Naročnina mesečno 13 Din. sa inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletna 96 Din, za inozemstvo 120 Din
Uredništvo je t Kopitarje*! aLt/DI
SLOVENEC
Telefoni ■redmlitrai dnevna «lniba som — nočna 29N, 8N in MM
lakaja raak dan zjatraj, raaen ponedeljka la dneva po praznika
ček. račnn: Ljub« Ijana it 10.650 in 10.349 za inseratei Sarajevo itr. 7563w Zagreb štv. 39.011, Praga-Dunaj 24.797
Uprava: Kopitarjeva 6. telefon 2992
Ljudska fronta
Kadar se kakemu političnemu gibanju posreči, da z eno samo politično frazo zbere okrog sebe velike množice ljudstva, potem je dolžnost vseh, ki se morajo za javni blagor brigati, da odpro oči in se zanimajo, kje je tista skrivna moč, ki tako silno vliva na ljudi, da jih na mah potegne za seboj; da se tudi zanimajo za cilje, kamor nova pot ljudstvo vodi. Spričo nereda, ki vlada v Franciji in krvave anarhije, v kateri se vije Španija je treba, da ima vsak razumen človek svojo jasno sodbo o »ljudski fronti«, ki je ravno v teh državah prišla na površje in je dosedaj prinesla dovolj dokazov, kako resno nevarnost za blaginjo vsakega naroda predstavlja.
Mistika ljudske fronte pa more postati nevarno politično geslo tudi po drugih državah, ker Te izredno mojstrsko prilagodena čustvovanju ljudskih mas.
Že smo imeli priliko na tem mestu pokazati, da je »ljudska fronta« komunističen volilni manever, ki so si ga nad vse spretno znali politično prikrojiti iz nastalih gospodarskih in socialnih spremeb v sodobni družbi. Od davna že dela marksizem odgovornega za vse nevo-lje in težave življenja — sedanji družabni red in organizira delavstvo za razredni družabni boj. Posrečilo se mu je, da je velik del delavstva prepojil z razredno miselnostjo in ga pognal v bojno fronto proti ostalim delom naroda, pa čeprav niti niso sovražno razpoloženi napram upravičenim zahtevam delavstva. V smislu marksističnega nauka o dinamiki mas je komunizmu veliko na tem ležeče, da se delavstvo z nikakimi doseženimi uspehi ne zadovolji, ampak da je trajno revolucijonarno razpoloženo, da sploh stremi po osnovni revoluciji, ki naj po sovjetskem primeru doseže splošno gospodarsko in socialno izenačenje — ki bo konkretno kajpada navadno le splošno izenačenje v bedi. Toda komunizem je s temi svojimi nauki politično vzeto preveč ozka podlaga, da bi mogel zajeti široke ljudske plasti. Sicer se povsod, kjer ni na oblasti, goreče zavzema za demokracijo, da bi imel na ta način čim več svoboščin za pripravljanje razredne družbe oziroma za diktaturo proletarijata. Toda kljub temu je ostal dosedaj v glavnem omejen na industrijsko delavstvo, kar je za izvedbo družabne revolucije premalo. Uvidel je, da mora svojo podlago razširiti, biti bolj širokosrčen in bolj okreten, ako hoče uspeti ni si pridobiti večino glasov. Iz tega spoznanja se je pjpd leti porodila »delavska fronta«, ki naj bi v prvi vrsti delavstvo premamila, da so koristi delovnih stanov istovetni s cilji marksizma- Toda tildi to še ni zadostovalo za odločilno večino, čeprav se je s taktiko »delavske fronte« komunistom posrečilo, da so v svoje vrste pov-žili dotedaj od njih ločene socialistične organizacije in stranke. Kot tretja oblika komunistične ofenzive na obstoječo družbo se je letos pojavila »ljudska fronta«. Torej ne več Ic komunistična, tudi ne le delavska, ampak ljudska: ki naj ne bo le vaba za delavski proletarijat, ampak tudi za malega kmeta, zadolženega trgovca, brezposelnega obrtnika, za polmeščan-stvo, za skromnega uradnika in sploh zo vse nezadovoljneže vsega sveta. V smislu navodil, ki jih izdaja kominterna, pri rekrutiranju tesa »desnega« krila ljudske fronte ni treba biti ozkosrčen. Lahko se sprejme vse, brez razlike stanu, poklica in prepričanja, da le opravičeno ali neopravičeno govore o zatiranju in so z družbo nezadovoljni. Skrbeti pa je treba, da vodstvo ljudske fronte ostane trdno v marksističnih rokah, ki se bodo v ugodnem trenutku, nko pride ljudska fronta do oblasti, že znali iznebiti svojih naivnih pomagačev.
Ljudska fronta je torej širša politična oblika. toda njen temelj je ostal isti — komunistični. Njena naloga je, da vsem, ki so nesrečni in nezadovoljni dopove, da so žrtve sedanjega družabnega reda. Ljudska fronta v resnici ni »l judska« v tem smislu, da bi hotela zajeti ves narod, ampak ima razredno miselnost in zasleduje ta cilj, da razdeli narod po socialnih razredih v sovražne tabore. Zanika potrebo solidarnosti stanov in skupne narodne interese. Z veliko in mnogostransko propagando dviga mase ne le proti kapitalu in kapitalizmu, ampak tudi proti Cerkvi, domovini, armadi, in vojski. Ta agitacija ni vedno v skladu s postopanjem komunistov doma v sovjetski Rusiji. Toda v izven sovjetskih državah se ljudstvu slika kot začetek zemeljskega paradiža tisti dan, ko bodo vse te ovire zrušene in bo odprta pot prerojeni. imoviti in srečni komunistični družbi.
Metoda, ki se je pri svoji agitaciji ljudska fronta poslužuje, je dvojna: Na eni strani se med ljudmi vzbuja nezadovoljstvo- Kar je slabega na svetu, se naprti silam, ki jih je treba uničiti: kapitalu, Cerkvi, državi. Proti vsem tem se goji kolektivno sovraštvo. Po drugi strani pa se bogato skrbi za veličastne obljube o sreči, ki se razlije na ljudstvo po uspeli komunistični revoluciji.
Ako le malo razmišljamo o taktiki, ki jo vbira ljudska fronto, moramo priznati, da je zredno spretna. Kaj zvito izrablja naravno nagnjenje človeka, ki za neprilike. ki ga zadevajo v življenju, če le mogoče poišče krivca izven sobe, v okoliščinah, ki ga obdajajo, v silah, ki mu vladajo. Po drugi strani pa se v vabljivih barvah slika zemeljski paradiž, ki bo zadovoljil vse nade hrepenečega srca. Z nadvse iznajdljivo propagando brez skrupolov se v politične svrhe izrabljajo najmočnejša gibala človeškega srca: sovraštvo in upanje. Siromaku, ki se pri vsej pridnosti nikakor ne more pomagati se enako kakor moralnemu slabiču in lenuhu preprosto prikazuje njegova »legitimna« pravica do oblasti in do zemskih dobrin. Moč ljudske fronte je v tem. da nastopa kot zaveznica in rešiteljica vseh ponižanih in razžaljenih, katerim za dosego življenjske sreče ni Seba storiti drugega, kakor da marširajo v njenih vrstah.
Razume se, da je politika »ljudske fronte«, za katero stoji komunizem, sami človeški družbi zelo nevarna, ker podaja znatno pojmovanje o življenju rnfinirano spretno zavito v najgloblja čustva iu naravno hrepenenje človeškega srca Kajti treba je že dokaj bistro um-
Proces, ki naj odvrne pozornost od Španije
Ljeninovci
pred boljševiškim tribunatom
„Junaški" boljševiški vodje drug drugega denuncirajo
Moskva, 20. avg. 18. t. m. se je začel pred najvišjim sodiščem ruske Sovjetske unije pod predsedstvom znanega Ullricha proces proti Zi-novjevu, Kamenjevu, Smirnovu in 14 drugim starim ljeninistom zaradi obtožbe teroristične zarote zoper življenje Stalina in drugih voditeljev sedanjega režima. Državni pravdnik je Vijinski, generalni državni tožilec Sovjetske unije.
Zarota starih boljševikov
Obtožnica trdi, da preiskava zoper morilca tajnika petrograjskega mestnega sovjeta, »Kirova, leta 1935 ni mogla dognati, kako daleč segajo korenine zarote zoper sedanji režim. Šele lansko leto ee je izvedelo, da obstojajo izvestne teroristične celice pristašev Zinovjera, Kamenjeva, Smirnova, Jevdokimova in Badajeva, ki so bile organizirale umor Kirova.
Dalje ee je ugotovilo, da so pristaši Zinov-jeva svojo zločinsko propagando in delavnost nadaljevali v direktnem stiku s trockisti in da sta se te dve skupini združili koncem 1. 1932. Prvo skupino so vodih Zinovjev, Kamenjev in Badajev, drugo pa Smirnov, Trevanjan in Krahkovski. Takrat sta obedve skupini, sledeč direktnim navodilom Trockega, osredotočili svojo sovražno dejavnost proti vladajoči stranki in vladi Sovjetske unije ter izdelale načrt, kakor tudi dejanske priprave, da bi prestregli življenje Stalinu, Voroši-lovu, Kaganoviču, Kirovu, Ordnnikidzeju, Jolano-vu, Kosjeru, Postiževu in drugim vodjem ruske komunistične stranke.
Ena od teb celic je umorila Kirova. Edini motiv te organizacijo je želja, da bi se te dve skupini polastili oblasti za vsako ceno. Iz vsega tega se torej razvidi, da je sovjetski režim posegel nazaj v že odpravljeno zadevo umora Kirova, da se znebi njemu nevšečnih voditeljev opozicije, obstoječe iz samih starih tovarišev pokojnega Ljenina. Jasno se razvidi iz obtožnice, da je opozicija r Rusiji jako ti vali na in da se je režim zelo boji ter je pripravljen spraviti vodje opozicije na vsak način s sveta, ker se v režimskih krogih odkrito govori, da Zinovjev in Kamenjev čisto gotovo ne bosta ušla smrti. Obtožnica trdi. da ao vsi obtoženci priznali, da so se srečali s Trockijem in njegovim sinom ob. priliki nekih potovanj v inozemstvo in da so se z njima dogovorili glede revolucionarne akcije v Rusiji. Glavni dokaz obtožnice obstoji v nekem pismu Trockega, v katerem Troc-ki obtožence poziva, naj čimprej spravijo s poti Stalina in Vorošilova in naj ustanavljajo celice v rdeči armadi, da se na ta način polastijo oblasti.
„lVafog, da ubije Stalina"
Na prvi seji se je prečitala obtožnica, nakar je generalni državni tožilec Vijinski imel govor. Nato_ je Ullrich zasliševal posamezne obtožence. Obtoženec Reingold je izjavil, da so bivši sovjetski poslanik v Londonu Sokolnikov, potem bivši direktor »Izvestij« Rikov in bivši direktor državne knjigoizdajalnice Tomski 1. 1923 odobrili na-j meravani umor Stalina kot edino sredstvo, da se Rusija reši tiranije.
Najbolj zanimiva je bila izjava obtoženca Fri-ca Davida. Potrdil je svojo izjavo v preiskovalnem zaporu, v kateri je dejal, (la so mn Trocki. Zinovjev in Kamenjev dali julija 1035 leta nalog, da ubije Stalina. Ob priliki 7. kongresa Koininterne v Moskvi je David sedel veliko predaleč od Stalina, da bi ga bil mogel pogoditi; zato je namero opustil. David je nadalje izjavil, da je imel sestanek z agentom načelnika tajne Hitlerjeve policije, nekim Francom Wietzmerjem, s katerim sta se potem podala v hišo Kamenjeva, kjer so z drugimi zarotniki debatirali o načrtu, kako polastiti se oblasti. Sklenili so, da je to mogoče samo, če ee ubijejo glavni vodje režima in če se pridobi tudi rdeča armadk. Kakor hitro bi se to zgodilo, bi dobili zarotniki pomoč in podporo neke inozemske države. «
V obtožnici dolži režim Kamenjeva in Zinov-jeva, da sta »materijalno in moralno odgovorna za umor Kirova« v Petrogradu 1. 1935. Umor Vorošilova pa bi se bil moral zgoditi med velikimi vojaškimi vajami. Z njim vred so hoteli ubiti nekega častnika glavnega generalnega štaba, ki ga pa obtožnica ne imenuje, in načelnika komunistične stranke v Ukrajini. Nek drugi obtoženec pa je,
kakor trdi okrožnica, grajal Zinovjeva, ker jo zaroto tako slabo organiziral, da obenem e Kirovim 1. 1935 ni bil ubit tudi Stalin, kakor je bilo dogovorjeno.
Brez zagovornikov
V tem procesu je uveljavljen novi pravilnik, po katerem obtoženci nimajo nobenih zagovornikov, niti pravice priziva. Obenem se izve, da policija preiskuje dalje in da se bo v kratkem začel drug proces proti 10 osebam, ki so bile pravkar aretirane pod isto obtožbo.
Drugi dan obravnave
Se en nalog za umor Stalina
Na drugem zasedanju vrhovnega sodišča 20. t. m. so prišli na vrsto glavni obtoženci Zinovjev, Kamenjev in Smirnov. Zbudilo je splošno pozornost, da so vsi trije naravnost tekmovali v priznavanju svoje krivde. Kamenjev je govoril dve uri. Obtožil je tudi Tomskega in Buharina, da sta sim-patizirala z zarotniki in da je Tomski posredoval med zastopniki Stalina in Buharinom. Buharin je tudi dal besedo, da bodo Zinovjev, Kamenjev in Sokolnikov zopet igrali važno vlogo v stranki, kakor Iiitro b« Stalin ubit.
Zinovjev je izjavil, da je bil po komunističnem kongresu 1. 1933 v stalni zvezi s Trockim, ko je bil ta izgnan. On in Trocki sta skupno sodelovala in razdelilo delo, »tako da sem jaz bil nekak izvršilni organ zunanje delavnosti Trockega«. — »Da, mi smo ubili Kirova,« je priznal Zinovjev.
Obtoženec Olberg je odkril senzacijo, da jc bil zadnji poizkus, da se spravi s poti Stalin, organiziran na dan 1. maja tega leta. Za atentat so
bili določeni dijaki pedagoškega instituta »Maksiin Gorki«, ki bi bili moraji vreči bombe ob priliki mimohoda rdečih čet na »krasni ploščadi«. Atentat se samo zato ni posrečil, ker je kake četrt ure
Ered atentatom policija zaprla enega izmed dija-ov zaradi nekega drugega delikta. Bombe so imeli dijaki s seboj, in sicer so jih fabricirali tovariši od kemičnega instituta.
Smirnov še ni bil zaslišan, pač pa je med razpravo neka Safonova, ki je bila »žena« Smirnova, obširno izpovedala, da je tudi Smirnov bil pri tej stvari aktivno udeležen, kar doslej še ni bilo znano in čemur Smirnov sam ni oporekal. Safonova je obenem izjavila, da je tudi ona kriva in zahtevala, da tudi njo sodijo.
Aretacije po vsej Rusiji
Obenem pa se izve o nadaljnjih pojavih globokega nezadovoljstva proti Stalinovemu režimu po vsej državi. __ Vodstvo komunistične stranke v Kursku je zatožilo moskovskemu državnemu sodišču 10 akademikov, ki so bili iz tamošnje univerze izgnani zaradi protirežimskega delovanja. Šef te skupine, neki Seljutin, je imel tajne sestanke, v katerih je o6tro napadal Stalina. Policija pa je aretirala tudi rektorja univerzo Capljeva, ker se je premalo brigal za delovanje protiboljševi-ških elementov. Pravijo pa, da bodo sledile šo druge aretacije, posebno v Ukrajini, v kateri je opažati naravnost revolucijonarno gibanje proti moskovski diktaturi.
Politična policija je 20. t. m. nretirala 240 oseb, ki bodo istotako prišle pred višje sodišče.
Obenem je policija aretirala v masah kmete v okolici Vladivostoka, češ, da eo krivi težkih zločinov sabotaže narodnega gospodarstva, tako da jo večina živine Kolhoza poginila. Kmete dolž-e, da so udeleženi pri protidržavni akciji, katero so organizirali trockisti.
Premirje pred Irunom?
Beli in rdeči se hvalijo z zmagami
Pariz, 21. avgusta, b. Davi so prispele semkaj zanesljive vesti, da je prišlo do premirja pred Irunom in San Sebastianom. Predstavniki baskiških nacionalistov, ki so sicer na strani ljudske ironte, ali so obdržali samostojen položaj, so prišli v glavni stan upornikov in pričeli pogajanja za predajo San Sebastiana in Iruna pod gotovimi pogoji. Pogajanja so se baje pričc«!a zaradi tega, ker se v obeh mestih čuti vse hujša anarhija mas. Z druge strani pa grozi mestu tudi epidemija tliusa, ker nima druge pitne vode kakor deževnico.
Burgos, 21. avgusta, c. Radio v Sevilli poroča, da sta se koloni belih iz Granade in Seville sešli in bosta sedaj skupno izvajali napade. Baje je to srečanje velikega strateškega pomena za boje na južni ironti.
V Burgosu je danes najbolj popularen vojskovodja španske vojske, ki je poveljnik tako zvane armade »Tertio«, ki slovi za nezmagljivo, general Bernardo, pregledal vse čete belih v Burgosu. Po pregledu so čete odkorakale na fronto proti Gua-darami.
Na fronti v Guadarami so včeraj rdeče čete izvedle uspešen prodor daleč preko Navalperala v postojanke belih. Rdeči nadaljuje ofenzivo in se naslanjajo predvsem na močno topništvo.
Poročila belih
4
Sevilla, 21. avgusta AA. Posebni dopisnik DNB-ja poroča: Četrti oddelek španske tujske legije, čigar štab je v Badajozu, vrši temeljito čiščenje te pokrajine od komunistov. Pri tem se ni treba čuditi mnogoštevilnim justifikacijam, če imamo pred očmi nepopisna zverinstva (pribi-janje na križ, sežiganje ljudi pri živem lelesu in druga grozovita trpinčenja vseh vrst), ki so jih vršili komunisti v krajih, ki so doživeli nesrečo, da so jim padli v roke. V leku včerajšnjega dne so legijonarji dokončno zasedli mesta Villanuevo, Delasereno in Donbenito, kjer se nahaja vojaško
letališče, Aljuero, Almendral, Santo Marco in Araceno di Uleva. Skoraj v vseh teh krajih niso legijonarji naleteli skoraj na noben odpor. V pokrajini Badajoz vlada mir. Obnovljen je železniški promet med Merido in Badajozom. Včeraj so v pokrajini Badajozu strmoglavili tri rdeča letala.
Poročila rdečih
Madrid, 21. avgusta. AA. Reuter poroča: Uradno poročilo trdi, da je sedaj zaradi zmage rdečih čet odprta rdečim pot na Badajoz. Položaj Madrida se je na ta način znatno zboljšal. Trdi se, da je uporniška križarka »Almirante Cervera« tako težko poškodovana, da obstoji nevarnost, da se potopi. Včeraj je prispela kolona rdečih čet, ki se imenuje »Fantom« iz Valencije in zasedla mesto Alilo na planotah Gvadalupe, 100km jugozahodno od Madrida. Na ta način se je ta kolona približala za 100 km Badajozu. V Madridu sc nadaljujejo preiskave po hišah.
Havas poroča: Na aragonski fronti se rdeče čete včeraj izpopolnile obroč okoli Huesce, ki so jo rdeče čete obkolile z vseh strani. Rleče topništvo je bombardiralo mesto. Rdeči oddelki so samo še 1 km odaljeni od Huesce.
Listi poročajo, da so rdeči dobrovoljci zavzeli A v i 1 o.
Notranje ministrstvo objavlja, da so rdeče čete prizadejale krvav poraz belim pri N a v a i p e -roli. Beli so imeli 400 mrtvih.
Rdeči pa so danes ves dan izpraznjevali Irun. Guverner vlade v San Sebastianu Areguez je pobegnil s 30 uradniki iz svojega mesta čez francosko mejo, iz Hendaya pa se je takoj odpeljal v Barcelono.
London, 21. avgusta, b. »Times« poročajo iz Gibraltarja, da so v Rondi pobili komunisti včeraj 400 o«eb ter jih vrgli v reko Tajo.
sko izšolane mase, da razume, da ni blagostanja brez deln, ki bo zlasti v svojih nižinah vedno ostalo trpko breme. Tiste mase, ki v sedanji družbi največ trpe in si od družabne revolucije največ obetajo, tudi po revolucijah v vsakem slučaju ostanejo spodaj. Največji zgled nam je sovjetska Rusija. Tisti delavec, ki je v carski Rusiji vihtel kramp v kakem rudniku globoko pod zemljo, ga vihti tudi v sovjetski Rusiji, ako ga boljševiki niso morda kot »proti-revolucijonarnega« ubili ali vrgli na cesto. Moč in oblast pa imajo v rokah popolnoma drugi možje. Ti malemu človeku sicer dopovedujejo, da on vlada, da je vsa moč v rokah proletarijata, toda to je ravno tako utvara, kakor jc v kapitalistični družbi utvara, ako sc reče, da imajo vsi državljani brez razlike enake politične pravice. Revolucije spravljajo na površje častihlepne, drzne ljudi, včasih genije, včasih sanjače,, večkrat tudi brezobzirne zločince, ki potem dobro ali slabo vladajo, kakor že, —-nikdar pa ne dvigne revolucija iz nižin malega, skromnega, povprečnega človeka. V tem jc neka tragika, ke.r jc mali človke tisti, ki s svojimi žrtvami s ,svojo krvjo, premoženjem in idea-
lizmom prav za prav prevrate omogoča- Ljudje niso bili nikdar vsi enaki in nikdar ne bodo: ne v kapitalistični ne v komunistični družbi.
Kapitalizem, proti kateremu se bori komu-nizeni, tudi mi ne zagovarjamo, ampak se enako z njim borimo, kajti on je združen s sebičnostjo eden glavnih krivcev sedanjega nereda v družbi, ker mu manjkata dve bistveni osnovi, ki ohranjata družbo: pravičnost in ljubezen. Toda ten lastnosti manjka tudi državnemu kapitalizmu, ki je gospodarska oblika komunizma, ki vrhu tega danes že tudi nič več ne izhaja brez šefov in direktorjev, organizatorjev in trde avtoritete. V zapadnih državah vidimo, da delavstvo stavka tako v zasebnih kakor državnih podjetjih, da si izboljša položaj. Najbrže bi v Rusiji tudi marsikje pri svojih bednih plačah hotelo delavstvo stopiti v mezdno gibanje, pn čeprav so vsa podjetja državna, ko ni le moglo in smelo!
Lažnjive obljube, ki jih sipa med narod »ljudska fronta« gredo še dalje kakor .sovraštvo, ki ga uu vsegu obstoječega o/.iiftiijtt. Komunistična miselnost, ki ji jc svojska, ne poj-
muje človeka duhovno, ampak zgolj snovno. Zato tudi nc more drugega obljubiti, kukor večji kos kruha. I)a more ljudi zapeljevati v svoj grobi materjulizem, jim najprvo vzame notranje duhovno ravnovesje; trudi sc. da v človeku pred vsem ubije svetovni nazor, kakor gu daje religija Komunizem, ki stoji za ljudsko fri nto, človeka duhovno izprazni in ga napolni / i/-kl jučno materielnimi pričakovanji, Ki mu i,a: jih da materialistično organizirana družba ku-tera je največje nasprotje vec resnice o človeku in človeški družbi. Mehaničen paradi/, v katerega vodi človeka materialističen komunizem je najžalostnejši nestvor, ki si ga človek /. dušo more predstavi jati.
. .Joda z načinom, kako po starem rimskem običaju ljudska fronta spretno izrablja človeško nezadovoljstvo in upanje nagonskim čustvom predanih množic, predstavlja ta najnovejša komunistična politična taktika veliko nevarnost. i\ar»di bi se morali zavedat,, da jih ljudske fronta vodi prav tja, kamor komunizem: v razdore, sovrastvo, krvave vojne in nr<r,.fo kakor nam kaže zgled nesrečne Španije. brin.
• j« v
življenje Slovencev v Združenih državah
Mezdno gibanje v Kranju
Newyork, avgusta 1936.
Dasi se narodne manjšine priselništva ▼ Ameriki navadno nahajajo v skupinah, ki bi v združenem političnem nastopu ob volitvah lahko pokazale svojo moč. ni v vsej ameriški politični zgodovini opaziti pojava, da bi se manjšina katerakoli narodnosti postavila kot politična enota ter tako iskala udajstvovanja. Ne samo, da ni takega pojava pri zveznih, temveč budi pri državnih in celo lokalnih volitvah narodnost v političnih gru-pacijah ne more priti v poštev. Nemci bi bili svoje-časno lahko zavladali važna državi Peonsylvaniji, Švedi Minnesoti, a Čehi in Rusi Nebraski. Ameriška ustava bi jim tega ne branila. Vendar ni bil še nikdar storjen tak poizkus. Vsaka narodnost, pa bila kompaktno naseljena ali ne, se brez izjeme cepi v obe glavni stranki ter obenem daje raznim radikalnim strančicam, katerih je precej, svoje ude.
Kolikor se strank tiče, je torej vsaka narodnost kot celotna skupina brez vpliva. Le v izrednih slučajih, ko Amerikanci sami postavko kakega tujerodnega državljana kot kandidata za kako vplivno mesto, ee kandidatova narodnostna skupina spoji brez ozira na stranko, ki ga je postavila pred volilce. Tako so se v izrednem slučaju v Chicagu postavili za pokojnim češkim županom Čermakom vsi Slovani, dasi se lahko reče, da je med milijonom Slovanov v Chicagu ravno toliko republikancev kakor demokratov, ki so Čermaka kandidirali. Tako je tudi sedanji newyoršfci župan LaGuardia, po rodu Italijan in Zid in po pripadnosti republikanec, dobil zase ogromno Merilo italijanskih in židovskih demokratov. Toda slučaj Čermaka in LaGuardie je izreden. Politična igra je in ostane demokratska in republikanska.
Vendar pa s tem ni rečeno, da so podržavljeni •oozemai v Ameriki politično nezreli, mlačni ali celo mrtvi. Kakor Irci, o katerih ee govori, da so hrta izjeme vsi politikah in policaji, tako se tudi vsaka druga narodnost nekako udejstv: po svojih posameznih voditeljih. Čeprav se vse to vrli največ le lokalno, je vendar narodnega pomena z ozirom na siatem ameriškega političnega življenja, ki baJ sloni na lokalni demokraciji. Razni narodnostni politični klubi so v stiku z regularnimi političnimi klrubi ter v vsaki volilni dobi nastopajo z njimi v sporazumu. Vse smernice so seveda zajete od Amerikancev. Razume ee, da imajo narodnostni klubi priliko, če že ne postaviti svojega kandidata, pa vsaj izkoristiti svojo politično moč s tem, da za nekatere svoje člane v zaslugo za sodelovanje zajamčijo politične službe. Izmed vseh 48 ameriških držav jih je namreč samo deset, v katerih niso državne in okrajne ter občinske službe politične. Katerakoli stranka zmaga, ta deli službe.
Slovenci v Ameriki so se v neznatni men udejstvovali politično že v zadnjih letih preteklega stoletja. Marsikateri slučaj bi se lahko navedel, kjer je Slovenec po zaslugah za stranko prejel poštno, občinsko ali šolsko nadzorniško službo. Upoštevajoč razmere prihajajočega priselništva, ki ni poznalo ne jezika ne javnega življenja in prilik, so bili taki posamezniki na javnih mestih velike koristi.
L. 1903 ee je ustanovila v Chicagu Slovenska socialistična zveza, ki je služila po svojih precej številnih klubih po raznih državah kot nekaka pa-raletka Ameriški socialistični stranki. Dasi eo ti klubi imeli s 6vojim kulturnim in društvenm delovanjem med priselništvom nekaj zaslug, so bili za politično udejstvovanje našega ljudstva v tujini naravnost škodljivi. Glavni vzrok pri tem je bil seveda v dejstvu, da socialistična etranka v Ameriki ni nikdar imela niti najmanjše prilike, prodreti v narodu, državi ali celo krajevno. Vse delovanje je bilo torej vsaj z materijelnega stališča zaman m v izgubo. Še več škode pa je bilo storjene, ko je zveza vključila v svoj politični program tudi borbo proti katoličanstvu in vsemu verstvu. Razdor, katerega so zasejali socialistični in protiverski voditelji, je povzročil, da se je skoraj vsaka naselbina začela cepiti najmanj v dva tabora. V naselbini, kjer je bil socialistični klub močan, niso Slovenci imeli nobene prilike politično sodelovati z Amerikanci ter imeti od tega kake koristi. Mimogrede naj bo omenjeno, da eo bili v takih naselbinah naši ljudje tudi materij elno na slabšem, to je, da eo ostali najzadnji dninarji- To materi-jelno zaostajanje ee mora pripisati samo slovenskemu socializmu v Ameriki, ki je docela svojevrsten, a je imel na priprosti narod zelo kvaren vpliv. V zapisnikih socialističnih klubov se na primer razvidi, da je članstvo ob marsikateri priliki izključilo iz svojih vrst slovenskega člana samo zato, ker je pustil mezdno delo ter se podal v kako zasebno trgovino. Trgovina je bila po njih nazira-njih kapitalistična ter sloneča na izkoriščanju, zato pa bi socialistična zveza kršila svoja načela, če bi imela v svojih vrstah trgovce.
Ta kvaren vpliv slovenskega socialističnega gibanja v Ameriki ee opaža še danes, posebno pa v naselbinah po Pennsylvaniji in na zaipadu, kjer ljudje nimajo dragega vodstva kot socialistične društvenike. Vendar pa se je v teku zadnjih desetih let spremenilo politično mišljenje v masikateri naselbini. Slovenski demokratski in republikanski klubi, ki so bili še pred desetimi leti skoraj nemogoči zaradi socialističnega napadanja in rušilnih klubov, se dandanes najdejo skoraj v vsaki večji naselbini. Razume se, da e tem naše priselništvo dobiva tudi več ugleda pri Amerikancih, ld ne samo nimajo smisla za radikalne stranke, temveč so naravnost sovražni vsem takim poizkusom.
Največjo geografsko politično skupino Slovencev je po vojni skozi več let predstavljale Jugoslovansko ameriška zveza v Minnessoti. V okrožju železnih rudnikov so Slovenci dokaj kompaktno naseljeni, zato so se politično organizirali s pomočjo bratskih društev in klubov, raztresenih po vsem okrožju med mestom Duluthom in Kanado. Ta svojevrstna organizacija, ki skoraj nima primere poizkusom drugih narodnosti, je bila uspešna predvsem v razmerju napram zveznim zastopnikom v Washingtonu, ki eo vstkdaT Izkazali zvezi potrebno spoštovanje, kajti njeni glasovi eo bili za okrožje dostikrat odločilni. Glavni pridobi tek pa je seveda bil lokalnega pomena. Tako so kot rezultat Slovenci dobili razna državna poslanska mesta, občinska zastopstva in urade, v nekaterih mestih pa tudi županska in šolsko nadzorniška mesta. Organizacija obstoji še danes ter bo za svoje okrožje igrala važno vlogo pri prihodnjih volitvah.
Največja posamezna naselbina Cleveland je sprva trpela radi socialistične agitacije. Dasi je bil klub (št. 27) dokaj močan, eo bila vsa prizadevanja zaman. Po vojni so se osnovali razni republikanski in demokratski klubi, ki eo ne samo delovali z ameriškimi, temveč so v svojih okrožjih igrali tudi vodilno vlogo. Do slovenskega mestnega zastopstva ali do državnih političnih mest pa so se ti klubi vendar težko povzpeli. So četrti v mestu Clevelandu, kjer bi Slovenci ne glede na geografske razpodelitve dosledno lahko izvojevali
občinska mesta, toda imenovano trojno etramkar-stvo jih preveč cepi.
Isto bi lahko rekli za nekatera druga večja mesta, kjer so naše naselbina precej številne. Skupen nastop je čestokrat nemogoč, ne samo radi cepljenja, temveč tudi zaradi pomanjkanja voditeljev.
Najbolj žalostno sliko v političnem oziru predstavlja za Slovence Penosylvanija, država, v kateri je največ Slovencev, toda v kateri je bilo socialistično gibanje najmočnejše. So nekateri «m»jii kraji, katere ne samo obljudjajo Slovenci, temveč so jim naši tudi dali krajevna imena, kot n. pr. Slovan, Kranj, Travnik (Mich.) itd. Tod bi Slovenci lahko prišli do svojega državnega in lokalnega zastopstva, če bi bilo le mogočo zatreti strupeni vtis, ki je vcepljen med ljudstvo, to je, da je vsako politično življenje, razen socialističnega, navadna korupcija. V mestu Forast CHy, dasi je istotako v Peimsylvaniji kjer pa socialisti zaradi slovenska župnije in posameznikov n»o nikdar imeli vpliva, je Ml Slovenec večkrat župan. Enako močna je politična organizacija Slovencev v Jo-lietu, katerega so socialističnega vpliva rešila razna katoliška društva.
V tekoči volilni kampanji si Slovenci skoraj že povsod organizirajo razne politične klube, kateri nastopajo posamič aH pa kot pomožne postojanke Amerik ancem. Če se upošteva, da je veliko našega prebivalstva zaradi brezposelnosti prejemalo pod Rooseveltom razne državne in zvezne podpore, se z gotovostjo lahko pričakuje, da bodo Slovenci volili v novembru največ demokrate. Vendar pa ee v marsikateri naselbini ie najdejo med našimi trdni republikanci, ki bodo voliti svojo stranko brez ozira na kampanje. Tudi med Slovenci se že namreč razločuje brezpogojen ameriški vpliv, ona tradicijonelna prialovica: »Moj oče je bil republikanec, zato sem tudi jaz.«
Andrej Kobal.
Argentina priznala bele
Pariz, 21. avgusta, b. Radio-agencija poroča iz Gibraltarja, da je snoči radio-postaja v Sevilli sporočila, da je argentinska vlada priznala provizo-rično nacionalistično vlado v Burgosu.
Brazilija prekinila odnosa je z rdečo Španijo
San Paoio, 21. avgnsta. b. Predsednik Brazilije Vargas je sklenil, da prekine diplomatske odnose • Španijo in je takoj odpoklical svojega opolnomo-čenega poslanika v Parizu, medtem ko je španskemu poslaniku vrnil akreditivna pisma. Ta sklep je bil storjen zato, ker smatra predsednik Vargas, da je madridska vlada postala komunistična.
Tenis v Baden-Badenu
Baden-Baden, 21. avgusta. AA. (DNB.) Na mednarodnem teniškem turnirju sta jugoslovanska double-prvakfa Kukuljevič in Mifcč premagata
par Plugmann-Rosmusen z 1:6, 6:0, 6:3.
--- v
Iz vojaške službe
Belgrad, 21. avgusta, m. Službeni vojni list objavlja danes velik ukaz o postavitvi novih polkovnikov pehote in artilerije v posameznih divizijskih oblasteh ter imenovanjih poveljnikov posameznih polkov, nadalje pa tudi vpokojitve in odlikovanja nekaterih oficirjev. Med drugimi so postavljeni: za vršilca dolžnosti prvega oddelka inšpekcije drž. obrambe pehotni brigadni general Svetomir Džu-kič, dosedanji pomočnik poveljnika vrbaske divi-zijske oblasti; za vršilca dolžnosti načelnika II. odd. inšpekcije drž. obrambe generalštabni polkovnik Avgust Marič, dosedanji vršilec dolžnosti načelnika štaba inšpekcije drž. obrambe; za načelnika štaba inšpekcije drž. obrambe generalštabni Brigadni general Jovo Kukavičič, doselanji načelnik
I.	odd. iste inšpekcije; za začasne sodnike vojaškega sodišča za oficirje pehot brigadni general Dragutin Stamenkovič, dosedanji začasni sodnik velikega vojnega sdišča in član vojaškega disciplinskega sodišča; za začasnega sodnika velikega vojnega sodišča pehotni brigadni general Blažo Vrbi-ca, do sedaj na službi v inšpekciji drž. obrambe; za vršilca dolžnosti pomočnika poveljnika I. pehotnega polka »Kneza Miloša Velikoga« pehotni podpolkovnik Vito Vidrih; za vršilca dolžnosti pomočnika 38. pehotnega polka »Neguševega« pehotni podpolkovnik Miloš Drobnjak; za vršilca dolžnosti pomočnika poveljnika pehotnega polka »Boke Kotorske« pehotni podpolkovnik Franjo Pipan; za poveljnika 4. bataljona pehotnega polka kraljeve garde pehotni podpolkovnik Alfred Hu-bel; — na lastno prošnjo je vpokojen pehotni brigadni general Nikola Lujanovic in preveden v rezervo; po potrebi službe pa: divizijski general Sava Tripkovič ter brigadna generala Živko Lavadinovič ter Stojan Trnokopovič (orožniški) ter so prevedeni v rezerv, Vpokojeni divizijski general Sava Tripkovič in pehotni brigadni general Nikola Lujano-vič sta odlikovana z redom Jugoslovanske krone
II.	stopnje, brigadni general Stojan Trnokopovič pa z redom Sv. Save II. stopnje.
Šah v Zemuna
Belgrad, 21. avgusta, m. Danes dopoldne 6e je v Zemunu igralo zadnje (7.) kolo amaterskega šahovskega turnirja. Kindi je premagal Bayerja, ki je nekorektno žrtvoval figuro za napad. Lešnik in Poljakov sta po 21. potezi končala partijo z re-misom. Ostali dve partiji Preinfalk : Filipčič ter Mat veje v : Jurišič sta bili prekinjeni in se nadaljevali popoldne. Preinfalk je kot črni etal proti Filipčiču nekoliko boljše, toda ta prednost mu ni zadostovala za zmago in ee je igra končala z remijem. Matvejev je boljši v poziciji ponudil re-mis, ker mu je bilo že tako zagotovljeno prvo mesto. Končno stanje tega zemunskega turnirja je takole: prvak in mojster Jugoslovanske šahovske zveze je postal Matvejev, ki si je priboril na tem turnirju 19 točk. Drugo mesto je zasedel Preinfalk Iz Ljubljane z 18 točkami, tretje Filipčič s 17, četrto Kindi s 16 in pol, peto Poljakov 13, šesto Lešnik 12, sedmo Jurišič 11, in zadnje Bayer s 7 točkami.
Ostale vesti
Belgrad, 21. avgusta AA. Prodaja cigaret Drina brez nikotina se začne v Belgradu 22-t. m. v ostalih krajih pa v začetku septembra.
Budimpešta, 21. avgusta b. Kraljevski namestnik llorthy je odpotoval na severno Tirolsko na [ov, kjer bo gO«t avstrijsko vlade. To jr nrvn potovanje Horthyja v inozemstvo po 1. 1920, ko je bil izvoljen za namestnika.
1 ,	Kranj, 21. avgusta.
Tekstilno delavstvo v Kranju, ki je delalo in živelo ob selo neugodnih mezdnih pogojih, se je že dolgo časa pripravljalo za veliko mezdno gibanje, ki je danes izbruhnilo. Sinoči je bilo na dvorišču hotela Stara pošta veliko zborovanje tekstilnega delavstva, ki se ga je udeležilo nad 2000 delavcev. Zborovanju, ki ga je vodil delavee g. Sovine, sta prisostvovala tudi okrajni podnačelnik g. Lojk In narodni poslanec dr. šemrov. Govorili so posamezni tajniki strokovnih zvez, t* j. gosp. Jakomin od socialistične Strokovne komisije, g. Lombardo od Jugoslovanske strokovne zveze in g. Bučar od Narodne strokovne zveze. Govorniki so naglaSali, da zahteva delavstvo kolektivno pogodbo za vseh 57 podjetij v Sloveniji, ki zaposlujejo nad 14.000 tekstilnih delavcev. Zahtevajo zboljšanje mezdnega položaja, saj zasluži nad 70% delaveev na dan pod 22 Din. Druga razprava o sklepanju kolektivne pogodbe bo 28. avgusta, do tedaj pa naj delavstvo ostane složno in borbeno. Narodni poslanec g. dr. Šemrov je pozdravil nastop delavstva ter naglašal, da je ta borba nepolitična, temveč da gre le za kruh. V imenu Delavske zbornice je pozdravil delavstvo g. Golma-jer. Delavstvo je nato soglasno sprejelo naslednjo resolucijo: Naj se pogajanja takoj prično; plače in akordne postavke naj ostanejo neizpremenjene, dokler ne p«3e do sklenitve kolektivne pogodbe; ukine naj se vee nadurno delo. Shod je bil zaključen v popolnem miru in redu.
Danes dopoldne so bila pogajanja z raznimi podjetji, katerim je bila izročena resolucija. Ob 2 popoldne pa je izbruhnila najprej stavka v večjih
kranjskih tovarnah, kateri m je priključilo nato delavstvo v drugih manjših tovarnah. Do popoldne v Kranju stopilo v stavko okoli 3000 delavcev, elavstvo je tovarne zasedlo ter ni izpustilo nikogar ven, ne ravnateljev in ne pisarniškega osebja ter tudi ne mojstrov.
Ob pol 5 popoldne so se pričela mezdna pogajanja, ki jih je vodil zastopnik banske uprave inšpektor dela inž. Baraga. Prisostvoval pa jim je v imena okrajnega glavarstva podnačelnik gosp.. Lojk, zastopniki Delavske zbornice, delavskih strokovnih organizacij, delavski zaupniki ter zastopniki industrije. Proti vsem pričakovanjem so se pogajanja ugodno razvijala ter so zastopniki obeh strani, tako delodajalcev, kakor delojemalcev, pokazali voljo za sporazum. Zastopniki industrije so izjavili, da v načelu sprejmejo vse pogoje delavstva. Delavski zaupniki pa so se nasprotno obvezali, da bodo pomirjevalno vplivali na delavsko množico. Ob 6 zvečer, ko to poročamo, pogajanja v Kranju še trajaja
Ustavljeno delo v St. Vida nad Ljubljano
8t Vid nad Ljubljano, 21. avg.
V tovarni Beer & Hribernik, St. Vid nad Ljubljano, vlada med podjetjem in delavstvom popolna sloga. Vendar se je bilo bati, da na M stav-kujoči delavci is Kranja morebiti s sik) prisilili šentviško delavstvo k stavki, pri čemer bi utegnilo priti do nasilnih dejanj. Zato je podjetje gfio-razumno z delavstvom danes začasno ustavilo obrat v tovarni.
Na Bledu
Domači odmevi
Odhod predsednika vlade
Bled, 21. avgusta.
Predsednik ministrskega sveta in zunanji minister g. dr. Milan Stojadinovič je včeraj sprejel madžarskega in češkoslovaškega poslanika na našem dvoru. Nato je sprejel še poslanca dr. Voji-slava Jinjiča in Miloja Sokiča, nato pa še dr. Sve-tislava Petroviča, ravnatelja Agencije Avale.
Ljubljana, 21. avgusta.
Nocoj ob 8 se je odpeljal z brzovlakom v Belgrad skozi Ljubljano gospod predsednik vlade in zunanji minister dr. Milan Stojadinovič. Na kolodvoru ga je pozdravil ban dr. Marko Natlačen.
Nov poslanik v Tirani
Belgrad, 21. avg AA. Radoje j-ankovič, kraljevski generalni konzul v Nevvvoirku je na predlog predsednika ministrskega sveta in zunanjega ministra imenovan za pooblaščenega ministra in izrednega poslanika kratevirte Jugoslavije v Tirani.
Železničarji pri ministru Kreku
Belgrad, 21. avgusta, m. Minister dr. Miha Krek je danes popoldne sprejel deputacijo Jugoslovanskih nacionalnih železničarjev, v kateri eo zastopali ljubljansko sekcijo te organizacije gosp. Simon Danev, železniški uradnik iz Ljubljane ter delavca Alojzij Somrak in Ivan Šranc iz Maribora. Centralno upravo je pa zastopal Jože Simončič iz Belgrada. Deputacija je prosila ministra za posredovanje v zadevi praznovanja delavcev na področju ljubljanskega železniškega ravnateljstva. — Minister Krek je obljubil, da bo storil vse, kar je v njegovi moči, da se bo upravičenim željam železniškega delavstva ugodilo. Deputacija je bila v isti zadevi epTejeta tudi pri generalnem ravnatelju državnih železnic inž. Naumoviču.
Živkovič pripravljen zgubiti glavo
Na skromni konferenci JNS v Sarajevu je zelo razkošno govoril prota Milan Božič. Čutil se je pooblaščenega, da je v imenu
g. Živkoviča vpil po dvorani, da se on, Živkovič namreč, nikdar ne bo obotavljal iti na čelu pred vsemi fašisti in da je pripravljen izgubiti tudi glavo, ako bi bilo potrebno.
Tudi drugi govornik, senator Atanazij Šola, je bil v dvorani in v mirni dobi zelo bojevit. Dejal je. da bodo oni ostali na braniku (kaj bodo branili, ni povedal) in čeprav bi padale glave (kdo jih bo sekal, tudi ni povedal).
Naš Cankar je nekdaj dejal: »To so pa rože.« Ako bi slišal takole široko govorjenje, bi dejal: »To so pa besede.«
Jugoslovanska strokovna zveza in Zveza združenih delavcev
»Delavska Pravica« je priobčila glede na odklonitev registriranja Zveze združenih delavcev (ZZD) pri Delavski zborniei članek, ki ga moramo smatrati za mnenje načelstva JSZ (čeprav članek od nikogar ni podpisan), ker ta list ni na razpolago nobeni drugi strokovni organizaciji.
V tem članku se med vrsticami trdi, 1. da ZZD ni delavska organizacija, 2. pavšalno se trdi, da ZZD ni izpolnila pogojev za registracijo pri zbornici.
Trditi, da ZZD ni delavska organizacija, je res zelo neukusno in cinično. Zdi še, da se polašča voditeljev JSZ cinizem, ki je bil doslej lasten v precejšnji meri razvojnim in že v večji meri revolucionarnim marksistom. JSZ misli s trditvijo, da ZZD ni delavska organizacija, najprej ubiti ZZD. Zaveda naj se, da se ji ta naklep ne bo posrečil, kakor se ludi ni posrečilo marksizmu prlteknlti nedelavski značaj krščanskemu strokovnemu gibanju na splošno. Koliko smo slišali že hvalisanja markistov, da so samo oni »delavska stranka«, da samo oni delajo za delavce itd. Tako taktiziranje je torej že popolnoma izrabljeno in ne vžiga delavcev več. Delavstvo danes vprašuje samo, katera organizacija zanj več napravi in delavci priznajo za delavsko organizacijo vsako tisto, ki nastane med delavstvom, ki jo delavci vodijo in ki se trudi za delavstvo. In s tega edino pravega stališča motri naše krščansko in slovensko delavstvo tudi novo ZZD. In delavci vedo povedati, da je ZZD dosegla uspehe n. pr. v Domžalah in Se večje v tobačni tovarni v Ljubljani. Delavci pri pi-psojl, katera organizacija je delavska, ne Jemljejo protizakonitih kopit socialističnega upravnega odbora Delavske zbornice in še manj merila, ki ga postavlja JSZ, ker vedo, da, Se je bila JSZ proti registraciji ZZD pri Delavski zbornici, Je bila zato, ker se boji resnega in upravičenega tekmeca, ki se pripravlja na prevzem dr. Krekove dpdščine, čeprav jo zapirajo krščanski socialisti za s težkimi železnimi zapahi zaprtimi duri
Kako je « trditvijo, da ZZD ni izpolnila od upravnega odbora zbornice predpisanih pogojev?
ZZD in vsak, kdor ne bere zakona o zaščiti delavcev skozi socialistična očala, je mnenja, da so ti pogoji protizakoniti! Kar se tiče upoštevanja pravil delavske zbornice, je treba priznati, da so ta pravila združeni socialisti naravnost briskiraii pri določanju svojih znamenitih pogojev. Če ae pa že govori o izpolnitvi pogojev, mora resnicoljuben človek priznati, da je ZZD izpolnila glavne pogoje. ZZD ima po svoji navedbi organizirano 1000 člansko četo iz vrst delavstva, torej znatno več kot predpisuje upravni odbor, prijavo za registracijo pa je podpisalo 10 obratnih zaupnikov. Menimo pa, da ta pogoj sploh ni prišel niti V poštev pri ZZD, ker je ona v isti meri in po pravilih strokovna centrala organizacij raznih delavskih strok kot je to Jugoslovanska ali Narodna strokovna zveza. Če bi hotela JSZ resnico poročati svojemu članstvu, bi morala javiti, da je delavska zbornica zavrnila registracijo ZZD navajajoč samo en razlog, to fe, da ZZD še ne obstoja eno leto. Človeka, ki hoče biti krščanski, mora biti resnica nad vsel
V	nečem je pa izjava JSZ vendar-le v sldadu z resnico, ko namreč priznava, da so bili zastopniki JSZ tudi proti registraciji ZZD. Kdor pa pozna »enotno fronto« združenih socialistov v upravnem odboru delavske zbornice je to Že v naprej vedel, da je tako in je prišlo prizn^k 39Z nekoliko pozno, čeprav ne bo popolnoma* «xJEč. Postopanje vodstva JSZ si bo naše delavstvo Zapomnilo. ' v	Jlam »T
Zapomiltla- si bo, da to vodstvo t ostaRml edfci-alisti vred ne priznava delavskega samodločevanja, ne priznava dejansko načela, da se lahko delavec in nameščenec organizira, kjer mn bolj prija, organizacijo pa, ki ni po volji, zavira pri vsestranskem razmahu in uveljavljanju. Vsak dan beremo iz socialističnih vrst zahtevo: »Dajte nam svobodo!« Toda, kako si naj delavstvo pribori to svobodo, če pa socialistični generali vseh vrst jemljejo svobodo le zase, drugim je pa ne priznajo? Kdo bo dal delavcu svobodo koalicije, če je pa delavec delavcu ne privoščil Odgovorite delavstvu na ta vprašanja, gospodje socialisti, fraze pa pustite pri miru! Delavstvu so potrebni stvarni voditelji-de-lavci, ne pa frazerjil Od fraz ia papirnatih pojasnil delavstvo nič nima.
Fraze delavstva ne bodo premotile v veri, da je bil merodajen za odklonitev registracije ZZD le en sam stvarni razlog, namreč strah pred ZZD in pred bližajočimi se volitvami v delavsko zbornico. Ta strah pa kaže, da imajo združeni in posebej še krščanski socialisti slabo vest, ker se sicer delavstva in njegove sodbe ne bi bali.
Aca Stanojevic v Belgrada
Belgrad, 21. avgusta, m. Sinoči je prispel v Belgrad stari Aca Stanojevič. Nastanil se je zopet v hotelu Pariz na Terazijah. Po njegovem prihodu so prišli njegovi politični pisarji ter se z njim nekoliko časa razgovarjali. Te pogovore so danes nadaljevali. Do sestanka med Aca Stanojevičem, Davi-dovičem in Joco Jovanovičem danes še ni prišlo. Pred časnikarji se je Aca po svoji stari navadi zelo rezervirano zadržal ter je na razna vprašanja, kakor na vprašanje skupnega proglasa tako imenovane združene opozicije za predstoječe občinske volitve, odgovoril, da mu Miša (Trifunovič) o tem še ni ničesar povedal. Okoli starega Ace so se po večini vrteli Miša Trifunovič, Markovič in Krsta Miletič,
V	Belgrad se je vrnil tudi Uzunovič
Socialisti v Združeni opoziciji?
Belgrad, 21. avgusta, m. Nocojšnja »Pravda« objavlja razgovor svojega sušaškega dopisnika z Večeslavom Vilderjem glede razširitve tako imenovane združene opozicije s socialisti, ki jo je predvsem začel forsirati bivši srbijanski del opozicije in proti kateri je odločno nastopilo vodstvo bivše HSS. Dr. Vilder je v tem pogledu dopisniku »Pravde« izjavil, da ne pripisuje velike važnosti tej razširitvi s socialisti. Predvsem je potrebno, kadar ee govori o socialistih, imeti pred očmi to, da obstojata dve struji, ena, ki jo vodi Zivko Topalovič, drugo pa VHomir Korača. To sta dve struji, ki se medsebojno pobijata.
Miha Tavželj - 3 leta robije
Ljubljana, 21. avgusta.
Danes ob 20 je bila izrečena sodba v ma-tenskem procesu zaradi uboja. Posestnikov sin Miha Tavželj je bil obsojen zaradi nevarne grožnje in uboja Antona Kumšeta na 3 leta in 15 dni robije. V kazen se mu všteje preis-I kovalni zapor od 5. junija naprej. Plačati ima očetu pokojnega tudi gotove stroške. Sodišče se je postavilo na stališče, da je treba^Iočine z nožem najstrožje kaznovati.
Dunajska vremenska napoved: pretežno jasno in toplo, vendar hude nevihte niso izključene.
Zagrebška vremenska napoved? Stalno
Zemunska vremenska napoved. Delno oblačno. Nalivi mogoči.
Španski akademik pripoveduje slovenskemu t
Večje in manjše zlo v Španiji
Izvirni dopis slov. akademika z francosko-španske meje
Bagneres-de-Bigorre, 14. avg.
Visoko v Pirenejih blizu španske meje leži francosko mestece Bagnčres-de-Bigorre. Mesto je polmo letoviščarjev, tuluška univerza prireja tu svoje »Cours des vacances«.
Ker nas loči le majhna razdalja od krvi in dima polne Španije, seim povprašal, če bi mogel priti v stik s kakim Špancem. Hitro 6em ga našel. Grem k njemu na stanovanje v Collčge Duruy, ter ee predstavim.
»Mathias Sauchez, akademik, Salamanque«. Odložili je pismo, ki ga je dobil pravkar iz Španije, črne oči se mu zaiskre, rdečica ga oblije.
»Glejte, moja ljuba domovina je sedaj strašna mesnica. Najraje bi vam sploh ničesar ne govoril o strahotah, ki se tam godijo, ker se bojim, da mi ne boste verjeli. Kdor ne vidi, ta težko verjame. Naj vam povem nekaj o sebi, če dovolite. Bil sem vzgojen v katoliškem internatu. Ko sem prišel na univerzo, so me prevzela komunistična gesla —- skoraj vsi smo drli za njimi — postal sem član in agitator »Frente Populare«. Prirejali smo shode, zborovanja, po zadnjih volitvah smo bili kar pijani. Vse se je stopnjevalo, vozili smo se po mestih, mestecih in začeli so se krvavi plesi; razbijanje, požiganje cerkva, pretepi, kri. V Valenciji sem gledal, kako so moji tovariši mesarili nekega fašista. Tedaj se mi je zastudiio, uprlo. Protestiral sem proti takemu početju, opustil blagajniške funkcije, ki sem jih vodil (komunistična stranka nas je zalagala z veliko količino denarja) in se vrnil domov. Takoj so mi očitali, da sem bil le fašistični špljon. Zagrozili so mi z maščevanjem.
V	juliju je završalo po vsej Španiji o vojaškem uporu. Vse je bilo zmedeno, nemirno. Ker sem bil opozorjen, da me komunisti nameravajo ubibti, sem pobegnil. Sedaj je Salamanque rešena, je v rokah upornikov.« In kot da bi se bal, da ga prehitim s kakim vprašanjem, je nadaljeval: »Vidim, da me čudno gledate, zakaj sem tu v tujini. Vi ne veste, kako ljubim 6vojo nesrečno domovino Španijo. Rad bi se povrnil, rad bi pomagal onim, kii hočejo pognati vsiljivo komunistično bando, ki nam je to ne-nesrečo prinesla, nazaj v Moskvo, pa ne dobim dovoljenja. Pomislite, ogenj so vrgli med nas, nas razdvojili, nam dajali denar, orožje, in mi se sedaj ko-ljemo med seboj za tuje interese, ali ni to strašno? Veste, Moskva bi se rada vsedla na Gibraltar. Dar-danelle ie drži...
Sedanji položaj vam sedaj ▼ tujini bržkone ni dobro znan?
»Pač, kolikor zvem iz časopisja b pisem, ki jih dobivam od doma. Pravkar so mi pisali, da ljudstvo skoraj povsod željno čaka na prihod uporniške vojske kot na neko odrešitev.
Kaf pa je prav za prav po vašem mnenju povzročilo to nesrečno prelivanje bratske krvi?
»0, to so velike reči. Govoril sem vam že o vmešavanju Moskve v našo notranjo politiko. In sedaj gre za to, ali Španija še ostane Španija ali ne. Ves upor je le političnega značaja ln ne socialnega, v ne kakršnegakoli dragega. Komunistični agenti so vrglFmed nas udarna gesla, ki zelo vlečejo, pa nič ne pomenijo. Mnogo se jih je ujelo, ali bolje, se nas je ujelo. S pomočjo »Frente Populare« so hoteli ustanoviti zvezo Pirenejskih sovjetskih republik, za katero sem se še pred tremi meseci tudi jaz navduševal ... In Maroko bi bil izhodišče komunističnega prodora ▼ Afriko... Za U cilj je bilo treba zrevolu-cionirati armado, jo »očistiti«, odstraniti in pobiti nezanesljive oficirje, pobiti vse nasprotne politične voditelje...«
V	komunističnem dnevniku »Humanite« sem bral, da |e vaša revolucija revolucija generalov proti Španskemu ljudstvu b da se v Španiji sedaj bije odločilni boj med demokracijo in faSizmom.
»Povejte vašim ljudem, kaj jim govori bivši komunist, ki je ravno na te fraze nasedel. Komunisti se povsod proglašajo za zagovornike demokracije, pa bi bilo bolje, da bib o tem molčali. Veste, ravno to je mene najbolj odbilo. Deklamirali smo o demokraciji in svobodi, praktično pa smo jo izvajali tako, da smo tistim, ki so bili po svojem svobodnem pre-pričanjn nam nasprotnega mnenja, upihnili življenje. Komunist pojmuje demokracijo in svobodo tako, da smeš postati komunist Vsako drugo mnenje uniči tudi s silo.«
V	časopisju je sedaj mnogo polemik, tičočih se francoskega predloga o nevmešavanju tujih držav v Španske notranjepolitične zadeve. Kaj pravite vi o tem?
»Zdi se mi, da so predmet teh pogodb bolj politični interesi med temi državami kot Španija. — Orožij« bodo pošiljali v Španijo vsi, če sklenejo deset pogodb ali nobene. Najlepši dokaz za to imate tu v Franciji. Vlada govori o nevmešavanju, Front Po-pulaire (Ljudska fronta) pa prireja zbirke za španske strojnice; minister Delbos vabi k nevtralnosti Italijo, »Humanite« (pariški komunistični dnevnik, op. ur.) pa zbira prispevke za vojni avion madri-škim komunistom: g. Blum vabi k nevtralnosti Nemčijo, toda na nedeljskem mirovnem (I) kongresu v Parizu ga je sprejela množica z vzkliki: kanone za Španijo I«
— Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozareo naravne »Franz-Josef grenčice«.
Kaj pa španski katoličani. Na čigavi strani so?
»O tem je težko govoriti, ker je revolucija političnega značaja, oni pa hočejo biti nad vsako politiko. Takšno je njihovo oflcielno stališče. Vem pa, da se mcogi junaško bore pod zastavo generala Franca. Med komunisti jih ni, saj je zadnje boljševiško divjanje bilo v največji meri naperjeno proti njim. Pred kratkim sem bral, da sta škofa v Biscagi in Navarrl izdala za svoji škofiji skupno pastirsko pismo, v katerem izjavljata, da katoličani pod nobenimi okoliščinami ne morejo nuditi roke komunistom in se na bojnem polju boriti pod rdečo zastavo.«
Tarbes, 15. avg.
Danes sem se seznanil s šestimi Španci iz San Sebastiana. Eden je član Gil Roblesove Action Popular. Ta mi je v glavnem potrdil gornja izvajanja, glede katoličanov pa je izjavil, da vladajo med njimi b fašisti precejšnja trenja glede socialne reforme in glede avtonomističnih gibanj v nekaterih pokrajinah. Rekel je, da bi se n. pr. San Sebastian, ki je pretežno katoliški, že davno predal upornikom, če bi general Molla pristal na avtonomistične zahteve, ki jih San Sebastian stavi. Rekel je nadalje, da si katoličani ne žele na noben način komunistične zmage, pa tudi v primeru uporniške zmage njihov položaj ne bo rožnat. V tej revoluciji da Imajo le izbirati med večjim in manjšim zlom. Matej Poštuvan.
Nočni požar v Kosezah
Ljubljana, 21. avgusta.
V Kosezah nad Zgornjo Šiško, torej še v teritoriju ljubljanske občbe, je davi nav6e zgodaj izbruhnil velik požar. — Goreti je pričelo v mizarski delavnici mojstra Antona Hafnerja, Koseze št. 97. Ogenj so ljudje opazili, ko se je že razvil velik plamen. Katehet g. Tome je z najbližjega telefona takoj telefoniral po pomoč mestnim poklicnim gasilcem, medtem pa so bili že na licu mesta gasilci iz Zgornje Šiške, ki so plamene takoj zadušili, tako da mestni poklicni gasilci niso imeli mnogo dela. Na pomoč sta prihiteli požarni hrambi tudi iz Dravelj m prostovoljna gasilska četa iz Ljubljane. Mestni poklicni gasilci pa so poslali motorno brizgalno z osmimi možmi.
Mizar Anton Hafner je lotos dogradil svojo novo hišo, ki je bila še v surovem stanju ter še ni ometana. V pritličju si je uredil prostorno mizarsko delavnico, v prvem nadstropju nad delavnico pa si je uredil stanovanje. Zadnje čase je imel mnogo dela ter je snoči delal do 1 ponoči. Kako je požar dve uri in pol kasneje nastal, to je ob pol 4, je težko ugotoviti. Verjetno je, da mizarska pečica, v kateri je mojster kuhal klej, ni bila še popolnoma ohlajena ter je povzročila požar, — Hafnerju je zgorelo 7 univerzalnih foteljev in tri kompletne spalnice, ki so bile še v delu, več mizarskih miz in mnogo mizarskega orodja. Poškodovan je tudi strop nove hiše, zaradi gašenja pa se je pokvarilo deloma tudi stanovanje nad delavnico. Hafner sodi, da ima okrog 30.000 Din škode, saj je bilo samo uničeno orodje vredno okoli 17.000 Din. Gašenje je trajalo dobro uro. škoda je le deloma krita z zavarovalnino. Hafner je bil zavarovan za hišo pri Vzajemni zavarovalnici za 30.000 Din, za orodje in pohištvo pa pri Komer-cijabi zavarovalnici za 20.000 Db.
Vseučiliška knjižnica izlicitirana
Zgradil jo bo g. Maiko Curk za 5 milijonov
Ljubljana, 21. avg.
Že vse poletje nestrpno pričakuje vsa naša javnost, kdaj bo v Vegovi ul. zapela lopata in se bodo začela prva dela za zgradbo univerzitetne knjižnice v Ljubljani. 3. avgusta je bila že prva licitacija za gradbena b kamnoseška dela ter za dobavo in obdelavo umetnega kamna. Tedaj je licitacija le deloma uspela b so bila oddana kamnoseška dela podjetju Fran Kunovar, ki je ponudilo nekaj nad 5% popusta od preračunane vsote 502.000 Din ter tako izlicitiralo ta dela za 477.000 Db. Za dobavo b obdelavo umetnega kamena je ponudilo od proračunane vsote 1,064.000 Db podjetje Gradidom 4% popusta b izlicitiralo to dobavo za 1,000.021 Db. Težaška, betonska, zidarska dela, ki so bila proračunana na 2,793.000 Din b železobetonska dela, proračunana na Db 2,259.000 Din, na tej licitaciji niso uspela, ker sta se javila samo dva ponudnika.
Davi je bila druga licitacija na tehničnem oddelku banske uprave za težaška, betonska, zidarska b železobetonska dela, ki so bila proračunana skupno na 5,052.000 Db. Te licitacije so se ude-
ležili trije podjetniki b sicer Curk Matko, To-mažič b Gabrijelčič, vsi iz Ljubljane. Podjetje Curka Matka je ponudilo 17% popusta, kar da pri 5 milijonski vsoti prihranek 859.000 Db. Izlicitiralo je torej gradbena dela za vsoto
4,193.000 Din.
Gradbeno podjetje Tomažič je ponudilo 12.4% popusta, podjetje Gabrijelčič pa 11.7% popusta.
Tako je končno uspela licitacija za univerzitetno knjižnico popolnoma b ni dvoma, da bodo pristojni činitelji v Belgradu licitacijo potrdili. Da se pa dela po nepotrebnem ne bodo zavlekla, apeliramo na vse, ki imajo kak vpliv pri pristojnih uradih, naj zastavijo vse sile, da bo v čim i krajšem času prišla potrditev licitacije iz Belgrada. Saj se bo pri gradbi univerzitetne knjižnice poznal vsak pridobljen dan, zlasti še zato, ker bodo gradbena dela zamudna. S tem, da bo mogoče v kratkem začeti z graditvijo tako veličastne in velike zgradbe, pa bo pomagano tudi velikemu1 številu brezposebih, ki bodo pri res obsežnih te-1 žaških delih mogli dobiti dovolj dela in zaslužka.
DVOJNI UŽITEK

18 milijonov za mariborsko
Mestno hranilnico
Maribor, 21. avgusta.
V našem gospodarskem življenju je gotovo eden najvažnejših dogodkov zadnjega časa sanacija mestnih hranilnic v Ljubljani, Mariboru in Celju. Ljubljanski Mestni hranilnici je sanacija že zagotovljena s 30 milijonskim posojilom, ki ga dobi mestna občina. Kakor smo svoječasno že poročali, se je tudi mariborska mestna občina potegovala pri državni Hipotekami banki za večmilijon-sko posojilo, da bi vrnila svoj dolg Mestni hranilnici. Prvič je v tej stvari sondiral teren v Belgradu predsednik ravnateljstva Mestne hranilnice g. Hrastelj, ki je s podporo Blovenskih zastopnikov v vladi naletel pri merodajnih krogih na popolno razumevanje. Sedaj sta se mudila te dni ponovno v Belgradu mestni župan g. dr. Juvan in ravnatelj g. Hrastelj. Dobila sta pri Hipotekami banki zagotovilo, da bo mariborska mestna občina brez vsega dobila 18 milijonov posojila pod istotako ugodnimi pogoji, kakr ga je dobila ljubljanska občina Potrebna je še formalnost, ki se bo te dni izvršila. Uradnik Hipotekarne banke mora pregledati gospodarsko stanje mestne občine in Mestne hranilnice. Ker je gospodarstvo mestne občine urejeno ter znano kot eno najboljših v državi, je gotovo, da ni od te strani nobene zapreke. Verjetno je, da dobi občina omenjeno posojilo že meseca septembra ter bo z njim odplačala svoj dolg Mestni hranilnici. Gotovo je, da bo tako velika vsota na mah izpremenila življenje tega najvažnejšega mariborskega denarnega zavoda, ki se je dosedaj dušil v denarnih težavah. Zopet se bo povrnilo zaupanje v Mestno hranilnico, ki je tega zaupanja tudi vredna, saj jamči občina za zavod z vsem svojim premoženjem in vso svojo davčno močjo. S tem pa bo sedanja občinska uprava tudi rešila eno najvažnejših in najtežavnejših svojih nalog. Spominjamo se samo, koliko se je govorilo v dobi prejšnjega občinskega režima o potrebi sanacije Mestne hranilnice, o raznih fantastičnih načrtih sanacije z izdajo raznih obligacij itd., ostalo pa je vse samo pri besedah in načrtih, zavod pa je med tem propadal bolj in bolj in število dviga-teljev vlog je naraščo od dne do dne, da uradni-
štvo skoraj nf moglo več dela zmagovati. Sedanja občinska uprava pa svojih načrtov ni obešala na veliki zvon, zato pa je delala in uspeh je danes viden.
Poleg vprašanja posojila se je zanimal gosp. župan v Belgradu tudi za rešitev nekaterih drugih komunalnih vprašanj mariborskih ter interveniral, da se pospešijo. Vprašanje vojašnic je danes v_ tem stadiju, da je vojno ministrstvo dogovor, ki je bil sklenjen med vojaškim erarjem in mestno občino o odkupu vojašnic, odobrilo Morajo pa ga odobriti še finančno in notranje ministrstvo. Tudi statut Mestnih podjetij je pristojno trgovinsko ministrstvo odobrilo, čaka pa še na odobritev notranjega in finančnega ministra, ki pa bo v kratkem prispela. Odobren in že vrnjen pa je mestni občini statut turističnega odseka.
IK
BON BONI PROIZVOD: UNION, ZAGREB
Nov planinski božji hram na Peci
V	višini nad 1600 m je bila preteklo nedeljo blagoslovljena kapelica sv. Cirila in Metoda, postavljena na rob pred Uletovo planinsko kočo, vidna daleč doli z doline. Cerkvico jo lahko imenujemo; nad sto ljudi ima v njej prostora in kar mogočno vpliva trdna kamenita zgradba z močno streho, s sklalnim štirioglatim stolpom in z ipogočnim obokanim portalom pred vežo. Zvonček v zvoniku je ta dan seveda vedno pozvanjal, kakor na Otoku blejskem. — Blagoslovil je kapelo in v njej daroval prvo sv. mašo kot namestnik lavantiskega škofa dr. Tomažiča (zadržanega v Stični) g. stolni dekan dr. Fr. Cukala, ki je bil nedavno kot dušni pastir tu pasel ovčice. Nedvomno se jih je ravno v prijetnem spominu nanj tu zbralo še več sto, nego bi se jih bilo sicer; zato so jim še bolj segale v srce prijazne in globoko zajete besede, s katerimi jih je sedanji visoki cerkveni dostojanstvenik po božj.' službi nagovoril. — Izven cerkvenih obredov je na trati prel kapelo zbrane planince in okoličane pozdravil kot domači gospodar, neumorno podjetni piedsednik Mežiške podružnice »Peca«, g. Martin Ule; vsem, ki so prispevali za zgradbo cerkvice b so sodelovali pri slavnosti blagoslovitve, je izrekel v resni obliki zahvalo načelnik gradbenega odseka Anton Boštele, šaljivo-stvarno pa »pohorski« poet Ludvik Zorzut; s stališča planinstva in slovenstva ie ravn. dr. Jos. Tominšck iz Maribora govoril o zgodovini in pomenu planinskih kapelic, ki se po prevratu hitro množijo — prihodnjo nedeljo bo v Planici posvečena že devetal — Darovalci za kapele zaslužijo — v današnjih časih — očitno pohvalo; dobili jo bodo na drugem mestu.
— Vid Vaših oči si obvarujete le z optično čistimi brušenimi stekli, katere si nabavite pri strokovnjaku F r. P. Zajcu, izprašanemu optiku, Stari trg 9, Ljubljana.
Akademski kvintet pred mednarodnimi poslušalci
V	želji, da pokaže lepoto naše lepe slovenske pesmi tudi pred mednarodno publiko, je akad. pevski kvintet pretekli teden priredil tri, nad vse sijajno uspele koncerte v Rogaški Slatini, Rimskih Toplicah b Dobrni. Na sporedu so bili naf-lepši biseri naše pevske literature in posamezne pesmi so bile tako posrečeno izbrane b tako odlično odpete,_ da so morale zadovoljiti še tako razvajena ušesa številne publike. Peli pa so naši akademiki-slavčki, tako ubrano, tako krasno, da ploskanja ni bilo ne konca ne kraja. Po vsaki točki so navdušeni poslušalci nagradili vrle pevce z gromkim aplavzom b ko je bil ves program odpet, publika nikakor ni hotela zapustiti dvorane, ampak je s silnim ploskanjem pripravila pevce, da so še trikrat prišli na oder in morali dodati še par pesmi.
S temi, v vsakem oziru odlično uspelimi koncertnimi nastopi je akad. pevski kvintet tudi pred-mednarodno publiko potrdil svoj sloves, ki ga kot najboljši pevski korpus uživa doma. Miadi in odlični pevski petorici k dovršenemu uspehu toplo čestitamo!	p.
Regulacija Savinje in
celjski kolodvor
Ljubljana, dne 21. avgusta.
Regulacijska dela ob Savinji lepo napredujejo b ni več daleč čas, ko bo v glavnem vsa Savinja v spodnjem toku do Celja regulirana. Regulacija Savinje skozi Celje, pa ni odvisna le od denarnih sredstev, ampak tudi od dobre volje vseh prizadetih činiteljev. Med temi je zlasti prizadeta železniška postaja v Celju, ki s svojim priključkom proge proti jugu za sedaj vprav onemogoča pra-vibo regulacijo Savinje. Ker pa nikakor ne gre, da bi v bodočih letih, ko bo regulacija Savinje napredovala že nad Celje, ostali v Celju samem nereguliiraoi ali pomanjkljivo regulirani odseki struge Savinje, je banska uprava predlagala generalni direkciji državnih železnic, naj se najame za preložitev proge ter preureditev in razširitev kolodvora v Celju posebno posojilo. To posojilo bi s preureditvijo železniške proge in kolodvora hkrati omogočilo pravibo regulacijo Savinje, ki teče ob železniški progi.
Te dni je generalna direkcija državnih že-
leznic sporočila banski upravi, da je določila za prihodnje upravno leto vsoto 11,472.000 Din za preureditev in razširjenje kolodvora v Celju b za preložitev priključeni proge v smeri proti jugu, kar bo treba izvršiti v zvezi z regulacijo Savbje, Ta vsota je bila proračunana po načrtih, ki jih je letos v juniju potrdil minister za promet. Zaradi tega odpade predlagano najemanje posojila, ker bo regulacija Savinje tudi v odseku, ker to sedaj ovira obstoječa železniška proga, prišla v kratkem z mrtve točke. Jasno je seveda, da s temi deli zaenkrat še ne moremo računati, ker je za tako veliko delo potrebna odobritev v skupščini oziroma v ministrskem svetu. Trdno pa smemo pričakovati, da nam glede na principielno odobritev in pristanek generalne direkcije državnih železnic, prinese prihodnje proračunsko leto tudi za to preureditev potrebna denarna sredstva. S tem bosta rešeni hkrati dve vprašanji, namreč modernizacija celjskega kolodvora in pravilna regulacija Savbje v celjskem okolišu, kar celjanom od srca privoščimo.
rvič v Ljubljani!
Ob 16, 19"15 in 21"15 uri
Najnovejši športni rezultati z berlinske olimpijade ter Foxov in Ufin najnovejši tednik
Duše pod bičem
E i n e r zuviel an Bord
Lida Baarova
Albrecht Schonhals
Osvajajoč zabaven lllm o Krivdi In požrtvovalnosti, o ljubezni In borbi l - rilm r napelo Kriminalistično vsebino, Kolera mu daje pravo ZltUenJsKo resničnosti
KINO UNION TELEF
22-21
Shod tobačnega delavstva
Protest proti Delavski zbornici
Ljubljana, dne 20. avgusta 1936.
V četrtek, dne 20. t. m. je bil na Kongresnem trgu v Ljubljani redni, mesečni sestanek v Zvezi združenih delavcev organiziranega tobačnega delavstva, katerega je ob udeležbi 120 članov vodil podpredsednik Hvale, je uvodoma pripomnil, da vsem ljudem pač ni mogoče nikdar ustreči. Namreč, preje ko so stari čakali na upokojitev se je zabavljalo, da se organizacija bori le za mlade delavce, sedaj pa ko so upokojitve prišle, pa mladi izražajo očitke, da 6e organizacija briga le za starejše delavce. Oboje pa je logičen dokaz, da organizacija ZZD dela za vse, le da se mora enkrat tu, drugič tam bolj zavzeti za delavske zahteve.
Po kratkem uvodu je dal predsednik sestanka besedo zastopniku Centrale tovarišu Prežlju, kateri je povedal, kako so spočetka delavci z nezaupanjem gledali mlado organizacijo, ki je ob strani kršč. tob. delavstva nastopila proti že upelja-nim in izkušenim svojo življenjsko pot. Mnogi so jo takrat nazivali »muho enodnevnico« Do danes se je pa stvar, hvala Bogu, tako obrnila, da je ZZD deležna takega zaupanja s kakoršnim se more redko katera organizacija ponašati.
Tovariš Preželj France je nadalje razložil razmere v posameznih tobačnih tovarnah. Prav v zadnjem času smo v Ljubljani dosegli za stare delavce velik uspeh, ko smo izposlovali, da bodo lahko dobivali pokojnino. To ni samo zasluga vod-stva; ampak tudi organiziranega članstva ter gg. ministrov dr. Korošca in dr. Kreka. Z dosedanjimi uspehi pa je 6torjen šele začetek. Sedaj gremo na delo za druge pridobitve. Ker jc to vse v glavnem U6peh organiziranega članstva, zato je dolžnost vsakega delavca, da se organizira v Zvezi združenih delavcev, da ne bo brez sodelovanja vžival sadov dela drugih.
j Nadalje je bil soglasno sprejet prolesf proti I Delavski zbornici, katera bi po svojih Statutih in zakonu o zaščiti delavstva bila dolžna registrirati Zvezo združenih delavcev, pa je to s samovoljnim in protizakonitim sklepom odklonila. Protest se glasi:
Članstvo Podružnice tobačnega delavstva ZZD, zbrano na svojem rednem, mesečnem sestanku dne 20. avgusta 1936, odločno proteslira proti sklepu ljubljanske Delavske zbornice, s katerim je proti pravilom in proti zakonu zaprla pot Zvezi združenih delavcev v to zbornico. Delavci, člani prizadete strokovne organizacije opravljajo nasproti Zbornici s plačevanjem prispevkov enake dolžnosti kot člani drugih registriranih organizacij in zato brezpogojno zahtevajo enakopravnost tudi v uživanju pravic.
Nov oddelek na Studencu
»Slovenec« je že poročal, da je uspela licitacija za gradbena, betonska, težaška, zidarska, železobetonska, tesarska, krovska in kleparska dela nadzorovalnega oddelka za moške pri umobolnici na Studencu. Ta dela je prevzelo gradbeno podjetje Anton Mavrič za 1,380.000 Din. Banska uprava pa je sedaj tudi že razpisala prvo licitacijo za instalacijska dela na tem oddelku. licitacija bo 24. septembra. Instalacija mrzle in lople vode 6 pripadajočimi stroji kotlarne jo proračunana na 378.000 Db, centralna kurjava s kotlarno je proračunana na 390.000 Din, električne instalacije pa na 43.000 Din. Skupni preračunani znesek teh instalacij maša 911.000 Db.
Drobne novice
Koledar
Sobota, 22. avgusta: Timotej, škof; Hipolit, škof-mučenec.
Osebne vesli
= Iz višjega državnega tožilstva. Na mesto upokojenega dr. M Grassellija za višjega državnega tožilca imenovani dr. Luka K r a v i n a je pred dnevi prevzel na višjem drž. tožilstvu vodstvo poverjenih mu poslov. Poprej je bil na daljšem dopustu in je bil dolga leta referent za Slovenijo pri pravosodnem ministrstvu v Belgradu, kjer je kot načelnik vodil slovenski oddelek. Namestnik viš. drž. tožilca dr. A. Munda se je vrnil z dopusta.
Danes in VSaKO SODOtO
KONCERT vojaške godbe
na vrtu hotela UNION
Jutri in VSflkO nedeljo
KONCERT vojaške godbe na vrlu hotela .BELLEVUE'
—Uredništvu »Jutra« glede pisma dr. Gradniku. »Jutro« z dne 5. t. m. replicira na moje pojasnilo glede pisma dr. Gradniku, preiskovalnemu sodniku v šenčurskih dogodkih. Ker me delj časa ni bilo doma, morem šele sedaj postreči »Jutru« z odgovorom. »Jutro« piše, da mi je objava te zahvale »očividno nevšečna«. Resnica je narobe! Zelo me je razveselilo, da je »Jutro« načelo to zadevo, še bolj pa sem vesel, da »Jutro« ni utihniilo kljub mojemu pojasnilu. Da bo pa moglo slavno uredništvo »Jutra« še kaj pisati o tej zadevi, si dovoljujem zaenkrat staviti sledeča vprašanja. — 1. Kdo je izročil uredništvu »Jutra« dotično pismo, ki sem ga pisal tedaniemu preiskovalnemu sodniku v našem procesu? — 2. Kdaj je prejelo uredništvo dotično pismo? Ali takrat, ko je g. dr. Gradnik vTŠil posle preiskovalnega sodnika v šenčurskih dogodkih ali kasneje? — 3. Ali je g. dr. Gradnik dal uredništvu »Jutra« dovoljenje, da sme priobčiti del dotičnega pisma? — 4. Zakaj »Jutro« ni priobčilo celotnega pisma? — Pričakujem, da bo »Jutro« tako ljubebznivo, da bo odgovorilo na ta vprašanja in debato o tej zadevi še nadaljevalo! — Škerbec Matija, Kranj.
—	Bojevnike iz svetovne vojne opozarjamo, da bo letos bojevniška svečanost na Brezjah v nedeljo, 23. avgusta, po običajnem sporedu. Udeležite se vsi te spominske prireditve!
—	Dobrova pri Ljubljani. V nedeljo, 23. avgusta, bodo sv. maše na Dobrovi ob 5, 6, 8, ob 9 slovesna s pridigo, ki jo bo imel g, stolni kanonik dr. Gregor Žerjav. Po slovesni sv. maši še ena sv. maša. Popoldne ob 4 pridiga, ki jo bo imel g. p. Florijan Ranišak D. J. — Avto vozi z Borštni-
• kovega trga od 7 naprej vsako uro, po potrebi tudi večkrat. Vožnja stane v eno smer 5 din.
—	Počastitev najstarejšega učitelja. Društvo ,.upok. učiteljstva napravi v četrtek, dne 27. t. m.
popoldne izlet k Dev. Mariji v Polju, da počasti 90 letni jubilej nadučitelja v p. g Fr. Kavčiča. Vabljeni vsi tovariši(ce) in vsi drugi njegovi prijatelji in častilci. Sestanek v gostilni g. Kuharja (pri Gustelnu) v Vevčah ob 15. Avto ne vozi, treba peš ali z vlakom ob pol dveh.
ZOPET.....ZOPET -f^^^^^-af
LUTZ PEČI, ŠIŠKA, TELEFON 3252
—	Na drž. meščanski šoli v Vojniku bodo popravni in do|K>lnilni izpiti 28., 29. in 81. avgusta dopoldne. Kdor zamudi rok, bo moral razred ponavljati. Vpisovanje v vse štiri razrede bo 1., 2. in 3. septembra dopoldne. Brez priložitve predpisanih taks in dokumentov se ne sme nikogar vpisati. Ravnati se je po naznanilu letošnjega šolskega izvestja. Ostale podrobnosti so razvidne na objavah v šolski veži in izložbah g. Pušnika v Vojniku ter g. Canka v Škofji vasi.
—	Na novo ustanovljeni državni meščanski šoli v Zagorju se bo pričelo šolsko leto 1936-37 dne 1. septembra 1936. Vpisovanje bo 1., 2. in 8. septembra t. 1. od 8 do 12 v L nadstropju topliške šole v pisarni upravitelja meščanske šole — letos le v prvi razred meščanske šole. Vpisati se morejo učenci, ki so dovršili najmanj četrti razred osnovne šole brez slabe ocene in niso starejši od 14 let. K vpisovanju naj prinese vsak učenec zadnje šolsko izpričevalo, krstni list ter potrdilo davčne uprave o višini neposrednega davka zaradi odmere šolnine, ki se mora plačati takoj pri vpisu. Kdor plačuje manj kot 30() Din letnega davka, je oproščen šolnine. V sredo, dne 9. septembra t. 1. ob 8 bo otvoritvena sv. maša. Redni pouk se prične v četrtek, dne 10. septembra t. 1. ob 8.
—	Prošnje akademikov za sprejem v Oražnov dijaški dom in za podelitev brezplačnega obeda. Po sklepu upravnega odbora Oražnovega dijaškega doma v Ljubljani dobi tudi v zimskem semestru šolskega leta 1930-37 večje število revnih akademikov tukajšnje univerze brezplačen obed v Akademskem kolegiju odnosno v Javni kuhinji pri Delavski zbornici. V prvi vrsti bi prišli pri tem oni akademiki v poštev, ki bi zaradi pomanjkanja prostorov ne mogli biti sprejeti v dom, vendar pa prosto stanovanje ne izključuje tudi brezplačnega obeda, če so gmotne razmere dotičnega akademika zelo neugodne. Prednost imajo v vsem medicinci in nezakonski rojeni. Za obe ugodnosti (brezplačno stanovanje in obed) se prosi v eni prošnji in sicer na predpisanem obrazcu — tiskovini, ki se dobi proti odškodnini 1 Din pri hišniku Oražnovega dijaškega doma g. Rostoharju Ivanu v Wolfovi ulici št. 12. Kdor želi, da se mu pošlje tiskovina po pošti, naj priloži za pošiljko potrebne znamke. Na obrazcih prošenj so natisnjena vsa potrebna navodila glede izpolnitve ter glede potrdil in dokumentov, ki morajo biti prošnji priloženi. Nekolkovane prošnje, ki naj bodo naslovljene na: Upravni odbor Oražnovega dijaškega doma v Ljubljani (univerza), se bodo sprejemale do vključno 2. oktobra t. 1. Opozarja se, da se bodo uvaževale samo prošnje, napisane na predpisanih obrazcih, ki bodo pravilno in točno po navodilih izpolnjene ter potrjene in opremljene z vsemi potrebnimi dokumenti. Nezadostno frankiranih ali nefrankiranih poštnih pošiljk, ki bodo vsebovale ali prošnje ali samo dokumente, uprava ODD ne bo sprejemala.
—	Oproščena komunista. Prod velikim senatom, ki mu je predsedoval s. o. s. g. Ivan Brelih, sta bila obtožena zločina komunistične propagande po čl. 1 t. 2 zakona o zaščiti javne varnosti in reda v državi bivša dijaka Anton in Karol, ki sta bila svoječasno zapletena v večji komunistični proces. Včeraj ju je veliki senat inkriininiranega zločina oprostil
—	Stroga kazen za odpravo plodu. Pred malim senatom je včeraj bila tajna razprava proti štirim obtožencem, obtoženim odprave plodu. Tajna razprava je podala žalostno sliko o morali, kako nekatero bivše babice obrtoma in brezvestno Izvršujejo svoj nečeden ln nedovoljen poklic za odpravljanje plodu. Bivša babica Marija J., ki je po nekem policijskem poročilu v štirih letih odpravila telesni plod v 120 primerih, je bila le zaradi 17 primerov obsojena na 1 leto robije. Ostali trije obtoženci na manjše kazni. Tako neki šofer B. na 8 mesecev strogega zapora, ker je dve dekleti na-
.govoril k odpravi in ker je zlorabil mlado deklico, dalje dve ženski, ki sta plačali babico J. za odpravo, pa po 2 meseca zapora, pogojno za 1 leto. Trije obtoženci so kazen sprejeli. V zadevi babice pa sta dri. tožilec in branilec prijavila revizijo in priziv.
—	Nesrečen padec v prepad. Iz Kranjske gore so včeraj pripeljali v Ljubljano 16 letno Ai^elo Kosmačevo, hčerko železniške čuvajke. Deklica je v hribih nad Kranjsko goro po nesreči padla v neki prepad ter si zlomila nogo. Na ljubljanskem kolodvodu jo je prevr.el reševalni avto in jo prepeljal v bolnišnico.
—	Nesreča dekleta t moškim kolesom. V Velikih Laščah se je včeraj ponesrečila FrančiSka Rozmanova, služkinja pri zdravnici dr. Zalokar-jevi, ki se je tam 8 svojo gospodinjo mudila na počitnicah. Rozmanova je poskusila voziti se z moškim kolesom, pri tem pa je bila tako nerodna, da se je zadela v obcestni kamen. Padla je tako nesrečno, da je obležala nezavestna, ker je dobila skrajno nevarno poškodbo na zatilju. Reševalni avto iz Ljubljane jo je prepeljal v bolnišnico.
—	Nemško-slovenski in slovensko-nemški žepni slovarček s slovničnimi podatki za Slovence. Sestavila prof. dr. Angela Piskernik. Založila Jugoslovanska knjigarna, Ljubljana, 1936. Strani 232, mala 8° (žepni format). Vez. 30 Din, broš 20 Din. Slovenci doslej še nismo imeli majhnega, priročnega nemškega slovarja, ki bi ustrezal vsem praktičnim zahtevam (primeren besedni zaklad, vsi potrebni slovnični podatki k posameznim besedam itd.). Imamo pač izvrstne večje slovarje take vrste, ki pa so temu primerno dražji in po obsegu za povprečno porabo prebogati. Zato moramo pozdraviti založniško dejanje Jugoslovanske knjigarne, ki nam je dala to prepotrebno knjižico. Besedišče popolnoma zadošča za navadnega zemljana, kakor nalašč pa je ta slovarček tudi za dijaštvo naših srednjih šol, ker mu od tretje do osme šole lahko izvrstno služi in mu ostane še poznzeje za življenje. — Samostalniki imajo povsod pridejan spol-nik in potrebne končnice ter naznačbo preglasa. Pri pridevnikih je dodejano stopnjevanje. Glagoli so opremljeni z vsemi potrebnimi oblikami. Tudi naglas je povsod označen, kjer je treba. Glede rabe slovarčka je podalo založništvo v svojem predgovoru natančna navodila. Upamo, da bo naše občinstvo v obilnem številu začelo segati po tem delcu, ki je zamašilo precejšnjo vrzel v našem praktičnem slovstvu.
VPISOVANJE v enoletno trgovsko šolo, znani »Christofov učni zavod«. Ljubljana, Domobranska cesta 15, dnevno v pisarni (tudi pismeno). Zahtevajte nove brezplačne prospekte.
—	Dijakinjam boljših rodbin nudimo prvovrstno oskrbo. Nova vila, kopalnica, park, skrbno nadzorstvo. Pišite: Krištol D., Ljubljana, Povše-lova 4a.
—	V Belo Krajino 23. in 30. avgusta na žeg-nanje k Trem Faram: z avtom čez žužemberg— Semič—Črnomelj—; nazaj; Metlika—Novo mesto— Trebnje; 85 Din Prijave in pojasnila: >Po božjem svetu, Ljubljana. VVolfova ul. 1.
—	»Putnikov« izlet na jesenski velesejem na Dunaju. Zastopništva društva »Putnik« v Zagrebu, Ljubljani in Mariboru skupaj z Avstrijskim turist, uradom v Zagrebu organizirajo za jesenski velesejem velik izlet s specijalnim vlakom na Dunaj. Odhod izletniškega vlaka v soboto, dne 5. sept. okoli 22 iz Zagreba čez Zidani most, Celje in Maribor. Udeleženci iz Ljubljane potujejo do Maribora z rednim vlakom v posebnih vagonih, dne 5. septembra ob 18.23. Odhod iz Maribora v nedeljo 6. septembra ob 2.30. Na Dunaj prispe še istega dne okoli 8. Na Dunaiju ostanejo izletniki do 10. sept. Cena voznini Zagreb-Dunaj in nazaj 280 din v III. razredu in 380 din v II. razredu. — Maribor-Dunaj in nazaj 240 din v III. in 300 din v II. razredu. Potuie se e kolektivnim potnim listom, ki stane z vizumom 50 din. Prijave in vse informacije v biletarnicah »Putnika« in pri Avstrijskem turističnem uradu, Zagreb, Praška ulica 9 do 25. avgusta.
—	Sonce s svojimi žarki tvori in vzdržuje vse organično življenje na zemlji. Pomanjkanje svetlobe škoduje človeškemu zdravju. Zato na sonce in zrak, toda previdno, navadimo najprej kožo nanje in ne pozabimo nikoli na KREMO NIVEA ali OLJE NIVEA. Samo KREMA NIVEA vsebuje EUCERIT.	(10532)
Ljubljana
0 Nj. Vel. kralj Peter II. boter 13. otroku. Kakor smo včeraj poročali, bo v nedeljo ob 11 dopoldne v župni cerkvi sv. Petra v Ljubljani slovesen krst 13. otroka elužitelja drž. železnic g. Zi-herla iz Štepanje vasi. Botrstvo pri krstu je blagovolil prevzeti Nj. Vel. kralj Peter II. Pri obredu sv. krsta bo Nj. Vel. kralja zastopal g. polkovnik Mihajlo Bakič, pomočnik poveljnika 40. pp., botra pa bo g. Miklavčič Pavla, uradnica drž. pravdni-štva v Ljubljani.
0 Sr. maša za turiste in taletnike bo jutri v kapeli Vzajemne zavarovalnice ob 4.15 pred odhodom turistovskih vlakov.
© Redek dan na reševalni postaji. Zadnji četrtek je bil za ljubljansko reševalno in gasilsko postajo nekaj izrednega. Vseh 24 ur je reševalni avto posredoval samo enkrat, ko ga je klicala na pomoč neka porodnica. Da bi reševalci in gasilci posredovali v enem dnevu tako malo, se že lela in leta ni pripetilo. Zato pa so morali takoj drugo jutro odhiteti gasit požar v Koseze.
© Drž. II. dekliška meščanska šola. Vpisovanje se vrši 1., 2. in 3. septembra. Popravni izpiti pa bodo 29. in 31. avgusta. Vsa podrobna pojasnila so v letošnjem izvestju in na oglasni deski v šolskem poslopju.
© Na I. drž. realni gimnaziji v Ljubljani (Vegova ulica) se prično popravni izpiti v ponedeljek, 24. avgusta, po razporedu, ki visi v šolski veži. — Vpisovanje učencev za šolsko loto 1936-37 bo za I. razred dne 1. in 2. septembra v ravnateljevi pisarni. Lanski učenci se bodo vpisovali dne 3. septembra od 9 do 12 v lanskih učilnicah. Vpisovanje učencev z drugih zavodov bo 4. septembra dopoldne v ravnateljevi pisarni. Natančnejša navodila za vpisovanje so razglašena v šolski veži.
© Strokovna nadaljevalna šola za mehansko-tehniško obrti na Ledini v Ljubljani. Vpisovanje za šolsko leto 1936-37 bo v nedeljo, 23. t. m. od 8 do 12. K vpisu za I. razred je prinesti zadnje šolsko izpričevalo in učno pogodbo, za ii. in III. razred zadostuje zadnje šolsko izpričevalo obrtno-
nadaljevalne šole. Pri vpisu je plačati 2 Din vpisnine in 20 Din kot prvi mesečni prispevek, torej skupno 22 Din. — Upraviteljstvo.
© Kontrola prekupcev živil. Tržno nadzorstvo je včeraj zjutraj odredilo kontrolo prekupčevalcev živil na vseh kolodvorih in drugih glavnih prometnih dohodih. Kontrola je bila umestna, sicer pa je ostala negativna. Treba je vpoštevati, da prihajajo v Ljubljano ob nekaterih tržnih dnevih kupovalci iz raznih gorenjskih letovišč in industrijskih krajev, ki pokupijo od kmečkih prodajalcev in od branjevk mnogo zelenjave in raznega sadja. Ljubljanski trg zalaga z zelenjavo in raznim štajerskim sadjem Bled, Bohinj, Jesenice, Tržič in še druge kraje.
© Kmetijski sadni trg pri Sv. Jakobu. Od danes dalje bodo nekateri kmetski prodajalci sadja prodajali sadje tudi na živilskem trgu pri Sv. Jakobu, ker na Vodnikovem trgu primanjkuje prostora. Prodajalci sadja se namreč sedaj telo dre-njajo na Vodnikovem trgu ter jih je tam več kot preveč. S tem, da se ho del prodajalcev preselil na trg sv. Jakoba, se l>o tamkajšnji živilski trg znatno poživil. Tudi cene sadju na tem trgu bodo zelo nizke.
© Prošnja' slepca. Naše uredništvo je obiskala družina ubogega slepca, doma s Primorskega. Mož je pred 16 leti oslepel pri italijanskih manevrih ter se sedaj s težavo preživlja s prodajo zadrg za čevlje. Nekaj časa je prodajal zadrge v Zagrebu, nato pa se je vsa družina, to je slepi oče, žena in 11 letni sin podala peš iz Zagreba do Maribora in nato v Ljubljano, toda prodaja zadrg se ni posrečila. Sedaj prebiva uboga družina pod nekim kozolcem na Kodeljevem ter se obrača na usmiljena srca, da bi se usmilila ubogega slepega emigranta ter pomagala njegovi družini s kakšno podporo. Naslov pove naše uredništvo.
© Dobavo rešetanega ovsa, koruznega šrota in srednje debelih pšeničnih otrobov razpisuje mestno poglavarstvo v Ljubljani. Interesenti se opozarjajo na razpis v Službenem listu z dne 19. avgusta 1936.
© Dobavo konj razpisuje mestno poglavarstvo v Ljubljani. Interesenti se opozarjajo na razpis v Službenem listu z dne 19. avgusta 1936.
Boj stražnika z vlomilcem
Ljubljana, 21. avgusta.
Davi ob 2. je prišlo na Resljevi cesti pred plinarno do razburljivega dogodka. Službujoči stražnik je tam opazil nekega moškega, ki se je sumljivo potikal po cesti. Stražnik je hotel moža prijeti in ga izprašati, toda možakar je tedaj dvignil roko, v kateri je imel trd predmet in hotel stražnika udariti z vso silo po glavi. V zadnjem trenutku je stražnik toliko skočil na stran, da ga je vlomilec udaril le po rami. Vlomilec je še parkrat zamahnil po stražniku teT ga udaril po hrbtu in ramah. Stražnik ni mogel uporabiti pendreka, zato je še malo odskočil ter naperil revolveT proti sumljivcu in oddal en strel. Zadel ga je v nogo. Sumljivec je pobegnil nato po Masarykovi cesti, kjer ga je pred Scagnettijevo gostilno stražnik dohitel ter odvedel na policijo. Tam so spoznali svojega starega znanca, 32-letnega A. F., brezposelnega ključavničarskega pomočnika iz Mengša. F. je zelo nevaren tat in vlomilec ter je bil že večkrat kaznovan. Med begom je F. odvrgel tri vitrihe in dva špeci-jalna ključa za odpiranje vrat, kar je očitni dokaz, da je nameraval kje na Resljevi cesti vlomiti. Stražnikov strel ga je zadel v levo koleno, tola poškodba ni nevarna. F. je oddan zaenkrat v splošno bolnišnico, policija pa je uvedla proti njemu nreis-kavo.
Celie
& Na drž. rudarski šoli v Celju bodo popravni izpiti 12. in 14. septembra od 8 dalje. Vpisovanje 14. septembra, redni pouk se prične dne 15. septembra. Sprejemne pogoje pošlje na željo ravnateljstvo.
■©• Davčna uprava v Celju razglaša, da se bodo potrdila o višini predpisanih davkov za odmero šolnine izdajala od 24. do 29. avgusta 1936. Zainteresirani se pozivajo, da dvignejo potrdila v tem roku.
& Vodovod na Hrib sv. Jožefa gradijo. Mestna občina je končno začela graditi prepotrebni vodovod na Hrib sv. Jožefa. Sedaj se izvršujejo težaška dela.
•0- Strolsko okrožje v Celju vabi člane Strelskih družin, da se v čim večjem številu udeležijo v nedeljo, dne 23. t. m. otvoritve novega strelišča v Šoštanju. Ob tej priliki priredi zvezna strelska družina Soštanj-Ravne nagradno streljanje.
•©" Kopalci pozor pred tatovi. Že večkrat se je pripetilo, da so na Savinji razni nepridipravi izkoristili nepazljivost kopalcev in v njihovi odsotnosti odnesli obleko ali kako drugo stvar. Nekaj takih primerov se je pripetilo tudi v zadnjih dneh. Opozarjamo kopalce, naj bodo pred nepoklicanimi tatovi previdni.
& Nesnaga v Voglajni. Prebivalci v Zavodni se pritožujejo, da je Voglajna v zadnjih dneh popolnoma črna in se sprašujejo, od kje prihaja nesnaga. Dobro bi bilo, če bi se glede Voglajne ukrenilo zopet kaj potrebnih korakov, da bi ta nesnaga izginila.
& Umrla sta v celjski bolnišnici Hercog Marija, 33 let, žena progovnega delavca Iz Marije Gradca, in Rebernik Konrad, sin delavca, 7 let.
ZOPET.....ZOPET
LUTZ PECI, ŠIŠKA TELEFON 3252
Maribor
□	Katoliška mladina frančiškanske župnije
začenja svojo prosvetno delovanje jutri v nedeljo po večemicah, ob pol 17 v Mladinskem domu v Cvetlični ulici št. 28, s kratko pojasmitvšjo o sedanjem stanju katoliške mladine, s predavanjen prof. Antona Klasiinca z deklama c »jami in Za-krajšekovo trodejanko: Pri kapelici. Vsi prijatelji današnje mladine prisrčno vabljeni!
□	Smrt kosi. V Bistrici pri Rušah je umrlo gospa Leopoldina Kovačič, soproga železniškega uradnika, v starosti 58 let. — V bolnišnici je ugrabila smrt 46-letno gospodinjo Alojzijo Tink.
—	V Mariboru je umrl tudi znani posestnik in gostilničar Ivan Senica iz Konjic. Truplo pokojnega je bilo prepeljano iz Maribora v njegov domači kraj. — Svetila pokojnim večna iuč, žalujočim naše sožalje!
□	Kar ni napravil karambol, je naredila klofuta. Nenavadna, pa zanimiva prometna nezgoda se je pripetila na cesti v bližini Pragerskega. Trčila sta skupaj naš avtomobilist in motocikirst, ki je privoziil iz Češkoslovaške ter po češki navada zašel na levo stran ceste. V poslednjem hipu sta oba voznika preprečila večjo katastrofo z naglim zaviranjem svojih vozil. Motor in avto sta le nalahko udarila skupaj ter se nista niti poškodovala. V avtomobilistu pa je zavrela kri, stopili je z avta ter hotel podučiti motooiklista na nekoliko drastičen način, kje je prava stran ceste. Prisolil mu je tako zaušnico, da se je prevrnil z motorja vred v obcestni jarek. Pri tem je zadobil motociklist lažje poškodbe, motor pa se je precej pokvaril ter znaša škoda 1200 Din.
□	Mariborska predmestja k Mariji Pomagaj. 29. in 30. avgusta poromajo mariborska predmestja k Devici Mariji na Brezje. Romanje se vrši predvsem za delavstvo, železničarje in železniške uradnike. Romarji, ki jih vodi g. Oberžan, se odpeljejo iz Maribora 29. avgusta popoldne ob 2.15 ter se vrnejo v nedeljo zvečer ob 10.13. Udeleženci romanja naj se poglase do 27. avgusla domačemu župniku.
□	Sprejem v 1. razred učil. šole šolskih sester v Mariboru. Po odredbi ministrstva prosvete se v 1. razred učiteljišča šolskih sester v Mariboru sprejemajo učenke pod istimi pogoji, kakor na državnih šolah (nižji tečajni izpit na gimnaziji) in z istimi pravicami (po diplomskem izpitu se sprejmejo v državno službo).
□	Dva zanimiva izlela v Dolomite priredi mariborski »Putnik« s svojim avtokarom. Prvi izlet v času od 29. avgusta do 4. septembra vodi čez Dolomite in Benetke ter znaša cena 675 Din za osebo, drugi pa v času od od 30. avgusta do 4 septembra samo v .Dolomite za ceno 480 Din za osebo.
□	Usodna kazen za vlomilski poskus. Ze
včeraj smo poročali o drznem vlomilskem podvigu, ki sta ga skušala izvršiti dva mlada svedrovca v stanovanje brivca Franca Weissa na Koroški cesti. Na begu se je eden od vlomilcev
—	25-letni brezposelni mizarski pomočnik Ivan Paher — skušal rešiti na vratolomen način, da je skočil s prvega nadstropja na dvorišče, kjer je obležal s strtimi udi. Paherja so spravili v bolnišnico, kjer so ugotovili zelo hude pošk<Jdtte. Zlomil si je levo roko ter desno nogo in zadtibil tudi notranje poškodbe. Svoj prvi vlomiski. podvig, h kateremu ga je nagovoril neznan njefflpv pajdaš, je plača! mladi Paher z usodno kaznijo.
□	Ribe na trgu. Včerajšnji trg je bil dobro založen z ribjim blagom. Sardel je bilo na prodaj 100 kg po 10 Din, sardonov 40 kg po 8 Din, dentala 10 kg po 34 Din, skombrov 35 kg po 16 Din in domačih dravskih belic 27 kg po 7 do 8 Din za kg.
Pttt?
Na Dravskem polju je zopet gorelo. Že pred kratkim smo poročali, da so požari na Dravskem polju, in sicer v vaseh, ki spadajo v območje občine Cirkovci, na dnevnem redu. Tako je preteklo noč zopel zažarelo nebo nad vasjo Strgonjci. Pri posestniku Valentinu Lahu je izbruhnil požar. Goreti je začelo gospodarsko poslopje in se je Zahvaliti le odločnemu nastopu vaščanov, da se ogenj ni razširil na v bližini stoječa sosedna poslopja. Zgorel je skedenj s parmo in ostrešje zadnjega dela hiše, ki je bilo s slamo krito. Žrtev požara so poljski pridelki, posebno precej sena in gospodarsko orodje. Škoda znaša okrog 12.000 Din in je krita z zavarovalnino. Vzrok požara še ni ugotovljen.
Drava vrača svoje žrtve. V četrtek, 20. t. m., je Drava naplavila pri Ptuju truplo okrog 15» let starega mladeniča. Truplo je še sveže in je ležalo le nekaj dni v vodi. Utopljenec je imel na sebi le plave kopalne hlače. Truplo so spravili v mrtvašnico v Rogoznici pri Ptuju. — Zdi se, da je utopljenec identičen z onim mladeničem, ki je 17. t. m. v Mariboru utonil v Dravi.
Posledice pretepa. Alojz Kline, 16 letni krojaški vajenec iz Maribora, se je z nekim svojim pajdašem pri Sv. Barbari v Halozah spri, na kar je sledil pretep. Nasprotnik je Klinca tako pošteno nabunkal, da je dobil težke notranje poškodbe in so ga morali pripeljati v ptujsko bolnišnico.
Smrt pod vlakom pri Toplicah
Novo mesto, 21. avg.
Davi ob 5.45 se je blizu vasi Selo, približno 1 km pred postajo Straža-Toplice na topliški progi zgodila strašna nesreča, ki je zahtevala življenje 40-letncga kmeta Josipa Šiške.
)osip Šiška je davi šel na polje na delo. V voz, s katerim se je peljal, je vpregel konja in vola. Nekako 150 korakov od njegovega doma je železniški prelaz. Železniška proga pa ie tod nižja, kakor polje in cesta ter zato šiška ni mogel videti, da se bliža vlak. šiška je sicer dobro vedel, da ob tej uri ne vozijo vlaki, ni pa računal s posebnimi vlaki, kaierih eden je ob tej uri vozil po progi od Novega mesta. Strojevodja je pred prelazom dal predpisani znak, toda šiška znaka najbrže ni slišal. Z vozom je zavozil na železniško progo v istem trenolku pa je prihrumela lokomotiva, ki se je zaletela v voz in sicer tik med vprego ter voznikom.
Silen pritisk lokomotive je pehal pred seboj vprego, voznika in voz. Približno 15 m od prelaza dalje je obležal na progi Šiška, ki je bil očitno takoj mrtev. Njegovo truplo je bilo vse razmesarjeno. Malo dalje so bili deli voza. Približne 50 m od prelaza je ležal vol, ki ga je lokomotiva zadela v glavo ter je takoj poginil. 80 m od prelaza pa je ležal na progi konj, ki je bil tudi strašno razmrc varjen. Strojevodja je pripovedoval, da je takoj opozH nesrečo ter'v vsej naglici zavrl vlak, ioda v zadnjem trenolku ni bilo mogoče j preprečiti nesječe. Vlak se je mogel ustaviti šele
kakšnih 100 m od prelaza. Več prič je potrdilo, da je strojevodja dajad predpisane znake pred
prelazom ter da ga ne zadene nobena krivda. Nesrečo sta danes že preiskali uradna in železniška komisija. Vsa okolica sočustvuje z usodo pokojnega Šiške, ki je bil zelo marljiv kmet, povsod splošno znan ter oče družine, ki žaluje za njim.
Smrtna nesreča na višnjegorshem klancu
Ljubljana, 21. avgusta.
Na znanem klancu nad Višnjo goro se je danes zgodila huda nesreča. Po cesti je šel okoli pol 12. 19-letni poljski dninar Jože Zupančič, doma iz Sp. Brezovega pri Višnji gori. Tedaj je po cesti pridrvel osebni avto, ki je Zupančiča podrl. Šofer se ni zmenil za ponesrečenca, temveč je naglo oddrvel dalje. Zupančič je obležal na cesti s hudimi poškodbami. Prvo pomoč so mu nudili ljudje, ki so ga naložili na prvi tovorni avto, ki je privozil mimo; ta ga je prepeljal v ljubljansko bolnišnico. Zdravniki, ki so ponesrečenemu nudili takojšnjo pomoč, so ugotovili, da ima Zupančič zlomljeni obe nogi ter hude notranje poškodbe. Kljub takojšnji zdravniški pomoči pa jc Zupančič danes ob pol 4. popoldne za poškodbami umrl. Do sedaj še ni ugotovljeno, kdo je bil neznani avtomobilist, ki je to nesrečo zakrivil.
Gospodarstvo
Hranilnice o
v| •
v Vt^t
zasctU
Za konverzijo v gotovini. — Mobilizacija denarnih zavodov
Pozdravljajoč namen Kraljevske vlade, da pristopi k definitivni rešitvi kmečke zaščite, smatra Zveza jugoslovanskih hranilnici v Ljubljajji kot zastopnica vseh 29 samoupravnih hranilnic v dravski banovini, ki upravlja 1.050 milijonov Din vlog, za potrebno izjaviti v interesu definitivne rešitve kmečke zaščite, s tem zvezane mobilizacije denarnih zavodov in obnovitev kmetove kreditne sposobnosti sledeče želje:
I.	K razpravam o rešitvi kmečke zaščite naj se pritegneta tudi obe hranilniški organizaciji, t. j. Savez štedionica Kraljevine Jugoslavije v Zagrebu ter Zveza jugoslovanskih hranilnic v Ljubljani, kajti za mnoge, zlasti podeželske hranilnice je rešitev kmečke zaščite naravnost življenjskega pomena, ker io nekatere posodile kmetom do 90 odstotkov, vseh tvojih vlog. Skupno znašajo kmečka posojila slovenskih hranilnic okrog 110 milijonov dinarjev.
II.	Zaščita naj bo indmdualna in naj se podeli le onim dolžnikom-kmetom, ki so zaščite potrebni. Od nje naj se izvzamejoi
1.	dolžniki, katerih dolgovi ne presegajo zneska 2.000 Din,
2.	dolžniki, katerih zadolžitev ne presega 20 odstotkov njihove imovine,
3.	inozemci, ki imajo dohodke iz inozemstva, katerih naša davčna uprava nima v evidenci,
4.	dolžniki, katerih obdavčeni dohodki iz kmetijstva znašajo manj kakor 75 odstotkov vseh njihovih obdavčenih dohodkov,
5.	ijolžniki, ki bi mogli odplačati ves dolg ali del dolga z odprodajo dela svojega posestva, v koliko se s tako prodajo ne ogrozi njihova eksistenca.
III.	Zaščite naj bodo deležni le oni dolžniki, ki predložijo potrdilo o tem, da so kmetje, v pre-kluzivnem roku največ 6 mesecev po uveljavljenju predpisov o kmečki zaščiti. Zaščita naj se odvzame vsem dolžnikom, ki na kakršenkoli način na škodo upnika devastirajo svoje posestvo, zlasti gozlove.
V	sporu naj izda pristojno sodišče sklep, da dolžnikom, navedenim v t. II. in III., ne pritiče zaščita.
IV.	Ker so hranilnice enako kot zadruge ustanove občekoristnega značaja, ki odvajajo ves svoj
Konferenca industrijcev na Bledu
V	nedeljo, dne 23. t. m. bo ob 11 predpoldnc v prostorih hotela »Toplice« na Bledu konferenca, ki jo sklicuje belgrajska Centrala industrijskih k ar porečij. Konferenco bo vodil predsednik Centrale g. Vladimir Arko iz Zagreba. Svojo udeležbo je napovedal g. minister trgovine in industrije dr. Milan Vrfoanič. Industrijska konferenca je predvsem namenjena proučavanju aktualnih problemov gospodarske in socijalne politike. Osobito naj se predstavniki industrije kot delodajalci posvetujejo o stališču, ki ga naj končno zavzamejo napram problemu minimalnih mezd in
>ttWaktivnih pogodb ter napram štraijkom kot političnemu sredstvu. Poleg statutarnih predstavnikov vseh članov Centrale industrijskih korpora-,r<l±)">'So na konferenco povabljeni zastopniki naših industrijskih podjetij.
Stanje naših Miringov
Klirinški saldo v prometu z Nemčijo je v doba od 13. do 20. avgusta padel od 19.9 na 19.5 milij. mank. Zadinie izvršeno izplačilo ima števili«) 10.170 z dne 29. juilija 1935.
Znatno se je zmanjšal tudi saldo v kliringu z Italijo in sicer od 39.3 na 38.8 milij. lir.
Nairaslel pa je naš klirinški saldo v prometu s Turčijo od 1.25 na 1.31 rrvilij. francoskih frankov, v prometu z Bolgarijo pa od 306.000 na 431.000 dinarjev.
*
Izvoz pšenice in koruze samo za devize. Na
predlog Narodne banke je zaslopnik finančnega ministra odredili, da se smeta pšenica m koruza izvažati samo za plačilo v prostih devizah.
Pri gotovih boleznih žoila iti jeter,
žolčnega kamna in zlatence urejuje naravna
FRANZ-JOSIEFO V A
grenka voda prebavo in pospešuje izpraznjenje črev. Kliniške iskušnje potrjujejo, da domače zdravljenje dobro učinkuje, ako se jemlje zjutraj na tešče Franz-Josefova voda pomešana z nekoliko vroče vode. Rast. po min. soe. pol. hi nar. Edr. 8-hr. 1S48S, 35. V. K.
Kulturni obzornik
Stara zaveza v grafični umetnosti
Dunajska založba umetnostnih publikacij Albert Kende, je začela v uredništvu Theodorja Ehrensteina izdajati v posameznih sešitkih »Staro zavezo v grafični umetnosti« (Das alte Testament in der Graphik), ki ima namen, na svetopisemskih motivih prikazati kronloški in stilni razvoj grafičnih umetnosti v Evropi. Isti umetnostni zgodovinar je že prej izdal monumentalno knjigo »Das alte Testament im Bilde«, kjer pa se je oziral samo na slikarstvo in kiparstvo, ter pokazal njun razvoj od starokrščanskih, oziroma še starejših časov do najnovejših. Pričujoča knjiga, ki se omejuje samo na lesoreze, bakroreze, radiranke in litografije, to je na čisto grafično umetnost, ki je veliko mlajša (šele od XV, stoletja dalje), obsega torej razvojno vse manjše razdobje. Razkošno pa pokaže in podčrtava ves stilistični razvoj od starih srednjeveških inkunabil do dekadence (Litvanec Abel Pann) ter ekspresionizma (L. Cornith). Urednik sam strogo zagovarja svoje zgolj umetnostno zgodovinsko stališče pri ureditvi knjige; da pa se je omejil samo na sveto pismo stare zaveze, je storil zato, da se toliko razločneje vidijo različne obdelave istega motiva v različnih časih, tako že po gledanju na motiv kot na slogovno obdelavo, ter da ob kronološki zapovrstnosti od najstarejših do najnovejših grafičnih del stopi jasneje vsa problematika te umetnosti pred oči. Ne gre mu za »kaj«, temveč za »kako« tudi pri tako na videz izključno religiozni knjigi. Drugič pa je hotel najti neko zaključeno celoto, ki bi ne bila preobširna (kol bi bil na primer testament), in ki bi jo mogel v 20 sešitkih popolnoma zaključiti. V prvem sešitku, ki poleg uvoda v nemškem, angleškem in francoskem jeziku (4. str.) obsega 94 podob na štirideset straneh, med njimi 4 celostranske in kolorirane, ie oblelal po tej svoji razvojno-ikonogia'ski metodi šele dva moliva: namreč »Ustvarjenje sveta« ter »Adama in
čisti dobiček po predpisani dotaciji rezerv za ob-čekoristne namere in so nudile kmetom vedno tako cenena posojila na dolgo dobo (15—25, pred vojno celo na 35 in več let), tako da so dejanski njihovi dolžniki-kmetje pri njih še vedno uživali zaščito, naj se hranilnice glede kmečke zaščite izenačijo z zadrugami, zlasti tudi, ker bi ev. za hranilnice neugodna rešitev kmečke zaščite zahtevala žrtve od javnih korporaij, ki jamčijo za hranilnico. Zato naj se hranilnicam dovoli, da smejo izterjevati kmečka posojila po odplačilnih načrtih, katere predpišejo za nje teritorijalno pristojne zveze, vendar z omejitvijo, da ne smejo obresti posojil presegati 6 odstotkov in da mora znašati odplačilni rok vsaj 12 let, v kolikor ni dogovorjen z dolžnikom že sedaj daljši odplačilni rok.
V.	Ker je glavni namen kmečke zaščite zaščititi kmeta pred dražbo njegovega posestva, ki mu grozi največ, ako ne more pravočasno izpolniti svojih kratkoročnih, zlasti meničnih obveznosti, naj se
tudi v novo Uredbo, odnosno zakon prevzame določba čl. 11 sedanije Uredbe o zaščiti kmetov z dne 30, septembra 1935, da se ne smatrajo kot dolgovi kmetov »dolgovi, kolikor so pokriti z zastavo«. Z ozirom na določbe srbskega gradjanskega zakonika (§§ 304 m si.), kakor tudi avstrijskega državljanskega zakonika (§§ 447, 448), se mora smatrati za zastavo ročna zastava, kakor tudi zastava nepremičnine ali hipoteke. Vsaj dolgoročna hipoteka (na več kakor 10 let) naj bi bila izvzeta od zaščite.
VI.	Z ozirom na obljubo, dano od strani Kralj, vlade, da bo rešena kmečka zaščita na tak način, da bodo ostale nedotaknjene vrednost dinarja kakor tudi pravice vlagateljev, prosimo Kraljevsko vlado, da reši obenem s kmečko zaščito tudi vprašanje mobilizacije denarnih zavodov s konverzijo kmečkih dolgov tako, da prevzame kmečke terjatve od denarnih zavodov kak državni ali privilegirani denarni zavod, ki naj izplača denarne zavode v gotovini. S tem bo storjen velik korak naprej k zopetni mobilizaciji naših denarnih zavodov, od česar bo imelo velike koristi vse zasebno kakor tudi javno gospodarstvo.
Licitacije. Dne 15. septembra t. 1. bo v pisarni referenta inženjerije štaba dravske divizijske oblasti v Ljubljani ofertna licitacija za popravilo konjušnice vojašnice »Kralja Petra I. Vel. Osvoboditelja« v Ljubljani. — V intendanturi štaba dravske divizijske oblasti v Ljubljani bo dne 20. avg. t. 1. licitacija za dobavo 40.000 kg fižola.
Mojstrski izpitni tečaj za mizarje. Zavod za pospeševanje obrta Zbornice TOI v Ljubljani priredi za kandidate, ki sc nameravajo podvreči mojstrskemu izpitu za mizarje, poseben tečaj. Predavalo se bo 10—15 ur o tehničnih in kemičnih lastnostih lesa, njegovi uporabi, napakah in ohranjevanju, o brusilih, hižilih, politurah, orodju, strojih in varnostnih napravah. Tečaj se bo vršil, če bo dovolj prijavljencev v septembru. Predavanja bodo 5 do 6 dni ob večernih urah. Obisk brezplačen. Kdor se želi udeležiti tečaja, naj se prijavi Zavodu po dopisnici z navedbo ločnega naslova najkasneje do 10 septembra t. 1.
Uvozna kontrola. Na podlaga statističnih podatkov za prvo polovico je znašala VTednost predmetov, za katere je treba zahtevati predhodno dovoljenje, 714.7 milj., celo lansko leto pa 1.287.7 milij. Din
Povišanje cen pšenice. Priviligiirama izvozna družba je sklenila, da velja repori v znesku 3 Din, ki je določen za zaključke in postavljanje vlačilcev kakor tudi za izdajanje dispozicij za vagonsko blago, v času od 1. do 30. septembra, ludi za zak bučke z določenim postavljanjem dispozicije za vagonsko blago do 31. avgusta sep-temberska cena, t. j. 133.50 za vlačilcc Tisa 1. Za ostale provenience v tej dobi se povišujejo cene v islem razmerju, t. j. za 3 Din pri 100 kg.
Spet bodo znižane cene na želcznici. seveda
Eredvsem za one, ki bodo popotovali na jesenski jubljanski velesfejem. Z rumeno izkaznico, ki jo za 2 din dobile pri blagajni na postaji, kupite celo karto do Ljubljane, kjer vam na velesejmu na legitimaciji potrde obisk, nakar se lahko z isto karto brezplačno vrnete domov. Za odhod v Ljubljano velja ta popust od 27. avgusta vključno do 13. septembra, a za povratek od 1. do vključnega 18. septembra.
— Kakšen naj bo naš vrt, bomo od 1. do 13,
septembra spoznali na jesenskem Ljubljanskem velesejmu na veliki razstavi »Naš sodoben vrt«, ki bo obsegala ves paviljon G in njegovo okolico. V prekrasnem svetišču cvetja bomo občudovali posebne razstave vrtnic, begonij, nageljnov in da-
lij, razen tega pa tudi aranžiranje vsega mogočega cvetja. Nad 50 m dolg bo sijajno urejeni sodobni vrt, posajen z najraznovrtnejSimi rastlinami ia okrašen z velikim bazenom in kipi. V bazenu bodo razne nove rastline, ki rastejo v voii in ob njej. Poleg velikega vrta bo majhen klošterski vrtiček z zdravilnimi in dišavnimi rastlinami, njegov sosed bo razkazoval čudovite oblike kaktej in sočnic, posebno zanimiv za meščane bo pa zimzeleni vrt, ki je lep tudi vso zimo. Seveda bomo videli tudi najmodernejši skalnjak z blazinicami raznih rastlin, ki uspevajo med kamenjem, a za Slovenijo popolnoma nov bo otroški vrtiček. Razstavljeno bo zgodnje sadje vseh vrst, pri tem pa tudi najlepše sadje, kar ga pridelamo in tudi, kako ga moramo vabljivo servirati. Mnogo bo tuii zalenjave vseh vrst, seveda pa tudi vkuhanega ter konzerviranega sadja in zelenjave. V drugem oddelku bomo spet spoznali vse vrstne škodljivce in bolezni ter sredstva proti njim, a tudi najrazličnejše praktično sodobno orodje za obdelovanje vrtov. Obiskovalcem bodo dobro služili načrti raznih vrtov in razstavljena bo tudi strokovna literatura ter prikazano pridelovanje raznih semen v Sloveniji. Pod milim nebom bo znani strokovnjak Frido Lenard uredil vrt z oblikovanim drevjem ter pokazal vsa ogrodja, a strokovnjaki Botaničnega vrta bodo uredili al-pinetum z vso našo planinsko floro. Ker take razstave še nismo imeli, bo gotovo med največjimi privlačnostmi jesenskega velesejma.
Borza
Denar
„	Dne 21. avgusta 1936.
V zasebnem kliringu je avstrijski šiling na ljubljanski borzi ostal neizpremenjen na 8.58 do o eica^ozagrebški boni je neznatno popustil na 8.5150—8.6150, na belgrajski borzi pa se je malo okrepil na 8.50—8.00. Grški boni so beležili y Zagrebu 29.66-30.35, v Belgradu 29.75 denar. -i™-funt je v LJ'ubljani bil neizpremenjen na 238—238.50, v Zagrebu na 238 denar in v Belgradu 237.20-238.80. španska pezeta je beležila v Belgradu 6.15 blago.
,„„„Ne™ški čeki so v Ljubljani malo popustili na 13.36—13.56, v Zagrebu na 13.26—13.46 in v Belgradu na 13.24—13.44.
Ljubljana. — Tečaji g primom.
Amsterdam 100 h. gold. . . . 2967.79—2982.39
Berlin 100 mark...... 1754.91—1768.78
Bruselj 100 belg...... 736.69— 741.75
Curih 100 frankov..... 1424.22—1431.29
London 1 funt....... 219 37— 221 43
Newyork 100 dolarjev .... 4333.22—4369.53
Pariz 100 frankov..... 287 71— 28915
Praga 100 kron...... 180.47— 181.58
Promet na zagrebški borzi je znašal brez kompenzacij 1,192.788 Din.
Curih. Belgrad 7.—, Pariz 20.20375, London 15.4325, Newyork 306 875, Bruselj 51.775, Milan 24.175, Amsterdam 208.375, Berlin 123.40, Dunaj 57.05, Stockholm 79.60, Oslo 77.55, Kopenhagen 68.90, Praga 12.675, Varšava 57.70, Budimpešta 61, Atene 2.90, Carigrad 2.46, Bukarešta 2.50, Helsingfors 6.80, Buenos-Aires 0.855.
Vrednostni papirji
Ljubljana. 7% invest. posojilo 83—85, agrarji 46 den., vojna škoda promptna 365—306, begluške obveznice 65—66, 8% Blerovo posojilo 83—&t, 7% Blerovo posojilo 73.25—73.50, 7% posojilo Drž. hip. banke 86—87.
Zagreb. Državni papirji: 7% invest. posojilo 83.50 den., agrarji 47.50 den., vojna škoda promptna 364—365:50, 9. in 10. 362 den., begluške obveznice 69—69.50, dalm. agrarji 66.50 den., 8% Blerovo posojilo 82.75 den., 7% Blerovo posojilo 73.50 do 73.75, 7% posojilo Drž. hip. banke 86 den., 7% stab. posojilo 82.50—83.50 (83). — Delnice: Narodna banka 6.250 den., Priv. agrarna banka 233.50—234.50, Trboveljska 130 den., Isis 20 den., Osj. sladk. tov. 135 bi.
Belgrad. Državni papirji: 7% invest. posojilo 84—84.50 (84.40, 84.25), agrarji '18.75 hI., vojna škoda promptna 364—365, begluške obveznice 69 do 69.25; 68.20-68.25 (68.25), 8% Blerovo posojilo 83—84, 7% Blerovo posojilo 73.50—73.75, 7% posojilo Drž. hip. banke 86 -80.50, 7% stab. posojilo 83.50 bi. — Delnice: Narodna banka 6325 bi. (6295), Priv. agrarna banka (233.25).
Žitni trg
Novi Sad. Ječmen bč., srem.. novi, 64 kg.
90—92.	— Moka bč., srem., ban., slav. Og in Ogg 202.50-212.50- št. 2 182.50-192.50, št. 5 162.50 do 172.50, št. 6 142.50—152.50, št. 7 122.50—132.50, št. 8 95—100. — Fižol bč., srem., beli brez vreče 1% 162.50—165. — Vse oslalo neizpreinenjeno. Tendenca mirna. Promet srednji.
Sombor. Rž bč. nova 102.50—105. — Ječmen bfi., erem. novi, 63-W kg. 92—95, bč. spomladanski, 67-68 kg, 117.50—122.50, bar., 67-68 kg, 127.50-132.50. — Koruza bč, srem. gar. kval.
91—93.	— Vse ostalo nelzpremenjeno. Tendenca vzdržana. Promet 59 vagonov.
Največja kilometraža
ob vsakem vremenu in na vsaki cesli z gumo
A. GOREČ, d. as o. z.
Palača Ljubljanske kreditne banke
Kranjska gora
Letošnja sezona gre k svojemu koncu. Letovi-ščarji polagoma odhajajo. Dva posebna direktn* vagona Belgrad—Kranjska gora ne pripeljeta nikogar več, pač pa vsak dan odpeljeta. S sezono smo lahko zadovoljni, dasi, kakor pravijo, ni več tistih >petičnib< tujcev, kakor nekdaj. Vsi hočejo bolj skromno preživeti svoje letovanje. Ko je bila sezona na višku, je šlo na uro mimo Gorice (trga pred župno cerkvijo; ime najbrž od govorice, ker tam po službi ljudje postoje in se pogovore) med tednom do 400, ob nedeljah do 600 ljudi.
Stavbno delo je zadnja leta zaradi krize precej mirovalo. Zdaj pa zopet postavljajo nove domove in vile, n. pr. železničarji svoj Mladinski dom v Gozdu — temeljni kamen je bil blagoslovljen 9. t. m. —. Sokolska Matica v Kranjski gori, v Podkorenu pa rastejo nove vile. Zdaj Stojo Kranjska gora 170 hišnih številk, Podkoren 95, Gozd 68, Srednji vrh 17 in Log 16. skupaj 860: ob ljudskem šletju I. 1921 je bilo vseh hišnih številk 290. Le eno je pri tem žalostno, da kmetje v sili zaradi krize, dolgov in previsokih davkov od svojih posestev prodajajo tujcem, večkrat drugover-cem, večje ali manjše parcele.
Delo pri novem vodovodu v vas Kranjsko goro vrlo napreduje Rezervoar je že postavljen, /daj pridno kopljejo jarke za cevi. Z vodovodom bo Kranjska gora veliko pridohila.
Sascnanila
Ljubljana
1 Stolna Proveta vabi (tvoj* Stan« ta prijatelje, da rr i itružitia/uti udtdcžc v nedeljo '23. avgusta izleta k ev. Marjeti nad Medvodami. Odliod z a[»olilan«kim vlakom. Na I>Ta77iiiik 9. septembra sc člani Prosvete udoložc iv.leta n« Dobrovo, v nedeljo 80. avgu«t.a pa I« Stolna Prosveta po depntaciijl ?wiKl«i>aiia na JubUcjllh slav nost i h ua Jesenicah. Člane vljiutno vabimo, da no ta doji Ghn največ mogoče pridružite naAnrmi otl-portlftrirttvu.
1 Notno službo imajo lekarne: mr. Hmkn.nMA, Sv. .Tnikoba trg 9; uir. Kamor, MUdoSifceva oonta 20, U mr. (lart.il«, Moste.
Radio
Programi Radio Ljubllanai
Sobota, 21. avgusta: 12.1*1 Ploftče 12.45 Poročila, vrcmemftka nagmved lfl.00 Naipoved taisa, »porod, obvestila 13.15 Plošfte 14.00 Vroine in bormii tečaji Ifi.lMI Za dolopimt (liadijski orkostor)) 18.40 Pogovori « liosluSiilel 19.00 Napovod časa, vremenska nar>oved, poročila, h|>o-rod, obvestila 19.30 Nacionalna ura: Po XI olimpijadi v Berlinu (Dobrin) 19.50 Rkcliard Waigoer: BlegMdova Idil« '.«1.10 0 znnanji poHtAM (nrodnlk dr. Kuhar) Bl.MI Prenos iz Tnrina: Koncort italijanske glasbe JD.Ofl Napoved časa, vremenka napoved, porodilo, spored 22.-0 Prenos koncerta voja&ko godbo iz Uniona.
Drugi programh
SOBOTA, 22. avgusta. Belgrad t: 50.15 Prono« i n IJii n a: Dola starlli italijanskih komponistov — H citira d II: 20.00 Lovišča v ' Jugoslaviji (Aleksifi) — Zagreb: 2H.30 Vokalni koncert (M H mi fieipoc) 90.45 Pr«n«» h Torina: Kompozicijo starih mojstrov — Dunaj: 20.20 Pe«rter program 22.10 Zabavni koncert — Budimpešta: 20.10 Koncert budlmi>«Slanekoga jtoucortiicga or\ke»t.ru, prenos iz Zoološkega vrta — Milan. 20.40 Večer italijanske klasične glasbe — tlim: 20.10 TeTa Praga: 21.00 Koncert Radio orkestra — Variava: 20.15 Ura za poljske isMclJenco 21.00 VioJ1n»ki konoort — Miinchm: 19 40 Vokalni konoort 20.10 Vojafika godba.
Evo«. Vsako poglavje posebej je zase celota. Motiv »Ustvarjenje sveta« zasleduje od lesoreza leta 1430, preko malih nemških mojstrov in predrene-sanskih italijanskih grafikov do renesance in nizozemske šole, preko klasicistične manire do modernista Panna. Zanimivo je, da realistična doba v grafiki ni dala religioznih motivov. Šele ob drugem motivu »Adam in Eva« najdemo lesoreze znanega Dorč-ja, iz tik predrealsitične dobe. In na ta način bo v prvem prihodnjem sešitku podan razvoj motiva »Kajn in Abel«, »Noe«, »Babilonski stolp« in »Abraham«, v naslednjem pa »Hagar«, »Lot« in »Abrahamova daritev«. To so sešitki, ki so napovedani za dogleden čas. Vsak sešitek bo izšel po preteku dveh mesecev ter stane za inozemstvo vsak posebej S 6 (v Avstriji pa 5.83). Opozarjamo na to monumentalno izdajo staro zavezanih motivov, ki ki ima poleg svoje umetnostno-zgodovinske pomembnosti — za prihodnje sešitke obljublja urednik tudi kritične opazke, ki naj opozarjajo gledalce na umetnostno zgodovinske probleme —, tudi še osnovno zanimivost, saj kaže, kako so se svetopisemski motivi razumevali v določenih razdobjih ter kako so si posamezni umetniki predstavljali v liku svetopisemske zgodbe. Knjiga ima tako tudi svojo religiozno ceno ter je tudi katehetsko-peda-goško uporabna.
★
Mednarodna operna prireditev v Salzburgu.
Danes se bo vršila v Salzburgu za časa slavnostnih iger zelo zanimiva umetnostna in zgodovinska glasbena prireditev v zasedbi mednarodnega opernega študija v Salzburgu. V prvotni prireditvi bodo peli skoraj nepoznani operni fragment W. A. Mozarta »I/Oca del Cairo« (»Kairska gos«), ki so jo pred kratkim odkrili v zapuščini, in sicer v originalnem italijanskem leziku. Poleg te pa bodo tudi prvikrat uprizorili v francoščini moderno francosko opero »Le Pauvre Matelot« (»Ubogi mornar«) od Dariusa Milhauda. Ta internacionalen opr»rni *tu(?'n krt « tem «!»vi v Sslzlv.trifit svoj prvi nastop, vodi ravna Mi Pavel Csonka, dirigent premiere je maestro Alberto Erede (Turin, Buenos
Aires). Režijo vodi nadrežiser Evgen Schulz-Brei-den (Deutsches Volkstheater, Dunaj, Praga), sce-nerija in kostimi od Willi Bahner (Burg,theater, Dunaj). Glavni ženski vlogi v Mozartovi operi pa pojeta jugoslovanski umetnici Slovenka Anita Me-ze ter Hrvatica Nada Tončič iz Zagreba. Premiera obeh del se bo vršila danes 22. avgusta t. 1. v Mestnem gledališču v Salzburgu, ponovili pa se bosta 27. avgusta.
Slovenski učitelj (št. 7—8) se razvija v dobro našo pedagoško revijo. V tej številki »o napisali razne članke sledeči pisatelji: A. Lebar (Apostolat kat. učitelja in učiteljice kot človeka), Zazula R. (Pouk čitanja), I. Kramar (Izdelane kateheze za prvo šolsko leto), A. Mandelj (Sodobna telovadba v luči aktivnosti inkoncertracije), A. Kopriva (Teorija in praksa pTotialkoholnega gibanja v narodni šoli), E. Boje (Šolski muzeji pri nas in drugod). Iz duieslovja poroča Fr. Čiček o sodobni vzgoji z ozirom na psihoanalizo in individualno psihoanalizo. Iz družinske pedagogike: E. Deisinger o vzrokih razkroja in pripadanju družine. Posebno ceno dajo reviji razprave o Slomškovih spisih s pedagoškega stališča. Tako piše V. Brumen o Slomškovi izdaji šoLsdcih knjig, prof. A. Klementina (uršu-linka) o kulturno pedagoškem pomenu knjige »Blaže in Nežica v nedeljski šoli«, E. Deisinger primerja Slomška in Pestalozzija. Pod naslovom Šolski problem ▼ tujini poroča E. Deisinger o sodobnem nemškem akademiku ter o šolstvu v Sovjetski Rusiji. Slede še književne vesti, beležke, razgled-nik ter vesti iz društva.
Durmitor, njegove lepote in prirodno bogastvo. Nikšič, 1936. Knjigarna Dj. Kavaje v Nikšiču je izdala 62 strani obširno brošuro o Durmitorju in njegovih lepotah, ki preJslavlja tako eno prvih črnogorskih turističnih propagandnih knjig. Na prvi strani je nekaj zemljepisnih podatkov o Durmitorju ter njega najvišjih vrhovih, obenem pa tudi poti, po katerih se lahko pride v njegovo kraljestvo. Predvsem sedaj, ko je odprta avtomobilska cesta šavnik—Žabljak Plavlje, jc posta! Durmitor važna in pristopna turistična postojanka. Svetozar Tomič daje kratek pregled naselij pod Durmitor-
jem ter zgodovino plemena Drobnjakov, ki stanuje na njegovem pobočju. Dr. Simonovič opisuje prirodne lepote gorskega masiva; dr. Orlic o Dubrovniku in Durmitorju kot edinstvenem turističnem področju; znani alpinist dr. Gusič piše o alpinizmu v Zetski banovini; ing. Vasič o turističnem značaju Durmitorja; ing. J. Ševčik o prometnih zvezah z Durmitorjem; A. Dragovič o kulturnih razmerah v 'Jurmitorskih krajih; dr. M. Žunjič o zdravstvenih razmerah pod Durmitorjem; V. Cero-vič o lovu in ribolovu okoli Durmitorja; N. Jova-novič o Šumarstvu in poljedelstvu v teh krajih. Zaključuje pa članek S. Dimitrijeviča o gradbenih razmerah okoli Durmitorja. Knjižico so uredili prof. S. Cerovič, ing. Ševčik ter knjigarnar f. Kavaja. Brošuro krasi 53 slik. Klišeje je naredila Jugoslovanska tiskarna, toda odtisnjeni so slabo v Nikšiču, kar moti lepo in edinstveno broSuro o lepotah Durmitorja.
Češkoslovensko-JIhoslovinska Revue, štev. 5,
prinaša več člankov, ki se nanašajo na skupne kulturne odnose. Tako je EmU Adamič napisal članek o »današnji slovenski godbi«, začenši pri Krekovih »Novih akordih« in pri Kogoju ter preko ljubljanskega konservatorija profesorjev in učencev, preko Škerjanca, Osterca, Tomca in Ukmarja do najmlajših, ter tako podal pregled godhenega ustvarjanja pri nas. Jar. Bldlo je predstavil Čehom najnovejšo periodizacijo slovenske zgodovine, kakor jo je v Jug. istorijskem časopisu priporočil in za svojo knjigo prevzel prof. M. Kos. J. Pavliček piše o Nikoli Tesli; R. Jedlička o fotografiranju v Jugoslaviji; R. Matejka o Ohridskem jezeru. To so glavni članki te številke. Bogat pa je pregled književnosti, znanosti in umetnosti, pri Srbih, Hrvatih in Slovencih, O zadnjem piše ta pregled dr. 0. Ber-kopec ter govori v tVj številki o Kidričevem Prešernu, Pregljevih Otrocih sonca (ki jih preveja na češko dr. Vybiral), o Kranjčevih Treh novelah, o Karlovškovem Slovenskem ornamentu ter 5—6 št. Slovenskega sveta. Številki je pridejana priloga Slo-van»ky Jadran, ki je bolj propagandnega značaja. V njem sta prevedeni ive srbohrvatski pesmi G Tartalje ter Vere Obrenovič-Delibašičeve.
Groza v
V poslednjem času je več in več poročil o nečloveških zločinih španskih marksistov. Dogodek v Cartageni — 360 policistov in 80 mornariških častnikov so utopili — spominja na slična zverinska početja francoske revolucije v Nantesu. Pravkar poročajo o križanju živih ljudi. Zdi se, da je teror v Španiji dosegel svoj vrhunec. Komunisti so naravnost satanski v svojih grozodejstvih. Poročajo pa tudi, kako njih žrtve vprav junaško umirajo. Francoski list »Temps« poroča o smrti generalov Godeda in Burrieta. Oba častnika sta si zaželela, da bi bila še poslednjikrat pri sv. maši. Oba sta tudi prejela sv. obhajilo. Potem je general Goded zadnjikrat sprejel svojo ženo in hčer. Blizu trdnjave Montjuich so oba častnika ustrelili, ki pa i
Španiji
nista pustila, da bi jima zavezali oči. Ko je dal poveljnik skupine, ki je streljala, povelje za strel, je general Goded mirno kadil cigareto in hrabro umrl pod točo krogel.
V prejšnjem kapucinskem samostanu so zdaj pripravili ječo za ženske. Ondi jih je 180. So žene, vdove in hčere raznih generalov in so redovnice in nekaj znanih plemkinj; med njimi je tudi voj-vodinja iz Viktorije, ki je bila med maroško vojno članica Rdečega križa. — Vsi so v skrbeh za usodo teh žensk, ki se niso nikoli zanimale za kake politične zadeve.
Rdeči miličniki prav dobro skrbe zase. Vsak miličnik, ki je na fronti ali se sploh udejstvuje, prejme na dan po 10 pezet.
Med španskimi uporniki. Preskrba ljudstva z živili v krajih ki jih je vojaštvo zavzelo. Tu se je začelo
spet vsakdanje, mirno življenje.
Živ je zgorel
Slavni EI Escorial pri Madridn.
V EI Escoriatu
Mrtvaško mesto — najmogočnejših vladarjev
sveta.
V teh dneh so listi poročali, da je madridska vlada poslala stanovalce slavnega Escoriala, avgu-štinske menihe, v Madrid. Zakaj je vlada to storila, ne vemo, a morda so menihi za talce, morda pa jih bodo umorili kar tako, kakor so že toliko duhovnikov in redovnic — kdo ve. O usodi teh menihov bomo šele tedaj zvedeli kaj več, ko se bodo te krvave homatije v Španiji polegle.
Grohnica španskih kraljev.
EI Escorial, avguštinski samostan, ni bil zmeraj le bivališče menihov. Po zmagoviti bitki pri S. Quentinu 1. 1557 je španski kralj Filip II. obljubil sezidati v čast svetemu Lovrencu samostan in cerkev, ki naj bosta zaeno grobnica vseh španskih kraljev. Izbral je zemljišče na južnozahodnem obronku Sierre Gtiadarrame, 42 km od Madrida. Pokrajina je brez lepot, je le kamnita pustinja, ki je pa po svoji podobi vprav veličastna.
Stavbo zo začeli zidati 1. 1563 po načrtih in pod vodstvom Juana de Toleda in so jo dokončali 1. 1584 pod Juanom de Hezzero. Tloris ima podobo ražnja, v spomin na mučeniško smrt sv. Lovrenca. Prav v središču je strogo v slogu španske renesanse sezidana cerkev s kupolo, ki je pod njenim velikim oltarjem kraljevska grobnica. Na desni in levi velikega oltarja sta v nadnaravni velikosti bronasta kipa cesarja Karla V. in kralja Filipa II. v krogu njih družine; vsi pa klečijo.
Kamenje in zlato.
O postanku zgradbe je ohranjena zgodbica, ki se v njej izraža velikopoteznost kraljevega stavbenika in zaeno njegova šegavost, ki bi je človek ne prisodil mrkemu in rezkemu kralju, ki je zbežal od ljudi. Med zidanjem, ki ga je kralj sam nadziral, ga je nekoč obiskal neki poslanik tuje države. Ko mu je kralj pokazal in razlagal načrte orjaške stavbe, je dejal poslanik, da je kamenja zadosti tod okoli za izvedbo takega velikanskega načrta, da pa bo premalo zlata, preden bodo vse dokončali. Ko je bil Escorial dozidan, je kralj povabil tega poslanika k sebi. Odvedel ga je k velikim vratom, kamor je dal na vrh vzidati sklad zlata in je dejal: »Gospod, nekoč ste dejali, da nam kamnov ne bo zmanjkalo za stavbo, da pa bo pač premalo zlata zanjo. A zdaj poglejte: tukaj mi je zmanjkal kamen in sem ga dal nadomestiti z zlatom, ki sem ga imel odveč.«
Zdaj tega zlatega sklada ni več. Pravijo, da so ga 1. 1808 Napoleonovi vojaki izdrli in ukradli. Luknja nad vhodom pa je še zdaj vidna.
Neprecenljivo bogastvo.
Samostan in palača imata nebroj umetniških zakladov prvovrstnih umetnikov, Tiziana, Greca, Valazqueza, umetniške prepone sten in knjižnico s 130 tisoč knjigami in 4000 rokopisi. Upamo, da teh dragocenosti ne bodo uničili miličniki, kakor so v teh tednih že toliko umetnin spravili s sveta.
V grobnici.
Od vseh teh umetnin in razkošnih dragotin pa se razlikujejo sobane, kjer je živel Filip It. in ki so še dandanašnji takšne, kakršne so bile pred 350 leti. Tako silno so preproste, celo preveč špar-tansko gole, da vprav natančno izražajo značaj najmogočnejšega vladarja tistih časov, čigar oblast je obsegala dva dela sveta. In prav globoko pod mogočno stavbo cerkve in samostana je grobnica španskih kraljev od Karla I., ki je kot Karel V. nosil krono svetega rimskega cesarstva, do Alfonza XII., očeta sedanjega, v izgnanstvu bivajočega kralja Alfonza XIII. Kasneje so prizidali še obokan hodnik v grobnici, ki ga je dokončala Iza-bela II. in ki ima dolgo vrsto belih, marmornih sarkofagov, kjer počivajo infanti in infantke španskih kraljevskih rodbin Habsburžanov in Bour-bonov.
EI Escorial je veličasten spomenik španske moči in slave, a tudi kot mesto mrtvih je pretresljiv memento mori, da je na svetu vse minljivo. Naj bi to mogočno mesto mrtvih preživelo sedanje vihre in morije in naj bi še bodočim rodovom pričalo o tisti dobi veličine in kulture, na kakršni je bila Španija nekoč in kakršne ta nesrečna dežela ne bo nikoli več dosegla.
»V bližini Moskve se je v avtomobilu ponesrečil visok sovjetski uradnik Vladimir Jakovljev. Avto se je zaradi eksplozije bencina užgal in je Jakovljev v njem živ zgorel. Jakovljev je bil eden 1 poglavitnih morilcev, ki so v Ekaterinenburgu umorili carja Nikolaja II. in njegovo družino.«
Ta vest je zadnje dni šla po svetovnem časopisju. Kliče nam v spomin žaloigro družine Ipati-jev, o kateri so izšle zadnja leta neštevilne knjige. Zadnji, ki je o tej žaloigri pisal, je bil Kerenski sam, ki je v svoji knjigi «Resnica o umoru Roma-novov», ki je izšla v Parizu pri Payotu, skušal nepristransko opisati ta tragični dogodek. Razumemo, da si skuša nekdanji šef revolucionarne menjševi-ške vlade oprati svoje roke in se otresti odgovornosti, ki mora težko obremenjevati njegovo že itak nemirno vest. Razumemo tudi, da on sam ni hotel smrti carjeve družine, ampak, da ga je enostavno preplavila krvoločnost boljševikov.
Toda vrnimo se k temu Jakovljevu. Kerenski mu posveča celo poglavje svoje knjige. Jakovljev torej je bil tisti, ki je baje imel nalogo, da spravi carja iz Tobolska nazaj v Moskvo. Pri tem zaradi pozornosti krajevnih sovjetov, ki se jim je baje zdel sumljiv, ni mogel uspeti. Za nas pa še vedno obstoja vprašanje, če je Jakovljev res imel čiste namene, ko je »reševal« carja iz Tobolska. Zdi se ravno nasprotno, da je namreč igral dvolično igro in da se je ravnal po poveljih, ki jih je dobival od moskovskega sovjeta. Ali ni ugotovljeno, da je bil v neprestanih telefonskih stikih z moskovskimi boljševiškimi šefi, tudi takrat, ko je »reševal« carja in njegovo družino. Naj bo že kakor hoče, toda Kerenski pripoveduje, da se je Jakovljev po svojem »ponesrečenem poskusu« v Moskvi takoj otresel vseh sumničenj in da je sprejel zelo važno i in poveljujoče mesto v boljševiškem taboru. Pozneje smo brali, da je bil zopet preskočil v proti-boljševiški tabor, da je bil aretiran in ustreljen,
Če hočete vedeti
Modre vrtnice bi vrtnarji radi vzgojili, pa jih doslej še niso mogli, čeprav so bile že visoke nagrade zanje razpisane. Nekemu peterburškemu vrtnarju pa se je posrečilo, da je imel črne vrtnice.
Črevo ljudi v Vzhodni Aziji je za petino daljše ko črevo Evropcev.
Desna polovica srca opravlja polovico manj dela ko leva.
Na Kitajskem so neke sive miške, ki čirikajo ko čriček.
Brazilija ima toliko orehov, da jih po 200.000 hektolitrov na leto kar segnije, ker jih ne morejo uporabiti.
V Rusiji in Turčiji je več slepcev ko drugje na svetu; a na Francoskem je največ hromih ljudi in na Angleškem največ gluhih.
in sicer zaradi pomote, kot se je izrazila takrat moskovska «Pravda». Danes pa poroča list, da se je ponesrečil v avtomobilu. Ali je bil res ustreljen prej, ali je živ zgorel v avtomobilu. Kaj je res? Kako težko je to ugotoviti v teminah sovjetskega zločinskega terorja. Resnično pa je vsaj to, da umirajo zločinci tako, kakor so živeli...
(«Journal de Geneve>.)
Najboljša je voda
Imenitne besede Pindarja v njegovi olimpijski odi, da je najboljša voda, so bile za stari vek toliko upravičene, ker so tu že veliko zdravili z vodo. Grki so imeli dosti navodil za zdravljenje z vodo. Thules iz Mileta, ki je ustanovitelj grške filozofije in zaeno evropske znanosti, je dejal: »Princip vseh stvari je voda.« V dobi hipokratskih zdravnikov in njegovih naslednikov, ki se začenja okrog 1. 400 pr. Kr., je imelo zdravljenje z vodo velik pomen. Iz Grčije je prišel nauk o zdravljenju z vodo v Italijo, kjer je Asclepiades poglobil način tega zdravljenja. Telesni zdravnik cesarja Avgusta, Musa, se je na vso moč zavzemal za takšno zdravljenje in bil tak vpliven mož, da so zaradi njega splošno uvedli kopanje v mrzli vodi. »Kdor hoče te kratke dni življenja v zdravju prebiti, se mora večkrat v mrzli vodi okopati. Saj kar ne morem zadostno dopovedati, kako je umivanje z mrzlo vodo koristno,« je razlagal Oribasius, telesni zdravnik cesarja Justinijana. — Mrzlo vodo so še dalje priporočali zdravniki, dokler niso v srednjem veku ti nauki zamrli. Šele okrog I. 1700 so jo začeli spet priporočati nemški, angleški ia francoski zdravniki in potem — čez več let — je zdravljenje z mrzlo vodo nanovo uvedel slavni župnik Kneipp in Priessnitz. Navodila teh dveh uporabljamo še dandanašnji.
V torek, 22. avgusta 1876
Protijngoslovanska liga pa »Obzor«
Turki, Madjari in avstrijski ustavoverci so :avezali, da se Jug '	....
osvoboditi. Za glavno eška,
k protijugoslovansl njej je le za to, da Carigrad ne pride Rusiji
se zavezali, da se Jugoslovani ne smejo nikdar Za glavno podpira tel jico Turkov se Vngleška, vendar se pa Anglija ne i k protijugoslovanski ligi; kajti
šteje sicer An sme vštevati
Barikade v Barceloni. Se zmeraj zapiraio barikade ceste v Barceloni in dan in noč so komunisti
na straži.
v roke... »Obzor« 6icer v dolgem članku nasproti slovenskim in češkim listom opravičuje čudno politiko vlade hrvatske; pa kolikor je tudi besedi, mi ne moremo v njih nič druzega najti, kakor neko sramežljivo skrito sovraštvo do Srbov... Nočemo preiskovati, kdo je tega sovraštva kriv, ali Srbi ali Hrvatje; izrečemo samo svoje obžalovnje, ako se tudi hrvatska in srbska inteligenea daste voditi po nizkih srasteh. Mi tudi dobro vemo, da prosti Hrvatje radi pozdravljajo naše ljudi z besedami »prokleti Kranjec!«; a nam še nikdar ni prišlo na um, da bi za to odgovorno delali hrvatsko narodno stranko in intelegincijo. Ravno tako bi morali delati tudi Hrvatje; ne pa precej razjariti se, če kak priprost, neizobražen, ali le na pol civiliziran Srb v pijanej prenapetosti Hrvatom preti. Dokler ne bomo slišali kaj tacega (da bi bila zmaga nad Turki tudi zmaga nad Hrvati) od srbske vlade in srbskih časnikov, tako dolgo tej stvari nobene vrednosti ne pripisujemo. Hryatska vlada in hrvatska inteligenca, in ravno tako tudi srbska, naj premislite, da imamo vsi Jugoslovani skupne koristi in namene, pa tudi skupne sovražnike, zato si naj oba naroda, zastopana po svoji inteljgenciji, v tem resnem I času roke podala, iu uaj skušaia v prusiem in
neolikanem ljudstvu zadušiti stare predsodke, versko mrzenje, in abotno ter škodljivo medsebojno sovraštvo... Mi Slovenci- čeravno v izobraženosti nekoliko naprej, se nismo nikdar Jugoslovanom za voditelje vsiljevali, in mislimo, da bi bil skrajni čas, da Hrvatje in Srbi popuste medsebojno tekmeštvo, kdo bo prvi med Jugoslovani; vsi hočemo biti enaki med enacimi, in one može, ki bodo za nas največ storili, hočemo vsi počastiti, naj bodo rojeni na Slovenskem. Hrvatskem ali Srbskem.
To je križ z mojim možem! če mu ni dobro,
pije žganje, in če pije žganje, mu ni dobro!
*
Oče: »Veš, kolikorkrat te udarim, me zaboli,, kot bi sebe udaril!«
Sinček: »Potem pa imej usmiljenje vsaj s seboj!«
»Ali tudi vi zato tečete, da bi shujšali?« »O ne, tramvaj sem zamudiil«
Cehi o dr. Korošcu
d-idove Listy« v Pragi, argon Šramkove
ljudske stranke, je pisal dne 15. avgusta t 1. na prvi strani o tridesetletnem javnem delovanju dr Antona Korošca. Člankar navezuje na veliko zborovanje v Mariboru ter poudarja velike zasluge tega voditelja slovens-kega naroda za slovenski narod in za velikost Jugoslavije sploh. Med drugim pravi, da se ima slovenski narod zahvaliti samo njemu, »da je danes svoboden in enakopraven državljan v veliki in demokratični Jugoslaviji ter sc zahvaljuje njegovim modrim in pogumnim političnim bojem za narod, za katerega je znal tudi trpeli nn rti v internacijo, dokler mu ni bila vrnjena državljanska in politična svobodo.« Dalje pravi,« da je zelo dobro in pravilno razumel važnost avtojitete kot temelja vsake moderne države, zato jo je podpirali ki branil. Prav tako pa se je tudi vedno boril neomajno za načela, na kalerih temelji prava demokracija. Tako je postal dr. Korošec dosleden in velik nasprotnik marksizma in fašizma ter vseh drugih prevratnih elementov, ki bi mogla ogrožati demokratična red Jugoslavije. Ena njegovih največjih zaslug je, da je znal zagotoviti državi notranji red in varnost, ki mora služiti drugim za vzor. Čeprav vladajo na vseh mejah razna politična in sooijalna vrenja, nemir in nered, predstavlja Jugoslavija trdno celino, kjer so vse notranje sile organizirane k zgraditvi lepšega skupnega življenja. Nad varnostjo laike Jugoslavije, Jugoslavije reda tn dela, zahtevajočega krščansko nravno in socijalno ureditev, bdi dr. Anton Korošec, katoliški duhovnik iin notranji minister. On je eden tistih velikih jugoslovanskih graditeljev, ki so postavili trdne temelje Jugoslaviji ter pamogli, da je zavladal demokratični in pomirljivi duh med Srhi, Hrvati in Slovenci.«
Dr. Korošec v očeh sodržavljanov
Bel grajska »Samouprava« je objavila dolg in lepo pisan članek, v katerem v zvezi s proslavo
M. Lečnrk, sodnik, Zagreb:
30-letnice dr Koroščevega javnega dela v vznesenih besedah slavi zgodovinsko pomembno udejstvovanje tega bivšega spretnega parlamentarca na Dunaju, večkratnega jugoslovanskega ministra m ministrskega predsednika in sedanjega notranjega ministra, skratka: enega izmed največjih slovenskih in jugoslovanskih sodobnikov. Članek [e poln odkritega priznanja njegovemu .večdesetletnemu delu m s hvalevredno ši-rokogrudnoštjo poudarja sadove, ki riti je to delo rodilo za »bratski slovenački narod«, zlasti na narodno-prosvetnem in zadružnem polju. Po kratkem poročilu o proplav} v Mariboru preide na slavtjenca kt spremlja njegovo vsestransko delo-vejrtie od časov, ko so Slovenci še trepetali za svojo narodno in gospodarsko bodočnost v nemškem objemu, v katerem je ozek obroč rahljala široko razpredena narodna prosveta m do podrobnosti organizirano zadružništvo, kar vse je po smrti dr. J. Ev Kreka padlo na ramena dr A. Korošcu, pod čigar vodstvom je napredovalo do sedanje zavidljive višine, pa do prvih povojnih let, ko je kot podpredsednik v Protičevi vladi v skrbstvu za invalide in.vojne sirote in zanemarjeno mladino pokazal silne zmožnosti in voljo v takrat tako zapletenem socialnem skrbstvu. -
Članek zaključuje z besedami: »Daleč bi nas dovedlo, alko bi se spuščali v podrobnosti kulturnega in narodnega dela dr. Korošca. Njegovo življenje že danes predstavlja velikansko knjigo, ki jo bodo mogli prebirati bodoči rodovi in razmišljati o njegovih zaslužnih delih. Tudi ta proslava, ki je bila v Mariboru, je samo listič iz te velike knjige, kateri je dr. Korošec dal povod. Skratka, on pripada celi Jugoslaviji m ves narod (e lahko srečen, da ima takega državnika. On je zgodovinski pojav te zemlje, in sicer priljubljen, ne kabinetski, po, jv državnika m sociailnega pre-poroditelja. Bog ga živi, v srečo kTalja in domovine!«
Novi državljanski zakonik
CKonec sledi v torkov« številki.)
Na temelju zakona aili dogovora, pripadajo upniku 6% obresti, (ne 5%, kakor je to odrejeno po sedaj veljavnih zakonih) v kolikor niso bile druge obresti izrecno pogojene. Če je bila pogojema višja obrestna mera kot 8%, sme dolžnik, ko poteče 6 mesecev od sjdeoitve pogodbe, brez ozira na pogojeni čas vračila, odpovedati glavnico, pri čemur se mora držati 6 mesečnega odpovednega roka, t kolikor ni dogovorjen krajši odpovedni rok. Pravica do odpovedi se ne more pogodben« izključiti ali omejiti. Ti predpisi veljajo tudi za
vrednostne papirje, glaseče se na donosnika. _
Obrestne obresti je možno pogoditi, vedno pa se •mejo zahtevati od dneva dostavljene tožbe ter znašajo, če ni drugega dogovora, istotaiko 6%. Pri dolgoročnih dolgovih plačajo se obresti v pomanjkanju drugega dogovora, letno nazaj. Obresti smej« narasti samo do višine glavnice, od dnera tožbe H adšamejo zahtevati še daljne obresti. Ni veljavna ppgodba, da se upnik za dano glavnico poplača tnufllVaniem nepremičnin (arenda), z dajatvami v fiarivi ali pa s službo ali z delom.'
V	§ 1003 se dodajo še osebe, ki »so se za to javno ponudile«, in ravno tako se ie doda na koncu: »Isto velja glede onega, ki je odrejeni osebi ponudil, da bo upravljal izvestne posle«, k §u 1006 je dodan odstavek: »V koliko veljajo za pravdno pooblastilo posebni predpisi, odrejuje zakon o sodnem postopku ▼ civilnih stvareh«. V § 1008 se izpušča zadnji stavek, ostalo besedilo pa se redi-gira tako, da izpade izposojilo in nalaganje, sprejemanje in zavračanje prisege. V § 1013 je spremenjen zadnji stavek: »Poobastilo more od pooblaščenca zahtevati, da mu izroči te darove ali nagrade, s čemur se ne posega v negove pravice do odškodnine«. § 1019 je brisan ▼ zvezi z normiranjem pogodbi v korist tretjemu, § 1027 je skrajšano redigiran: Predpisi tega poglavja se uporabljajo na lastnike obrtnih podjetij, ki vodstvo podjetij zaupajo svojim usužbencem. O obsegu pooblastila odločajo posebni zakoni ali pogodba, sicer se presoja po predmetu in naravi stvari. V § 1031 se izpušča stavek glede voznikov. Odpade 2. stavek § 1043 kakor tudi celi § 1044, ker so to •amo sklicevalni predpisi.
V	poglavju o menji je kot nepotreben črtan § 1046. Tako § 1045 (menja) kakor v § 1035 (kupna pogodba) je dodano, da se morejo te pogodbe skleniti med zakonci veljavno le. a«o je napravljen o tem notarski akt. Za kupno pogodbo ni potrebno, da je vsota denarja že odrejena, nego je dopustno, da se vsota more določiti po okolnostih- Črtajo se drugi stavek v § 1059 in celi § 1060, § 1061 (dolžnosti prodajalca) dodaje se novi odstavek: Ce ni drugače pogojeno, nosi stroške izročitve prodajalec, stroške merjenja in tehtanja, a kupec stroške prevzemanja in pošiljanja stvari na kraj, ki ni kraj izpolnitve. Če je prodana kaka pravica, nosi stroške osnovanja in prenosa pravice prodajalec. Kupec nepremičnine in kupec pravice na nepremični nah trpi stroške spisa v javne knjige s stroški za listine potrebne za vpis. § 1063 je dodano, da v takem primeru (pri prodaji na up) prodajalec nima pravice do odstopa, a kot 2. odstavek k istemu § se še dodaje: Ce pa si je prodajalec premičnine pridr-žal lastnino, dokler se ne plača kupnina, tedaj pridobi kupec, če ni drugače pogojeno, lastnino šele tedaj, ko. kupnino popolnoma izplača, prodajalec pa more odstopiti od pogodbe, če kupec s plačilom zavlačuje. Pridržek lastnine pa je veljaven samo, če je pogodba sestavljena pismeno in ako je v listini dan aospetka kupnine koledarsko določen. — K posebnim vrstam kupne pogodbe (§ 1067) spada še kup po vzorcu, roki v § 1075 (predkupna pravica) So podaljšani na 7 in 60 dni, v zemljiški knjigi vpisana predkupna pravica ima v dražbenem postopanju ta učinek, da se mora upravičencu dostaviti sklep o dovolitvi dražbe s prizivom, da se svoje pravice posluži v enomesečnem roku od dneva obvestila o dovoljeni dražbi. — Na mesto 2. stavka § 1032 se odreja, da more prodajalec po izteku roka, ki ga je odredil primerno po oKoInostih. kupca pozvati, da se izjavi; prodajalec ni več obvezan, ce se kufiec na ta poziv ne izjavi takoj. — Kup po vzorcu je brezpogojen kup. samo. da je prodajalec obvezan dati blago, ki odgovarja vzorcu," isto tako je kup na poskušnjo brezpogojen, pri tem je izjavljen sam onagib za kup.
Zakupna pogodba nastane kljub temu, da prevzemnik daje del plodov, kakor je to navedeno v § 1103, ako iz same pogodbe in iz namere stranke sledi, da se imajo uporabljati predpisi o zakupni pogodbi. — Vsi sedanji predpisi o priitiski in ded nodačni pogodbi in o površini (§§ 1122—1150) so kot obsoletni izpuščeni.
V poglavju o pogodbah o skupnosti imovine ni drugih sprememb, kot da so črtani §§ 1170, 1180. 1196, 1165 drugi odstavek. 1204. 1207 zadnji stavek,
1214 in 1216, ker ti predpisi spadajo v trgovinski zakonik ah pa 60 obsoletni.
Ženitne pogodbe. § 1217 se dodaje, da morejo take pogodbe sklepati tudi zaročenci, vendar imajo učinek samo, če ee sklene zakon, in da je za veljavnost zakonske imovinske pogodbe potreben notarski akt. Nezakonska hči ali vnukinja sme zahtevati doto ne samo od matere, ampak tudi od materinih roditeljev (§ 1220 na kraju). § 1226 se izpušča, ker spada v uvodni zakon, § 1227 je predrugačen v toliko, da mož pridobi polno lastnino na doti, če ta obstoja iz gotovine ali iz potrošnih stvari, če pa obstoja v odstopljenih terjatvah, tedaj postane on upnik. Ce žena umre pred možem, pripada dota njenim dedičem takoj, ne šele po moževi smrti, a kdor je prostovoljno dal doto, si sme izgovoriti, da pripade po moževi ali ženini smrti njemu nazaj (§ 1,229). Izrečno se navaja, da so opremo dolžni dati ne te sinu, nego ttadi vnuku ne samo starši nego tudi ded in babica (§ 1231). Določila O jutr-nji (§ 1232) so črtana kot nepraktična, isto tako so črtane odredbe o skupnosti imovine v §§ 1234—1236 ter je osiak) samo pri splošnem določilu §1233, ki
ga je, razen 1. stavka, zopet spremenjen in se glasi: oprogi morejo skleniti posebno jx>godbo o skupnosti < imovine vseh vrst, n. pr. o splošni skupnosti imovine, o skupnosti premične imovine, o skupnosti pridobljene in o skupnosti za slučaj smrti. Ako je kaj pridobljeno v času zakonske skupnosti, tako se ima zdaj glasiti 2- stavek ( 1237, se domneva, da sla to pridobila oba zakonska druga v enakih delih. Vendar ee sme dokazovati, da je to pridobil eden ali drugi zakonski drug ali da ta imovina pripada zakonskima drugovoma v kakem drugem razmerju. Izpušča se odredba § 1242. da se mora vdov-ščina plačati za 3 mesece naprej, dočim se § 1245 dodaja, da more žena zahtevati, da se dota ali za-ženilo zavaruje, dasi ni nevarnosti in brez ozira na to, iz čigave imovine je dana in da ji mora svo-ječasno pripasti. §81246 in 1248 se črtata, ravno tako 1. Stavek § 1247. § 1254 je dodano na novo, da se sme odstopiti od dedne pogodbe, če je bila ta pravica izrecno pogojena, a tudi tedaj, če naknadno nastopi okolnost, ki bi bila razlog za razvezo zakona po krivdi drugega soproga, a to 6amo do tedaj, dokler ni prestala pravica zahtevati razvezo zakona. Odstop se javlja drugemu soprogu na sodni zapisnik ali z notarskim aktom. — Ako je zakon ločen iz krivde obeh ali ako ni krivde za ločitev na nobeni strani, more vsak soprog odstopiti od dedne pogodbe. Ako je ločitve brez sporazuma kriva samo ena stran, sme odstopiti samo nekriva stran. Pri razvezi more nekriva stranka vzdržati dedno pogodbo v veljavi s tem, da to svojo voljo takoj naznani drugi stranki. — §§ 1255—1259 so črtani kot nepraktični, §§ 1260 in 1261 sta sta rezervirana za uvodni zakon, § 1262 je zopet izpuščen, ker predosnutek nima točnejših predpisov o skupnosti imovine zakonskih drugov. — Pri ne-sporazumni ločitvi more, če ni drugače piogojeno, ako ni nihče kriv ali ako sta kriva oba soproga, vsak od njih, sicer pa le nekriva stranka, zahtevati s tožbo, da se vsi medsebojni imovinskopravni od-nošajo proglasijo za prestale.
Pogodbe na srečo. Pri naštevanju takih pogodb so izpuščene zavarovalne jiogodbe in pogodbe o posojilih na lad je (§1269), med nje pa se šteje pre-živitek. Predpisom o žrebu je dodano, da iz denarnega ali kakega drugega žreba, ki ga prirejuje kaka privatna oseba, nastane iztožljiva terjatev, če je žrebanje dovolilo oblastvo. Sicer, če dovolila ni, se žrebanje presoja po naredbah veljavnosti za stavo. — Predpis o kuksu spada v rudarski zakon in se radi tega črta (§ 1277). — § 1282 je dodano, da kupec dediščine in dedič jamčjta solidarno upnikom in volilojemnikom in da so obe stranki in notar, ki sestavlja jxigodbo o kupu dediščine, dolžni prijaviti prodajo dedščine brez odlaganja zapuščinske-skemu sodišču, sicer odgovarjajo upnikom za škodo. — O preživitku, ki jto sedaniem zakonu ni po-sebno urejen, govori predosnutek obširno v svojih §§ 1233—1239: Ako lastnik nepremičnine ob izročitvi izgovori za sebe ali za tretjega določene periodične cenitve iz te neprimičnine. dokler bo on živel ali sploh za določen- čas, tedaj je ustanovljen preživitek. Ce se uniči zgradba, v kateri je upravičencu izgovorjeno stanovanje, je lastnik zemljišča dolžan preskrbeti mu primerno stanovanje dotlej, da se zgradba ne postavi v prejšnje stanje! Pravica preživitka je neprenosljiva in ne preide na dediče, vendar se morejo prenesti zahteve poedinih že do spelih storitev, razen, če se te zahteve določajo po osebnih upravičenčevih potrebah. Ce ni drugače pogojeno, je preživetek zakoncev nedeljiv, če eden od njih umre Sodišče more na zahtevo predrugačiti pravni odnošaj strank tako. da preživitek spremeni v dosmrtno denarno rento ali pa ugotovi glavnico iti lastniku zemljišča naloži, da glavnico izplača pri zavodu, določenem za oskrbo starih.
volitve v Domžalah
Domžale, 21. avgusta.
Volilci občine Domžale! V nedeljo bodo občinske volitve, na katerih boste spet postavljeni pred nalogo, izbrati Domžalam delaven in inici-j »ti ven odbor, kakršnega naše hirajoče gospodar-
f.	, .n-3olgo P°,rebuie- Na izbiro imate dve listi: listo jRZ z nosilcem g. Janezom Vrečarjem in nasprotno listo, ki pa skriva svoje pravo ime in na kateri je nosilec g. Končan.
Katero listo boste volili? Odločitev ne bo težka. Vsak zaveden in prevdaren volilec bo volil listo
g.	Vrečarja, na kateri so v pravičnem in skladnem razmerju zastopani vsi stanovi, zlasti delavski in kmečki, česar o nasprotni listi ne moremo trditi. V današnjem času ni lahko vzdržati v ravnotežju gospodarstvo tako velike občine kakor ja domžalska, upoštevajoč zlasti vedno večje dajatve, ki prihajajo na ramena občine. Na listi JRZ. so v upravi in odboru zastopani možje, katerih inicijativnost in delavnost poznamo in od katerih lahko upravičeno pričakujemo, da bodo izpolnili vse nade, katere stavljamo na prihodnji občinski odbor. Videli smo te može pri delu, poznamo njihovo delavnost in odločnost, zato jim lahko brez strahu zaupamo občino. Domžale se potegujejo za poživljenje industrije in za potegnitev nekaterih uradov. Lista JRZ 6i je to stavila v svoj program in bo lahko marsikaj dosegla, če ji bodo volilci izrazili polno zaupanje. Samo tiste občine so zmožne povzdiga in napredka, kjer je velika večina občanov navdana s čutom in smislom za občinsko gospodarsko skupnost. Prepričani smo, da se bo zdravi čut zavednih domžalskih volilcev v nedeljo pokazal v
tem, da bodo vsi brez oklevanja oddali svoj glas listi g. Janeza Vrečarja.
Nasprotno listo sestavljajo v glavnem JNS-arji s predsednikom krajevne organizacije na drugem mestu uprave in pa razni nezadovoljneži, ki jim dozdaj ni ugajala še nobena stranka in jim tudi nobena ne bo. Agitirajo in si prizadevajo, da bi ujeli čim več pristašev z naše strani zlasti ua ime volilca liste. Vsak pameten volilec pa naj premisli, ali je bolje iti z možmi na listi g. Vrečarja, katera ima svoj ustaljen gospodarski program, ki bo občini v največjo korist, ali pa z nasprotno listo, ki je prava mešanica raznih teženj in nazorov in ki so jih samo osebni oziri in trenutno nezadovoljstvo spravili skupaj. Zato pa je lista tudi tako čudno sestavljena, da posamezni stanovi na njej niso zastopani v pravičnem razmerju in da se Domžalci ze sedaj vprašujejo, kakšno bi bilo občinsko gospodarstvo r>od tako enostransko sestavljenim odborom. Priznavamo, da je gostilničarski stan vsega upoštevanja vreden in ima zato tudi na naši listi zastopnike, vendar pomenijo na nasprotni listi izmed šestih članov uprave 4 (reci štiri!) iz gostilničarskih vrst, ki so seveda poleg tega še vsi verni člani JNS, le preveliko omalovaževanje kmeta in delavca. Poleg tega nasprotna lista nima niti v upravi niti v odboru nobenega izrazitega predstavnika iz kmečkih vrst.
Kdor »e zaveda, da je Domžalam potreben delaven in inicijativen občinski odbor, naj se otrese vseh pomislekov in korajžuo prizna, da mora zmagati samo lista g. Janeza Vrečarja. Zavedni volilci, jutri izkažife zaupanje možem, ki to v polni meri zaslužijo in volite listo g. Janeza Vrečarja!
Spoti
V nedeljo Čakovečki SK
Borba našega zastopnika za mesto v nacionalni ligi je končana. Kljub veliki kampanji iz Zagreba pred skupščino JNZ, zagrebški delegati sploh niso na skupščini postavili vprašanje SK Ljubljane na dnevni red. Po oni narodni prialo-vici: »Tresla so se brda, rodila se ie miška«, je šla stvar gladko skozi.
Na vse delegate, posebno pa na hrvatske, je napravilo velik vtis dejstvo, da je sto odstotkov slovenskih klubov kompaktno stalo za svojim zastopnikom.
Z veseljem naglašamo, da ie borba, ki sc je vodila okrog Ljubljane za zeleno mizo z izglaso-
Olimp (Celje): Slovan
V nedeljo ob 17 popoldne se vrši poslednja kvalifikacijska tekma za vstop v podzvezno ligo med imenovanima na igrišču SK Slovana v Mostah za Kolinsko tovarno.
s"; Olimp, favorit tega tekmovanja, nastopi v (Ljubljani takorekoč samo še formeino, kajti Slovanu verjetno ne bo uspelo popraviti svoj celjski debakd, ki ga je utrpel pred 14 dnevi navzlic veliki korelduri svojega moštva.
Predtekmo igrajo rez. Hermesa in Slovana ob 15.30.
Tekmo vodi g. Maccorati.
Zaklmčna tabela olimpijskih iger
Da bodo imeli naši fitatelji pregledno sliko o doseženih uspehih na XI. olimpijskih igrah v Berlinu, navajamo zadnjo tabelo, ki predvideva poleg kolajn še točke, ki so jih dosegle posamezne države. Največ točk — 181 ima Nemčija, po eno točko imajo pa Avstralija, Filipini in Portugalska. Jugoslavija ima 2 točki. Točke so se takole porazdelile: za vsako zlato kolajno 3, za vsako srebrno 2. za vsako bronasto pa po 1 točka.
Nemčija
USA
Italija
Finska
Francija
Madjarska
Švedska
Japonska
Holandska
Anglija
Avstrija
Švica
Češkoslovaška
Kanada
Argentina
Estonska
Norveška
Egipt
Poljska
Danska
Turčija
Indija
Nova Zelandija
Latvija
Mehika
Jugoslavija
Romunija
Južna Afrika
Belgija
Avstralija
Filipini
Portugalska
Olimpijska tabela berlinskih iger
Da bodo imeli on>i prijatelji športa, ki se zanimajo za rezultate, zbrane vse podatke o olimpijskih igrah v Berlinu, bomo prinašali tabelo vseh panog, v katerih se je v Berlinu tekmovalo. V vsaki panogi, odnosno disciplini navedemo po tri najboljši tekmovalce, oziroma one, ki so bili odlikovani z olimpijskimi kolajnami. Začeli bomo z lahko atletiko.
Moški. — Tek na 100 m: 1. Ovvens (USA) 10.3 Metcalfe (USA) 10.4, 3. Osendarp (Hol.) 10.5. 200 ui 1. Ovvens (USA) 20.7, 2. Robinson (USA) 21,1, -3. Osendarp (Hol.) 21.3.
400 m: 1. Archie Wi!liams (USA) 46.5, 2. Brown (Angl.) 46.7, 3. Luvalle (USA) 46.8.
800 m: 1. Woodruff (USA) 1:52.9, 2. Lanzi (Ital.)
53.3, 3. Edvards (Kan.) 1:53.6.
1500 m: 1. Lovelock (N. Zelandija) 3:47.8, 2 Cunningham (USA) 3:48.4, 3. Beccali (Ital.) 3:49.2
5000 m: 1. Hockert (Fin.) 14:22.5, 2 Lethinen (Fin.) 14:25.8. 3. Jonsmm (Šved.) 14:29.0.
10.000 m: 1 Satmin»n 30:lr).4, 2. Askola 30:15.6. 3. Lso-Hollo 30:20.2 (vsi Fin.).
točke	zlata	srebrna	brona
181	33	26	30
124	24	20	12
47	8	9	5
39	7	6	6
39	7	6	6
37	10	1	5
37	6	5	5
34	6	4	8
33	6	4	7
23	4	7	3
27	4	6	3
26	1	9	5
19	3	5	0
14	1	3	5
13	2	2	3
13	2	2	3
U	1	3	2
10	2	1	2
9	0	3	3
7	0	2	3
4	1	0	1
3	1	0	0
3	1	0	0
3	0	1	1
3	0	0	3
2		1	0
2	0	1	0
2	0	1	0
2	0	0	2
1	0	0	1
1	0	0	1
1	0	0	1
776	130	128	130
vonjem Hg, končala s popolnim uspehom SK Ljubljane. Vodstvo kluba, naši fantje in trener se morajo sedaj- strnili in napeti vse sile, da nas bodo lahko dostojno reprezentirali v tej veliki nogometni konkurenci.
Nedeljska tekma s CSK ie pričetek teh priprav, ki se bodo ponavljale vsako nedelno do 13. septembra. Na našem športnem občinstvu pa je, da s svojo navzočnostjo pripomore vodstvu, da brez deficitov pripravi moštvo za velike nastope.
Tekma se začne ob 17 s predteikmo ob 15.30.
110 m zapreke: 1. Towns (USA) 14.2, 2. Finlay (Angl.) 14.4, 3. Pollard (USA) 14.4.
400 m zapreke: 1. Hardin (USA) 52.4, 2. Loa-ring (Kan.) 52.7, 3. White (Filip.) 52.8.
3000 m zapreke: 1. Iso-Hollo (Fin.) 9:03.8, 2. Tuominen (Fin.) 9:06.8, 3. Dompert (Nem.) 9:07.2.
Hoja na 50 km: 1. Whitlock (Angl.) 4:30.41,
2.	Schwab (Švica) 4:32,09, 3. Bubenko (Litva) 4:32.42.
Maraton: 1. Son (Jap.) 2:29.19, 2. 2. Harper (Angl.) 2:31.23, 3. Nan (Jap.) 2:31.42.
Desetoboj: 1. Morris 7900 točk, 2. Clark 7601,
3.	Parker 7275 (vsi USA).
4 krat 100 m štafeta: 1. Amerika 39.8, 2. Italija 41.1, 3. Nemčija 41.2.
4 krat 400 m štaieta: 1. Anglija 3:09.0, 2. Amerika 3:11.0, 3. Nemčija 3:11.8.
Skok v višino: 1. Johnson (USA) 2.03 m, 2. Al-britton (USA) 2 m, 3. Thurber (USA) 2m.
Skok s palico: 1. Meadows (USA) 4.35 m, 2. Oe (Jap.) 4.25 m, 3. Nishida (Jap.) 4.25 m
Skok v daljavo: 1, Ovvens (USA) 8.06 m, 2. Long (Nem.) 7.87 m, 3. Tajima (Jap.) 7.74 m.
Troskok: 1. Tajima (Jap.) 16 m, 2. Harada (Jap.) 15.66 m, 3. Metcalfe (Australija) 15.51 m.
Disk: 1. Carpenter (USA) 50.48 m, 2. Dunn (USA) 49.36 m, 3. Oberweger (Ital.) 49.23 m.
Kopje: 1. St5ck (Nem.) 71.84 m, 2. Nikkanen (Fin.) 70.77 m, 3. Toivonen (Fin.) 70.72 m.
Kladivo: 1. Hein (Nem.) 56.49 m, 2. Blask (Nem.) 55.04 m, 3. Warngard (Sved.) 54.83 m.
Krogla: 1. Woellke (Nem.) 16.20 m, 2. Baerlund (Fin.) 16.12 m, 3. Stook (Nem.) 15.66 m.
Ženske: 100 m: 1. Stephens (USA) 11.5 sek„ 2. Malasiewiczowna (Poljska) 11.7, 3. Kraus (Nem.) 11.9 sek.
80 m zapreke:: 1. Bala (Ital.) 11.7 sek., 2. Steuer (Nem.) 11.7 sek., 3. Taylor (Kanada) 11.7,
Skok v višino: 1. Esek (Madjar.) 1.60 m, 2. Adam (Angl.) 1.60, 3. Kaun (Nem.) 1.60.
Disk: 1. Mauermayer (Nem.) 47.63, 2. Majsovna (Polj.) 46.22, 3. Mollenhauer (Nem.) 39.80.
Kopje: 1. Fleischer 45.18, 2. Luise Krfiger (Nem.) 43.29, 3. Kwaisniewska (Poljska) 41.80 m.
Štafeta 4 krat 100 m: 1. USA 46.9, 2. Anglija 47.6, 3. Kanada 47.8 sek.
Moderni petobof: 1. nadpor. Handrik (Nem.) 31.5 točk, 2. por. Leonhard (USA) 39.5, 3. nadpor. Abba (Italija) 45.5 točk.
*
Zanimiv spored na Mladiki. Pod spTctnim vodstvom ustanoviteljev priredi mladi in agilni SK Športa svoj prvi brzoturnir, rw katerega je povabil sledeče klube: SK Jadrana, prvaka tretjega razreda SK Mladiko in SK Marsa, iimior-skeg« prva LNP za leto 1936.
Začetek turnirja ob 10. Prvi par Mladik«. Mars, drugi par Spnrta . Jadran. Popoldne ob 16.15 nadaljevanje turnirja. Prvi par premagnea m nato zmagovalca.
Zmagovalca turnirja prejmeta lepa darilci, katera so razstavljena v izložbi trgovine »Sjx>rt« Krnel na Aleksandrovi cesti.
Kolesarsko druitm Sava v Ljubljani priredi v
nedeljo oktobru 1D.K1 modkl-trbsko kolesarske dirk,' ob vRakcm vTonumu na prosi Ljubljana Noro mesto in obratno.
Svarta. Onrnvs oh 30 snsrtanok rn!nk\rf»n«en član s t v« v rostnvraclji Deroiuln na R i maki o«*»l| Vain« riulJ nedeljskih tekem. I,ud«. Emil — slgurnot
Kamnih
Zdravstveni denar za dispanzer. Poročali smo že o usodi zdravstvenega denarja, ki je bil dan kol posojilo kinopodjetju. Na zahtevo, da se mora zdravstveni denar obrniti v namene, za katere je bil zbran, se je vnela živahna debata, v kateri so Kamničam pokazali veliko razliko v |K>jmovanju o namenu teh 12.000 Din. Zdaj je bila izdana odločba banske uprave, po kateri mora kino|x>d jetje vrniti ta denar, ki naj se izroči lam ustanovljene mu protituberkuloznemu dispanzerju kot prepo Ircbni zdravstveni ustanovi za ves kamniški okraj (ako bo denar obrnjen v namene za katere je bil ,:.jran, protituberkulozni disjianzer pa bo na ta način prišel do kritja dolga, ki ga je napravil pri nabavi rentgenskega aparata in ureditvi prostorov.
Vsaka dama in vsak gospod
želi, da so rokavice lepe, čiste in mehke
Nošene rokavice, ki jih doslej nismo mogli čistiti doma, pere v tem trenutku
idealno čudežno sredstvo
za pranje brez luga ln mila
Barva, voljnost in mehkoba občutljivih predmetov ostanejo nespremenjene. — TEXIL je takisto posebno pripraven za pranje in čiščenje volnenih, svilenih stvari itd.
Pere tudi v najtrši vodi.	Dobiva 86 povsod.	Originalni zavitek Din 2.50
Glavna predaja za Jugoslavijo : Hinko Mayer in drug, Zagreb.
Zalogo jajc in sadja
po najnižji ceni — ima Bal o h, Kolodvorska 18.
MAtI OGLASI
V malih oglasih velja vsaka beseda Din 1'—; ienltovanjskl oglasi Din 2'—. Najmanjši znesek za mali oglas Din 10*—. Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska 5 mm pelilna vrstic« po Din 2*50. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba prllolltt znamko.
Postrežnica!
Pridno dekle, vešče vseh gospodinjskih del, meščanske kuhe, Išče zaposlitve med pol 10 ln 14 uro. Za plačilo zadosten obed ln malenkostna denarna nagrada. Vprašati: Dr. Eberl, Breg 20/111., med D in 10 uro. (a)
Trgovskega pomočnika
starejšega, zmožnega voditi trgovino z mešanim blagom, s kavcijo, sprejmem. — Ponudbe poslati upravi »Slovenca« pod »Trgvoski« št. 11982. (b)
Mlinarskega pomočnika
sprejme valjčni mlin Bc-ričevo 43, pošta Dol pri Ljubljani.	(b)
Hlapec h konjem
priden, pošten In trezen, nekadilec, se takoj sprejme. Poizve se : Ljubljana, Stari trg 32.	(b)
Prodajalka
z dobrimi spričevali, vajena delikatese ali slaščičarne, vešča tudt nemščine, se sprejme. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »200« 12.169.	(b)
Štiri pomočnike
pleskarske in soboslikar-ske, takoj sprejmem. Jakob 1-Ilebš, d. z o. z. — Cankarjevo nabrežje, (b)
Berite
Slovenca•
m oglašujte u njem!
Pridno dekle
srednjih let, vajeno kuhe ln vsega gospodinjskega dela, z dobrimi izpričevali, se takej sprejme. Služba stalna. Zgla-slti 'se osebno. — Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 12.147.	(b)
J2JH2J
Dijakinjam
boljših rodbin nudimo prvovrstno oskrbo. Nova vila, kopalnica, park, skrbno nadzorstvo. Pišite: Krištof D., LJubljana, Povšetova 4 a.	(D)
II
Kupimo
Več primernih stanovanj
za dijake(-lnje) preskrbi radevolje posredovalnica Novotny, Gosposvetska 2.
(D)
ESBS
Posojila
na vložne knjižice daje Slovenska banka, LJubljana. Krekov tre 10. (d)
Hranil, vloge
Vseh denarnih zavodov in vrednostne papirje vnovčuje po najvišji ceni takoj t gotovini Alojzij P 1 a n i n š e k , Ljubljana, Beethovnova ulica 14-1.
Hranilne knjižice
podeželskih zavodov članic Zadružne zveze ln Zveze slovenskih zadrug, do zneska 100.000 Din — kupim takoj proti gotovini. Alojzij Planlnšek, Beethovnova ulica 14/1.
Knjižice
Mestne hranilnice ljubljanske do 300.000 Din kupim. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Plačljivo takoj« 12.168. (d)
Stružnico za železo
kompletno, kupimo. Ponudbe na Tekstilno tovarno Beer, Hrlbernik & Comp., St. Vid nad LJubljano.	(k)
Kupimo
rabljen slrni kotel v velikosti ca. 600 litrov. Mlekarska zadruga v št. Go-tardu, pošta Trojane, (k)
Smrekove plohe
od 12 do 25 cm premera in od 4 do 10 m dolžine kupim po najboljši ceni Nadalje kupujem bukove cepanice za kurivo. Jos. GumzeJ, Celje, Breg. (k)
1'JffJffjffl
Trpežno blago
po 5 in G Din se že dobi v trgovinah S e n č a r v Mali Nedelji, Ljutomeru In Strigovl.	(1)
Vsem letnim oblačilom
perilu itd., smo znižali cene do skrajnosti. Pre-sker. Sv. Petra cesta 14.
Nogavice, rokavice
ln pletenine Vam nudi v veliki Izberi najugodneje ln najceneje tvrdka Kari Prelog, Ljubljana. Židovska ulica ln Start trg. (1)
Šivalni stroj
pogrezljlv, z okroglim čolničkom, nemški fabrl-kat, ki tudi štlka, poceni naprodaj. Nova trgovina, Tyrševa 3 6.	(1)
Paradižnike
za vkuhavanje, vsako količino — Din 1.50 za kg. Vrtnarstvo Stanko Mejov-šek, Valvazorjeva 39 — Maribor.	(1)
Glasba
Pianino
prvovrsten, prodam: tudi za knjižice. — Naslov v upravi »Slovenca« 11.777.
Objave
Svarilo!
Objavljam, da nisem plačnik za dolgove, ki bi jih napravila moja žena MenceJ Marija. Tudi svarim pred nakupom premičnin od nje, katere so moja last. MenceJ Ivan, hišni posestnik, Grablovl-čc-va 12.	(o)
Posestva
Hotel
na otoku Krku, skoraj nov, 60 popolnoma urejenih tujskih aob, ves Inventar, nov ln kompleten: perilo, porcelan, steklo, srebro; terasa, plaža, kopališče, čoln, v polnem obratu, iz proste roke naprodaj. Informacije: Fr. Hočevar, Zagreb, Radl-šina ul. 11.	(p)
IBHil
ODDAJO:
Pokojninski zavod za nameščence odda v najem
lokal
v nebotičnlkovem bloku ln
trisobno stanovanje
na Miklošičevi cesti 24. Natančnejše pri upravi hlS, Gajeva 3/II, soba 220 (n)

Razno
Hitro, dobro, poceni
popravi vaše čevlje »EXPRESS«
brzopopravljalnlca čevljev ln graloš
M. TREBAR Ljubljana, Sv. Petra e. G
širite »Slovenca«!
Št. 2262.
Razpis
Občina Vodice, srez Kamnik, razpisuje pragmatično mesto delovodje. Šolska izobrazba: 4 razredi srednje ali njej enake strokovne šole ter tri leta prakse. Varščina 5000 Din.
Pravilno kolkovane prošnje, opremljene z listinami po čl. 7. in 8. uredbe o občinskih uslužbencih je vložiti tekom enega meseca po objavi tega razpisa v »Službenem listu« pri tej občini.
Občina Vodice, 15. avgusta 1936.
SALDA-KONTE STRACB - JOURNALE ŽOLSKE ZVEZKE - MAPB ODJEMALNE KNJIŽICE RISALNE BLOKE ITD.
S
NUDI PO IZBZDHO OOODNIB ORNA H
KNJIGOVEZNICA
JUGOSLOVANSKE TISKARNE PRJU
K. T. D.
▼ LJUBLJANI KOPITARJEVA ULICA 0 IL NADSTROPJE
Tinček in Tonček v Atlantidi
136.
Imeniten motorni čoln!

=5?
,VrnJkl », P.Ntrn
Cip je žabjeku Kvakvaku prijazno pomigal z roko, kakor bi mu hotel reči: Pridi bliže 1 Žabjek se je res približal za nekaj korakov in radovedno uprl svoje oči v Cipa.
»Poslušaj, moj dobri Kvakvak 1« je rekel Cip. »Ali bi hotel moja dva gosta in mene vzeti na hrbet in nas popeljati malo na sprehod?«
Zabjek Kvakvak je pokimal in nekaj zamomljal predse, kakor bi hotel reči: »Zakaj pa ne?«
Dečki so zajahali žabjeka in hip nato so že zdrveli kot blisk po vodi. Tako hitro so drveli, da je Tinčku in Tončku kar sapo jemalo.
»No, ali ni imenitno?« je vprašal Cip. »To mi bosta pa že morala priznati, da je tale naš Kvakvak stokrat več vreden kot najboljši in najhitrejši motorni čolni«
»To je pa resi« sta radevolje priznala dečka.
PLOŠČICE zn ŠTEDILNIKE
■n za oblogo sten v kuhinjah, kopalnicah, lokalih, prodaja in polaga najceneje
bioq*)»
»MATERIAL«
LJUBLJANA
Tjrieva e. 36 a, Telefon 27-16
Tužnega srca naznanjamo, da nas je za vedno zapustil naš dobri soprog, oče, stari oče, stric, tast in svak, gospod
Gašper Kumelj
telefonist mestnega gasilskega urada v pokoja
dne 20. t. m. Na zadnji poti ga spremimo v soboto, dne 22. avgusta 1936 ob petih popoldne izpred mrtvaške veže Zavetišča sv. Jožefa (Vidovdanska cesta 9) na pokopališče k Sv. Križu. Sv. maša zaduš-nica se bo brala dne 27. t. m. ob sedmih zjutraj v stolnici.
Ljubljana, Zagreb, Cirkovci, Dunaj, dne 21. avgusta 1936.
Globoko žalujoči: Frančiška, soproga; Frančiška, Gašper, Viktorija, Otmar in Silvo, otroci; Josipina Kumelj roj. Bajs, sinaha; Zdenka in Stanko, vnukinja in vnuk — ter vse ostalo sorodstvo.
Alja Rahmanova:
35
Tovarna novega človeka
Roman.
Žalosten nasmeh je spreletel obličje Ane Ivanovne. Bil je kot sončni žarek, ki prodre skozi oblake in povzroči, da se zasveti jesenskorumeno listje. Žarek, ki prinaša svetlobo, a nič več ne ogreje...
V predsobi se je oglasil zvonec. Tamara se je zdrznila in hitro vstala. Podala je Ani Ivanovni roko. Oči obeh žena so se srečale in v Tamarinem pogledu je mogla Ana Ivanovna natančno brati obljubo: Nikdar v življenju ti ne bom storila zalega!...
Ko je profesor Orlov zagledal Tamaro, so se mu oči veselo zasvetile. Kratko ga je pozdravila; zelo se je čudil, da že odhaja, da njen obisk ni veljal njemu, ampak njegovi ženi. In ko mu je v slovo podala roko, jo je pogledal lako žalostno, da ji je bilo, kot bi ji kdo z nožem prebodel srce.
Tamara je šla po samotni cesti domov. Obup se je je lotil. Ne, ni hotela vzeti beraču zadnjega kosa kruha — toda odreči se, to je tako težko, tako neznosno težkol Samo trenutek biti popolnoma z njim, to bi bila sreča na veke! Toda brez konca, brez tolažbe bo potekalo življenje brez njega!
13.
Že nekaj dni so se vlekle priprave, ki naj bi bile za Njurko prehod v novo življenje, katero naj bi zdaj začela. Vsako jutro je prišla stara Mihajlovna k njeni postelji in ji govorila o skrivnostni smrti, ki bi jo moralo
vzeti nase njeno telo, da bi doseglo »skrivnostno vstajenje«. Besede stare Mihajlovne so vplivale nanjo kot vir novega življenja; moči so ji rasle od dne do dne, lica so se ji rdečila in sila ji je sijala iz oči. Tanja je z začudenjem ugotovila to izpremembo, toda na vsa vprašanja se je Njurka le zmedeno smehljala in zakrila obraz z rokami kot otrok, ki noče, da bi mu gledali v notranjost. Tako je Tanja spoznala, da stori najbolje, če jo pusti v miru.
Nekega dne je stara Mihajlovna sporočila Njurki, da se mora postiti, da je najbolje, če sploh ničesar ne uživa, ker bi sicer ne prišla nanjo milost. Njurka je ta poziv vestno izpolnila. Jedi, ki ji jih je dala Tanja je razdala beračem, a kljub gladu se ni počutila slabše, nasprotno, bilo ji je, kot bi ji telesne moči rasle od ure do ure.
Končno je prišel večer, po katerem je Njurka zadnje dni tako vroče hrepenela. Shod »ljudi božjih« naj bi se vršil pozno zvečer; tako jo je ves dan najbolj skrbelo, kako bi se mogla neopazno zmuzniti iz stanovanja — spala je v prav majhni sobici, ki je bila poleg Tanjine spalnice in so jo z njo vezala majhna vrata.
Njurka je legla ob običajnem času v posteljo in boječe prisluškovala. Slišati je bilo v tej hiši dovolj: rabfak — študentka je glasno pela pesem svojim gostom, ki si jih spoznal po glasnem govorjenju in premikanju stolov; bolj iz dalje se je oglasil jok — najbrž je jokal otrok profesorja Vladimiroviča, zgoraj pa je nekdo igral na klavir, po vsem videzu Ana Ivanovna, ki se je hotela naučiti te umetnosti, da bi vsaj nekoliko zmanjšala prepad, ki jo je ločil od moža
Tedaj je rahlo potrkalo — dogovorjeno znamenje. Urno in brez šuma je Njurka vstala, se oblekla in odprla vrata. Stara Mihajlovna je stala na pragu ogrnjena v veliko sivo ruto.
»Pomakni svojo ruto bolj na čelo!« je pošepetala Njurki.
Ne da bi bili izpregovorili še kakšno besedo, sta šli po stopnicah in kmalu sta bili na cesti. Bila je deževna jesenska noč. Njurki so od razburjenja šklepetali zebje; noge, še nevajene hoje, so ji skoro odpovedale; bila je omotična, da se je vse okoli nje vrtelo, zakaj bila je prvič po svoji bolezni zopet na zraku. A hodila in hodila je in se čudila, odkod so ji prihajale moči.
Mestne hiše so ostajale zadaj; le tu pa tam je stala majhna siromašna koča v bližini poti. Nikjer ni bilo videti luči. Zdaj je šlo navkreber; pred obema potnicama se je odbijal od temnega nočnega neba grozljivo črn pas — gozd. Stara Mihajlovna je krenila zdaj na desno in šla po ozki stezi. Njurka je morala zbrati vso svojo moč, da jo je mogla dohajati. Ledeni veter bi jo bil skoro podrl. Steza je bila vedno ožja, slednjič se je popolnoma izgubila — tedaj so se nenadoma pojavile tik pred Njur-kinimi očmi sence križev. Bilo je pokopališče!
»Mihajlovna,« je zakričala Njurka sopeča za starko, > Mihajlovna, to je vendar pokopališče! Bojim se!«
»Neumnost!« je odvrnila Mihajlovna in se tiho za-smejala. »Živih se moramo bati, mrtvih pa ne! Zdaj boš takoj prejela krst in potem se ti sploh ne bo ničesar več bati. Takoj boš stopila v sveti krog in boš otrok božji!«
Šli sta dalje med grobovi in sta nenadoma stali pred pokopališko cerkvijo. Mihajlovna se je prihulila, se plazila dalje ob cerkvenem zidu in potrkala na majhna vrata.
>Kdo tam?« je zadonelo od znotraj.
(8 g
<0
o O B) «2 m
SS E
s-a
3=3
0
\> M ** E
niii BII2 c 38 9
>« S!?r3
Q n n
(D £
c!
(0 s.
£ S
4> a
m o mm o O
®si
Za »Juuusiovansko tiskarno« * Ljubljani: Karei Cee.
Izdajatelj: Iran tiakoree.
Urednik: Viktor Centi«.