čelu lestvice.
BREG - SOKOL 3:1 (15:8, 15:8, 8:15, 15:5)
Derbi med Bregom in Sokolom je bil skrajno nezanimiv, saj ekipi sploh nista pokazali lepe igre. Vsi štirje seti so potekali v luči netočnih podaj, neučinkovitega tolčenja in zgrešenih servisov. Bre-žanke so zmagale, ker niso igrale tako slabo kot Sokol, če o igri lahko sploh govorimo, saj je tekma trajala le dobro uro.
KOŠARKA - Moška D liga
PRO PACE - BOR 62:51 Borovci so se zopet vrnili domov brez točke in precej gladko izgubili proti fašistično navdihnjeni ekipi Pro Pace. Porazu pa je seveda botrovalo tudi dejstvo, da je ostal doma Peter Starc zaradi disciplinskih ukrepov. Gostovanje je bilo za Borovo peterko koristno, saj so v plavem dresu nastopili predvsem mladinci, ki so se dobro izkazali. Kljub zadovoljivi igri pa jim ni uspelo spraviti Benečanov na kolena in so tako prišli v polovici prvenstva v prevej kočljiv položaj.
NAMIZNI TENIS
Začela so 6$ namiznoteniška deželna prvenstva. Prvi naslov so v ekipni konkurenci mladink osvojila dekleta zgoniškega Krasa. V nedeljo pa bodo podelili še šest nasložov in kar pet slovenskih igralcev oziroma ekip * je med kandidati za kolajne. Zaključila se je tudi ženska liga in Kras je z dvema zmagama zasedel drugo mesto na končni lestvici. Omenimo naj še Borisa Košuto, ki je nastopil na državnem Aurnirj u v Viareggiu in zasedet eno tretjo in dve'peti mesti.
Piše: P. Kovač - Riše: Melita Vovk
o *n ©
tf
OJ -r; X5 ^ Q) W O ft oj C«
G © w bo K ca ©
CD « ,r i L_i
© ca 5
O >o
© .5
p KO ©
110 ° © o rt
rti ^ o ‘N
K/3 £0 43
. _ > rt >c/}
tj rt 0 -n
^ ^ bfl o 'cn ©
§
0 rt w
it
x o
a © © © rt S CG X M
0 en
>U 0
s-Tl
I
LO
© © O rt} A
 0 "O CD
S1 0 rt
03 rti 'rt 2
»■go -•»
§ ft> 'g *
TJ - rtT Al p
•35SS-E: ' &„ S
-t-J rt CD
° fa rt
O, O "
a, - - S w ^
"3 ©	©	-•
b 5 0)3 g
/e
•""S © G* <8 S.-"AS
ft ©
iO?
U
l © ■“
s-g-a
o *o "rt
6 ■i o -
_a> ^ tf ^ p
o
>
o
h c 0 0
* S 3 o
!n rt*
•—« 0 © N •p.°
rt p cn S
s S
o Ss
a
rt
• rrt
O.
& C ~
« Ji -
lil«.
s. S
cn
Jh	r-H
0 Jh TJ (])
N © '2 •" ■
CD ^ © >©©(-!•
N Oh d -S ■
“n © -K cn 'r>
3 ca © "o
§ J3
o,3
a3:"
g 3
M
rt m N -o
!.« rt o
^ o ? e
O cn Pl
o
u r*
0 ^
-*-» a
CO o o N	J
rti o • ;
Sft2
•rt ^ 43 " N © 0 , O an.
0	r!
© os tj !
^ • ■§ '
3 © ?„
31’ L) OjO H ■H N
S 5 ■© ' B j
0 N XJ I
W p I
O ‘-rt 1 cn cn
p Tj • ^ 2 " S w E c
r-*5	I
of.SL
« &Cn O « g J a> o -S ! rt ^ ^ 1
_ U u o > rti rt o rt» — rt
© 2 ;3
i*c
a
rt
Ih
-M
0
£J 5
rt rt
'
cn ^
^ rti rt 0 . +-> p;
0 -M
a
^ o 0 a
a
rt .©
rt rt oj © ©
bo rtT U cn cn
TJ
O
rt!
rt
M
a
•o ^ © rt
.© —1 -K ^
rt
© wj •rt r-H
rt rt N r«
Zt -as
© .S
^ .p
^73 £ •* as
K! .£,
© -K
a rt
4
.©a
a
o
rt
TJ
. S
^-s
&g
- s
al lil
*
>
z* W rti 0 rt rt J-c
a rt
w p
rt 5
3f ^■»
»•5
o © g o
s*
Is
».o
N bfl. ° ©.
0 "
'S .£. ■S <4
1 ®
O -M
a u
© rt «N