večerna priloga deželnemu uradnemu časniku. Izhaja vsak dan razen nedelj in praznikov ot> 5. uri zvečer Uredništvo In upravnlštvo: Kolodvorske ulico štev. 16. — Z urednikom se moro govoriti vsak dan od 11. do 12. uro. — Rokopisi so ne vračajo. — Inseratl: šoststopna potit-vrsta 4 kr., pri večkratnem ponavljanji dajo se popust. — Velja za Ljubljano v upravniitvu: za celo leto 6 gld., za pol lota S gld., za četrt lota 1 gld. 60 kr., na meseo 60 kr., pošiljatev na dom velja mesečno 9 kr. več. Po pošti velja za oelo loto 10 gl., za pol lota 6 gld., za četrt lota 2 gld. 60 kr. in za joden moseo 85 kr. __________________________ Štev. 118. a coio loto o gld., za pol lota S gld., za eens iutu 1 k1«, ov sr., na u. loto 10 gl., za pol lota B gld., za čotrt lota 2 gld. 60 kr. in za jede V Ljubljani v sredo, 27. maja 1885. Tečaj II. Ljubljana dnč 27. maja. Prvi britski batalijoni zapustili so uže Sudan in kmalu bode samo še začasno v Suakimu ostav-Ijena garnizija svetu pričala o angleškem podjetji, katero se je pričelo s tolikim hrupom in tolikimi nadejami, a se je politično in vojaško bolj ponesrečilo, kakor katerokoli v novejšem času. Močnejše in neupogljivejše kakor prej je Mahdijevo vladarstvo. Pomirjenje dežel na gorenjem Nilu, kar je bila angleška namera, ni se posrečilo, in popolna nezav-isnost se ne more odrekati arabskim rodovom, kateri so se pod krivim pro-rokom uprli proti egiptovskemu vladarstvu. In v istem trenutku, ko je Evropa hotela Afriko podvreči svojemu vplivu, jo odpreti evropski civilizaciji, v istem trenotku je tudi prej svitlo evropsko ime pričelo izgubljati svojo veljavo, svojo slavo. Gordon mrtev — Kartum pal! In teh dogodkov 111 maščevalo evropsko orožje, nezmožno evropsko orožje. In pokazalo se je zopet v tem tre-uotji, da Afrika pripada domačemu prebivalstvu, in še bolj se je vnela jeza proti Evropcem. Zdaj pač ostane gotovo za delj časa Sudan in južne Provincije zaprt evropskim vplivom. Ministerstvo Gladstonovo se v6 da skuša to u, razsvitljeni po somraku, peljali so l*ce n&vzdol. stopal je čez prvo stopnice, katere so pod Jlm ječale na vseh straneh. Mraz gaje pretresel *0 životu, roke, katere so držale po držajih na ‘ °Pnicah, tresle so se mraza, in v noge rezal je ,az kakor z jeklenimi bodali. Vender je stopal ^ePrestano čez stopnico za stopnico. In čim glo-°keje je prišel, tem bližje so se glasili krasni, 1 l'ažestui zvoki, a tem glasnejši bil je tudi tožeč ^as> kateri je globokeje v dušo segal, kakor mraz v meso. notranjo Afriko, kedo je tako lahkoveren, da bi verjel ? To ponesrečeno podjetje, to umikanje angleških čet iz Sudana pa tudi ni brez posledic. Prve posledice kažejo se pač v Egiptu. Odhod angleških čet je slednji udarec, katerega prizadene angleška politika globoko omajani in v javnem mnenji ponižani vladi kedivovi. Jasno je, da to Angleško tudi ovira, da svojih čet ne more v do-očenem času iz Egipta odpraviti, če se nenadno odpravi okupacija, bi to bilo skoro gotovo znamenje k padu Tevtik paše in vrnili bi se časi, ko se je z vsem fanatizmom, z vso divjostjo vršil boj proti vsem evropskim elementom. Na drugi strani pa je zopet tudi istina, da se pač tako dolgo ne morejo uravnati zamotane egiptovske zadevet dokler se sveti angleško orožje na Nilskih ravnicah, da se toliko časa ne morejo urediti egiptovske linančne razmere, katere so se prav za prav začele tedaj, ko je prišla angleška okupacijska armada v Egipt. Vzdrževanje tujih čet in raz; košne uprave pritiralo jo Egipt na kraj brezdna. Vender je zdaj angleška vojna v Egiptu jedino poroštvo, da se zabrani upor in brezivladje. Razmere so torej tako čudno zamotane, da je pač težko najtmešilne poti. Še bolj kritičen pa se pokaže položaj, če se pomisli, da Angleška, nehoteča se odpovedati Egiptu, vender slednjemu samemu prepušča, da se brani in varuje. Pri tem se v prvi vrsti se vč da preveč računa na Mahdijevo slabost, a gotovo ne po pravici. Da bi se ustanovilo arabsko kraljestvo, katero bi se moglo po polnem emancipovati od carigrajskega kalifata ter bi svojo politično neza-visnost moglo braniti proti vsem sovražnim napadom, čas za to vsekako ni še tako blizu. V politiki pa je treba računiti z gotovimi faktorji, in gotovost je, da stoji Mahdi danes kot preteč zmagovalec na meji Egipta. In ideje vstaje razširjene so danes uže po vsem gorenjem Egiptu, prošinile so uže skoro vse slojeve domačega prebivalstva, to uvidevajo v Kahiru, in neznana jim ni nevarnost, katera bi mogla pretresti Egipet. ČJe pa bodo egiptovske čete, katere bodo stopile na mesto angleških, močne dovelj, da bodo branile Egipet, da bodo vsaj v zadnjih mejah mogle držati Mah-dija, pač še ni gotovo. Zgodi se lehko, da Mah-dija vabilni glasovi prodero še daije in se pomnoži število njegovih vernikov. Tako se je skončalo angleško podjetje v Sudanu, za Angleže same brezslavno, razen tega pa ima še v posledico nova zamotanja, nove nerede. Angleška morala je vsled napačne politike v Sudanu zapustiti to ozemlje, odpovedati se civiliza-tornemu poklicu. Vsled angleške napačne politike pa se je vsaj za delj časa zaprlo zopet afriško to ozemlje evropskemu vplivu, vhodu evropske civilizacije. Angleški parlament odpustil bode sicer kabinetu slabotno to politiko, a angleški narod povzdignil bode gotovo prej ali slej svoj glas ter izrekel zatožbe proti vladi, da je angleške interese in angleško čast oškodovala z napačno, počasno in nepreudarjeno svojo politiko. Konečuo, ko je dosegel slednjo stopnico, stal je v prenočevalnici, v kateri je bil pred nekaterimi urami. Na ognjišči plapolal je plamen, metajoč svitle reflekse, in obseval je moža, kateri je sedel na robu ognjišča. V ustih držal je piščal, iz katere je zdaj izvabljal čudovite, neujemajoče se zvoke in po teh zmedenih glasovih je šest drugih po polnem nagih oseb, roko v roki, plesalo vratolomen, besen ples. Njih bledorumena, razpala in uže nagnita, ostudna telesa vrtela so se v groznem plesu okorno, leseno, kakor na hoduljah. Iz glav, katere so na vratu brez mesa naprej visele, štrlele so votline, iz katerih so brez ognja, mrtvo, stekleno molele oči, in z njihovih na pol segnjitih, višnjevo bar-venih usten prihajal je obupen krik čezčloveške bolečine. Bled, brez sape, z mrzlim potom na čelu z zježenimi lasmi, oklepajoč se z rokama držaji, ob stopnicah, tako. stal je tujec tukaj in gledal je srpo strašno, grozo vzbujajočo podobo. Zaman je skušal pobegniti; kakor z železnimi okovi dr Zdravstvena statistika. iii. Vkupno število umrlih civilnega prebivalstva brez mrtvorojenih znašalo je v 1882. letu 681063 oseb. Število mrtvorojenih znašalo je 25 213 otrok, tako da pripade na 100 000 prebivalcev 3213 umrlih in mrtvorojenih. Umrljivost pri moškem žalo ga je na mestu, in zvoki strašne godbe pre-tresavali so mu noge in prste. Naenkrat omolknila je godba; plesajoče podobe popadale so na tla ter razpale v prah. Slišal ni nič več, videl je le, kakor skoz pajčolan, da se mu mož s piščaljo bliža. Smehljajoč, z ironijo smrti na ustnih, prišel je počasi naprej, s široko, zevajočo rano na prsih. Mladi mož bežal je pred njim po stopnicah navzgor, in dosegel je v jednem tienotku, kateri se m je zdel kakor večnost, vrata svoje sobe. Hlastno jih je odprl ter planil notri, a ne dosti hitro, da bi mu mogla slediti grozna podoba. Groze trepetajoč, opotekajoč se in ves zmešan vrgel se je na posteljo ter se zakopal globoko v v mrzlo, ledeno odejo, in tedaj zdelo se mu je, da ga je po obrazu pogladila ledena, smrtno vela roka, mrzlica ga je stresla in — potem ni vedel več o sebi.------------- — Gospod, gospod! . . . Slikar odprl je prestrašen svoje oči ter stegnil roko pred se, kakor bi hotel koga močno od sebe pahniti. — Gospod, čas je, da vstanete. prebivalstvu je bila sploh mnogo večja nego pri ženskem, kajti v tem ko je na lOOOOO moških odpalo 34-39 umrlih, bilo je to pri ženskem prebivalstvu mnogo ugodneje, namreč na 100000 ženskih oseb samo 3000 umrlih. Vsled prirojene slabosti umrlo je 90 148 otrok pod jednim letom, izmed teh umrlih jih je bilo največ v Bukovini, Gališki, Istri in Goriški. Za kozami je umrlo 51154 oseb; kot kužna bolezen razgrajale so v Gališki in Kranjski. Za ošpicami umrlo je 9573 oseb, torej na 100000 oseb 43; največ jih je umrlo v Bukovini. Legarju je podleglo 17 561 oseb, torej na 100 000 prebivalcev 80 oseb. Za drisko umrlo je 12 880 oseb ali 59 med 100 000 prebivalcev, na zadušnem kašlji 24 242 oseb ali 110 oseb izmed 100000 prebivalcev. Te tri bolezni so najhuje razgrajale v Galiciji in v Bukovini, slednja še v Šleziji in Tirolski. Difteritis, katera je pograbila 38 769 oseb ali izmed 100000 prebivalcev 176 oseb, razsajala je najhuje v Bukovini, Galiciji in Moravski. Na unetnih boleznih umrlo je 63886 oseb ali izmed 100000 prebivalcev 291 oseb; na sušici umrlo je 84329 oseb ali izmed 100000 prebivalcev 384 oseb; obe bolezni prikazali sta se največkrat na Nižje-Avstrijskem. Vsled črevesnega katara, kateri je zahteval največ žrtev v Trstu in Predarelski, umrlo je 28 057 oseb ali izmed 100 000 oseb 128. Vsled slabosti je umrlo 60 725 oseb. Vkupno število posilne smrti umrših je v 1.1882. znašalo 10338 oseb ali izmed 100 000 prebivalcev 47 oseb; izmed teh je 56,2% slučajnih poškodb, 34,4°/0 samomorov, 6,6% umorov in ubojev. Po spolu odpalo je na 100000 prebivalcev 39 moških umrlih vsled slučajnih poškodb in 26 samomorilcev. Ubožnic bilo je 10224, v katerih se je 210012 ubožcev obdarovalo s 3 656 415 gld.; med temi ubožci bilo je 37,7% moških in 62,3% ženskih. Politični pregled. Avstrijsko-ogerska država. Volitveno gibanje bilo je v slednjih dndh povsodi zel<5 živahno, vršile so se volitve volilnih mož. Še nekaj dnij, nekaj ur, in volilni možje iz kmetskih občin stopili bodo na volišče. Iz Koroške se poroča, da je izvolitev nj. eksc. ministra Pinota v kmetskih občinah celovškega in velikovškega okraja uže zagotovljena. če bode izvoljen tudi Einšpieler, še ni gotovo, ker niso še od vseh krajev došla poročila o izvolitvi volilnih mož. V Štajerski je izvolitev barona Goedla tudi uže zagotovljena. Izvolitev Raiča v Ptuji in M. Vošnjaka v Celji je bila uže začetkom tako gotova, da nemški liberalci niti postavili niso protikandidata. Gostilničarja spoznavši ozrl se je pol omoten po sobi. Žarki vzhajajočega solnca metali so svojo svetlo luč v sobo. — Bile so le sanje, mrmral je, in pogledavši na zaprto skrinjico, katera je ležala mirno na omari, potegnil je z roko čez čelo, kakor bi hotel prepoditi tudi slednjo misel na strašne sanje. Gostilničar čul je poluglasne besede slikarjeve in motan smehljaj razlil se je po njegovem odrevenelem obličji. — Čegava je ista piščal? vprašal je tujec z negotovim glasom, kakor da bi mu vprašanje žgalo jezik. Starec stresel je žalostno z glavo. —• Razumel sem, dejal je. In ne da bi pogled, katerega je imel srpo vprtega v tla, povzdignil, govoril je tiho, skoro šepetajoč, kakor bi govoril s seboj: — Blizu osem let je uže minolo. Bila je strašna, viharna noč. V ravnini je zašel in prišel je sim, onemogel, truden in lačen. Prosil nas je prenočišča. Jedel je z menoj in z mojimi sinovi in po obedu potegnil je iz svoje potne torbe to-le piščal ter pričel piskati. Piskal je dolgo, pozno v Poročila iz Istre pravijo: Izvolitev Vi teži če va je uže zagotovljena, ker ima 25 do 30 glasov nadpolovične večine. O volitvah volilnih mož za Spinčiča manjkajo še nekatera poročila. Do zdaj ima 80 glasov, večina pa znaša okolo 100 glasov. V mestih in trgih ima narodni poslanec dr. Mandič malo upanja do zmage. Ven-der baje ne bode ostal v veliki manjšini. V Bosni izvršila je Avstrija velikansko delo, čin svoje kulturne misije; dovršilo se jepremerje-vanje vojaškega katastra v Bosni in Ercegovini. Dotični častniki vračajo se k svojim vojaškim oddelkom, civilni inženirji pa odhajajo v svoja prejšnja bivališča. S premerjenjem katastra storil se je velik korak do rešitve agrarnega vprašanja in davčne reforme v Bosni in Ercegovini. Tuje dežele. Srbski cerkveni zbor snide se dnč 13. septembra t. 1. v Karlovci. Patrijarh Angjelič je namreč izdal okrožnico na grško-orijentalske škofe, kateri pripadajo njegovi metropoli, omenjajoč, da se mu je z Najvišjim odlokom naročilo sklicati zbor v 13. dan septembra. Berolinski listi bavijo se vsi s pruskim predlogom v zveznem svetu gledč vprašanja o nasledstvu v Brunšviku: Liberalni listi so zadovoljni, da se vojvoda Cumberlandski izključi od nasledstva v Brunšviku; nekateri pozdravljajo to namero celo z navdušenjem. „National-Zeitung“ govori za to, da bi se Brunšvik prestrojil v državno posest. Tudi konservativni listi ne ugovarjajo tej nameri. Dogovarjanja med Anglijo in Rusijo dobro napredujejo. Najnovejše brzojavke sicer vedo pripovedovati, da se ruska in angleška vlada zaradi Zulfikarja ne morete po polnem zjediniti, vender se tej zadevi ne pripisuje toliko važnosti, in sploh je razširjena nadeja, da se tudi v tem doseže sporazum. Turčija vender kaže resno voljo, da se poprime dela zveznih železniških ort. Načelnik društva zagradenje turških zveznih železniških črt, Lefebvre, poda se v kratkem z gUvnim podjetnikom Vitali-som v Belgrad-Niš. Potem se bode natančneje poučil o črti Niš-Sarembey ter si ogledal uže početa dela srbsko-turške zvezne črte. Iz osrednje Amerike se poroča o državljanski vojski in o uporu. Dnč 19. t. m. bila se je huda bitka pri Armemiji v Salvadorji*med San Salvadorsko vojsko in vstaši, katerim je poveljnik Menendez. Boj trajal je pet ur, na nobeno stran se ni hotela nagniti zmaga. Konečno so vender zmagale domače čete ter po polnem potolkle vstaše. Zmagovalci zaplenili so mnogo orožja in streliva; več vstašev je bilo ujetih. noč, potem, ko je postal zaspan, vtaknil je zopet piščal, in ob tej priliki videli so moji sinovi vrečico polno zlata. Jaz nisem ničesar opazil ... v noči, ko sem trdno spal, umorili so ga, tu, v tej sobi, v tej postelji. Slikar poslušal je starca pazno. — Od onega časa prišel je vselej po gotovih presledkih in vselej mi je umoril jednega sina. Imel sem jih šest, in zdaj — zdaj sem sam. Vender tudi s tem še kazen ni bila skončana. V viharnih nočeh, kakeršna je bila včerajšnja, se vrne in muči in trapi jih s svojo piščaljo. — Vi, dragi gospod, ste -‘videli, kako brezvsmiljeno z njimi ravna. Ginjen, niti besedice ni v stanu spregovoriti, približal se je slikar vratom, da bi zapustil grozno hišo, v kateri je doživel toliko strašnega. — Koliko sem vam dolžan? vpraša slikar na pragu.. — Nič, gospod, spomnite se le časih mene in mojih sinov. Iu pri teh besedah se je starec globoko zamislil ter ni čul korakov, tujčevih, kateri je naglo odšel. Dopisi. V Rudolfovem 25. maja. Pri današnjem volilnem shodu, h kateremu sta prišla gospoda Luka Svetec in dr. Vošnjak v imenu centralnega odbora, potem kandidata gospoda Šuklje in grof Margheri in nad 80 volilcev, je gosp. prof. Šuklje slovensko poročal o svojem delovanji v deželnem zboru. Na to je gosp. grof Margheri deloma slovensko, deloma nemško govoril in tudi nemško stranko za pomoč prosil. Ko sta oba program razložila, ki je čitateljem uže znan, nastal je živahen pogovor med volilci, katerega je spretno vodil za predsednika izvoljeni gosp. c. kr. deželni sodniški svetovalec Pleško. Župan gosp. dr. Poznik je brez ovinkov, odkrito in jasno razložil, zakaj imž več zaupanja v Šukljeja, ko dozdanjega po-slanca. Gosp, grof Margheri moral se je s po-četka sam braniti, in ker se mu to ni posrečilo, začelje napadati ne samo gosp. Šukljeja,ampak tudi gosp. župana, kateremu je v soglasji z gosp. Stangerjem očital, da Bbod ni bil pravilno sklican in da se zaradi tega ni mogel dovelj na govor pripraviti. Po razjasnilu g. župana, da mu je poziv centralnega odbora, ki je zahteval, da se shod volilcev na 25. t. m. skliče, še le 23. t. m. v roke prišel in da je vse storil, kar se je moglo v tem kratkem času storiti, je g. Stanger stališče g- P^-Wurzbacha in njegove stranke razkladal ter po-vdarjal, da je nemška stranka postavila svojega kandidata, da pokaže, da še ni zatrta, da ima ona na Dolenjskem odločilno besedo in se nemški element šiloma ne da uničiti, ter je li' javil, da ne more glas dati Šukljeju, kateri mu je veliko nevarnejši nasprotnik, ko g. grof Margheri. Konečno je g. Svetec pojasnil, zakaj je centralni odbor g. grofa Margherija priporočal. Na to je g. predsednik zaključil zborovanje, ne da bi prišlo do glasovanja in do zaželjene edinosti. Najbolj čudno pri tem zboru pa je bilo to, da s0 nekateri privrženci g. grofa Stangerjevim beaedam ploskali in pritrjevali in s tem pokazali, da jim ni toliko za narodno gaslo, ampak le za osebo. Iz Št. Jurija pri Kranji, 21. maja. (Izv. dop.) Ravno posebnih novic pri nas letos nimamo skoro nič; nadleguje nas vedno burja, dež in mrzlo vreme. Kažejo nam letni pridelki prav slabo, ker žito raste malo, le na travnikih bode letos bolj^ pridelek, žito bodemo pa prav lahko spravili, ker rži so posebno redke. Sedanji mraz nam še ravno ni napravil posebne škode, če pa le ne bo odnehalo, bodemo pa več občutili, ker pri prvi slani še ni bilo ne krompirja, ne turšice kaj zelene, zdaj je pa uže več prišlo iz tal omenjenih rastlin Ko je 2. t-,n' zmrznilo, poparjena je uže obilo koruza in na mehkejšem polji pozna se tudi krompirju. Letos ima majnik, jeden najprijetnejših mesecev v letni prav puste dneve, katerih bi bil malokateri p1'1' čakoval. Zdaj pa naj vam povem še kaj druzega. P*’1' šli so tudi tatovi na teleta zopet na dan; dolg0 časa do zdaj pri nas o teh ljudeh ni bilo čut'; Zdaj 30 zopet nastopili in kmet bo moral zd&J zmeraj bolj paziti na živino, katero si z velik'111 trudom redi. V nedeljo po noči so prišli lopovi v hlev Petra Sušnika in so mu odnesli tele; v kobl1 so mu pa pustili na listku prav lepo zapisaD° pikro pozdravljico. Razne vesti. . ijo — (Sultanova sinova prvič v Soli.; dni morala sta Sultanova sina princ Aliraod in Abdol Kador Effendi prvič v Solo. Pri toj nosti praznovala so jo volika slovosnost. Spromlj*^ j mala Solarčka cela procosija dostojanstvenikov v in potom iz Solo zopot nazaj. Ko so so vrnili v p*1 a ^ sprejel jih jo Sultan slovosno in jo vsacotnu posa®0* nomu ponujal slaščic. Tudi za rovežo glavnega 1,10 jo skrbol ta dan in jo odločil vočjo svoto v to. 1 nečno molili so vsi navzoči za dolgo življoujo Sultanov in njegove potomce. — (Obrežje ob vzhodnem morji.) Okolo leta 1750 vnel se je bil med Švedskimi in nemškimi učenjaki o tem prepir, se-li obrežje ob vzhodnem morji ponižuje ali pa povikšuje. Švedski učenjaki trdili so zadnje, nemški pa so bili za to, da postaja obrežje vedno nižjo. Da bi se dognalo, kdo da ima prav, postavili so ob celem švedskem obrežji, in sicer od izliva roke „Tomea Elf“ do „Capa Naze“ vodna znamenja, na katerih so do denašnjega dne opazovali, se li zemlja povikšuje, ali ponižuje. To 135 letno opazovanje pokazalo je, da sta imeli obe stranki prav, a tudi obe napak. Med tem namreč, ko se je švedsko obrežje od leta do leta počasi povikševalo, nižalo so je na nasproti ležeči strani. Švedska akademija znanosti proglaša sedaj izid teh opazovanj. Vsled teh povikšalo se jo obrežjo na severni strani v 135 letih za 7 čevljev, proti jugu pa se je obrežje povikševalo čedalje manj, po nekaterih krajih povikšalo se je celo samo za jeden čevelj. Povprek sme se računati, da so je švedsko obrežje povikšalo od leta 1750 sem za 143 centimetrov. — (Jetnišnica se je podrla.) O strašni nesreči, ki se je te dni v Bagdadu prigodila, pripovedujejo turški časopisi. V tem mestu nahaja so namreč staro poslopje baje iz sedemnajstega stoletja, ki služi za jetnišnico. Na jedni strani prizidana je temu poslopju palača za višje vladne oblastnije, v kojem tudi stanujo ondotni gouverner. Ta je turški vladi uže večkrat poročal, da je jetnišnica zelo v slabem stanu in da je nevarnost, da bi se poslopje ne podrlo. Turška vlada o vsem tem ni hotela ničesar slišati. To dni začulo so je najedenkrat neko pokanje v zid«Sh. Stanovalci začeli so kričati po pomoči, a predno so jo zamoglo na to misliti, da bi so bila nesrečnikom vrata odprla, zrušilo so je colo poslopje tor pokopalo podso vso vjetnike, pa tudi njih nadzorovalco. Trije od ponesrečonih bili so takoj mrtvi, drugi pa vsi bolj ali manj hudo poškodovani. Pri tej no-sreči pa so je ob jednem tudi pokazalo, kako malo-vestno da turške oblastnije vjetnike nadzorujejo. Kajti >'ihče ni vedel, koliko ljudi je zidovje pokopalo, ker mso »neli nikakega zapiska o zaprtih. — (Vso hoCojo biti lepo!) Podjetnik nokoga gledališča v Now-Yorku razglasil jo pred ne dolgim po časopisih, da želi 100 lopih žensk, da bi jih v gloda-lišči razstavil. Oglasilo se jih je ne samo 100, ampak brozštevilno, toda ne jedna lepa. Ko je bil podjetnik tako nepreviden, da je nekaterim naravnost povedal, da njih lepota nikakor ne zasluži, da bi se razstavljala v občudovanje, ni manjkalo mnogo, da mu niso razžaljene Evine hčere izpraskale očij. (Amerikanska stava.) V voliki operi v Novom Orleanu imeli so to dni v gledališči razen igre še drugo zabavo. Mod igranjem skoči namreč iz neko ložo mlad človek na oder, teče čezenj, potom pa zopet nazaj. Mislilo jo vso, da je kak norec, a ko ga jo policija prijela in izprašala, pokazalo se jo, da je sin nekega bogatega bankirja v New-Yorku. Stavil jo bil s svojimi tovariši, da si upa pričo zbranega ljudstva Podati so na oder ne zmene se za nasledke. No, lo-ti ll*so b'li ravno tako hudi, kajti plačati jo moral lo 25 dolarjev žaradi motenja javnega reda. — (Katoliška cerkov v Zjodinjonih Dr- Val') ima po najnovejši štotvi 1 kardinala, 11 nad- °v> 03 škofov, 1 apostoljskega prefekta, 6 infuli--tov, 7043 duhovnov, 1597 teologov, C626 jnonigj k&polic, 1895 misijonskih postaj, 35 se-83 ’ 24G4: farnih šol z 490 511 šolskimi otroci, 272 8' ^ *’ol> dekliških šol in penzijonatov, in 154 b<51nic. Koliko da jo število tank ^ °8a lu'eljivalstva v Zj odi njenih Državah, ni na-sk!o° .(^oCeno’ vender so užo iz gorenjih podatkov Pati sni6, da katoliška cerkov ondi lepo napreduje. Domače stvari. — (Pomiloščenjo.) Iz Colo v ca so poroča: voličanstvo cesar pomilostil jo pred tukajšnjimi po-r°tniki dne 12. marcija t. 1. zaradi ropa in roparskega Uboja v smrt obsojonoga hlapca Štefana Edlingerja. Najvišje sodiščo odmerilo jo obsojoncu dosmrtno hudo ječo. — (V svojem volilnem oklicu je gospod grof Margheri) med drugim to izrekel: „Samo po sebi je razumljivo, da se bom potezal za to, da se državne in dežolne cesto na potrebam primeren način umno prelože in dopolnijo, nikdar pa se ne bom zadovoljeval, da bi se s par tisočimi goldinarji, kateri se nam za neskladno in nopromi šlj eno preložitev nekaterih gričev ponujajo, gradenje dolenjske železno cesto odkupilo.“ To potrebuje popravka. Zakaj da poudarja grof Margheri, da se no bode on zadovoljoval, da bi se s par tisočimi goldinarji odkupilo gradenje dolonjsko železnice, nam ni znano, saj na tak odkup nihče ne misli, najmanj pa vlada, kakor no more misliti nihče, da bi, ako bi se cestne proge čez nokatore griče preložile, ne bilo treba graditi železnice, ali pa da bi, ako bi se gradila ta, ne bilo treba prekladati gričev. Jedno in drugo je potrebno, in mi voščimo Dolenjcem iz srca oboje. Zaradi tega jo tudi deželni zbor kranjski leta 1883., med tem ko je v 13. svoji seji na predlog upravnega odseka naročil deželnemu odboru, naj sestavi poseben odbor, ki naj bi delal na to, da se vender enkrat uresniči želja deželnega zbora glede zgradbe dolenjske železnice, v isti seji na predlog upravnega odseka zajedno sklenil, naprositi vlado, da preloži državno cesto čez Gorjance in drugo klance med Ljubljano in Novim Mestom. Iz stonografičnega zapisnika jo razvidno, da jo zadnji predlog v jedrnatem govoru toplo podpiral poslanec Šukljo, in da je gosp. deželni predsednik obljubil, da se bode oziral na v tej zadevi izražene želje Pa ni ostalo pri sami obljubi, kajti uže v prihodnji pomladi (1884) jo gosp. dež. predsednik po izprošeni dovolitvi visokoga ministerstva poslal na Gorjance državnega inženirja, da bi izdelal potrebni načrt za preložitev dotiCno ceste. Na podlagi tega načrta se je sprejela primerna svota za to delo užo v državni preudarek za tekočo leto, in zdaj je tudi uže razpisana javna dražba za oddajanje dela, zajedno pa izdeluje inženir na mestu svoj načrt, v kolikor ni bil dovršen lansko leto; in nadejati se je, da se za nadaljevanje novo ceste postavijo v državni preudarek potrebne svote zaporodoraa tudi v prihodnjih lotih Tu pa no gro, kakor misli gosp. grof Margheri, za par tisoč, ampak — ne glede na klanco drugih cest — skoro za par sto tisoč goldinarjev, ki so tudi kaj vredni, in ki jih Dolenjci lahko hvaležno prejmejo, ne da bi jim zaradi tega bilo treba odreči se železnici. Ako pa misli gosp. grof Margheri, da jo namenjena „preložitev nekaterih gričev neskladna in nepremišljena“, naj nam dovoli, da mu povemo, da on v tej zadevi, kor ni strokovnjak, ni niti pristojen sodnik, in da se torej vlada ne more ravnati po njegovi sodbi. — (Najnovejšo!) Včerajšnji „Slovenec" prinaša med domačimi stvarmi sledečo senzacijonalno novico : „Za prof. Šukljeja, ki se jo pripoljal v nodeljo zvečer v Litijo, agitira pri učiteljih baron Taufferer. Zaros, lopo priporočilo za dolonjskega kandidata, tako zvanega narodnjaka. Ali ka-li! “ No, tej novici bodo slovensko občinstvo gotovo verjelo! — Umestno pa bi bilo vsekako, da bi bil vestni „Slovonoc“ tudi kon-štatoval, k(ir sevjiika1kor da jo noki drugi fjplnnjglri .1,11(1 jaznosti^jn^drokel, iskal in bajo tudi našol pokrovi- toljstvo poT^n^nTpristašev g. barona Tauffororja. — (Dolonjska železnica.) Predvčoranjim prišol jo v Ljubljano vladni svetnik gosp. Dostal s štirimi državnimi inženirji Prične so takoj trasiranjo dolonjsko železnico na dvoli mestih, in sicer v Ljubljani in v Praprečah. — (Pobožnost prosv. Srca Jozusovoga) so pričn6, kakor poroča „Slov.“, tudi lotos, kakor lansko loto, 31. maja ob 5. uri popoludno z uvodnim govorom in litanijami. Potom bo vsako jutro ob polu šestih sv. maša z blagoslovom in ob nodeljah iu praznikih pa ob 8. uri; tudi jo vsak dan ob 7. uri zvečer rožni venec, pridiga in litanije, ob nodeljah in praznikih pa ob 5. uri popoludn<5 skozi ves mesec junij. — (Sv. misijon Cirila in Moto da) so bode pričel v cerkvi Srca Jozusovoga 5. julija popoludnč in bo trajal do 19. julija, pri katerem bodo , kakor pri vsakem misijonu, trije govori sleherni dan, in sicer zjutraj, opoludne in zvečer. — (Novomašniki.) Letos posvečeni bodo v duhovnike naslednji gospodje tretjeletniki v ljubljanskem seminišči: Ivan Ambrož iz Stražišča, Josip Kos iz Šmihela pri Rudolfovem, Josip Kramarič iz Eadovico, Ivan Kunauer iz Ljubljane, Anton Mali iz Tuhinja in Ivan Pavlič iz Kranja. — (Javna zahvala.) Slavna c. kr. kmetijska družba kranjska v Ljubljani je z dopisom od 14. t. m. št. 458 naznanila, da dobi tukajšnja občina brezplačno onega bika, kojega je dne 22. t. m. v Postojini od p. n. gospoda družbenega podpredsednika Sevnika hvaležno prejela. Vrli gospod so je izkazal veščaka v tej zadevi, je res prav lepo plemeno živino nakupil (osem bikov) za nas Notranjce. Za milostno brezplačno podeljenega junca se v imenu tukajšnje občine najtopleje in presrčniše zahvaljujem slavni c. kr. kmetijski družbi kranjski, in vsem onim, ki so v tej zadevi kaj pripomogli. Josip Potepan, obč. predstojnik. Občina Jablanca v Dolenj. Zemonu 25. maja 1885. —- (Potovalcem na Velehrad in v Prago.) Tukajšnji „Slovenec“ razglaša: Ono gospodo, ki so bodo udeležila potovanja na Velehrad in v Prago, opozarjamo, da bodo na Dunaji, v Olomuci, v Pragi in Brnu pripravljena brezplačna stanovanja. Kdor bi želel dobiti tako stanovanje, naj to oglasi odboru, kadar bode pošiljal denar za vožnjo. — S prijavami sploh ui preveč odlašati, ker bi se sicer odboru ravno za poslednje dni preveč kopičilo delo. — (Umrl) jo minolo soboto, dne 23. t. m., na daleč okolo dobro poznati rodoljub in bivši župan v Vodmatu, g. Martin Bavdek, v 56. letu svojo dobe. Pokojnika pokopali so v ponedeljek popoludno pri sv. Krištofu. Pogrebni sprevod bil jo zelo krasen, mnogo-brojna jo bila udeležba. — (Letošnja učiteljska konferonca za šolski okraj kranjski) bo 11. julija v Kranji. Med drugimi točkami dnevnega reda pridejo sledeča poročila na vrsto: 1.) Dolžnost šole je, ne le za duševno, ampak tudi telesno vzgojo otrok skrbeti. Poro-čuje gosp. P. Papa (nemško). 2.) Kako učimo otroke misliti. Poročovalec gosp. A. Cirman. 3.) Domačo nalogo. Poročevalec gosp. F. Luznar. — (Posojilnica v Krškem) prične svoje delovanje v dan 1. julija t. 1. Vloge bode obrestovala s 4 °/0, od posojil pa jemala 6 °/0 obresti. Načelstvo. — (Železnica Hrpelje - Trst.) Politična komisija za ogled železniške proge Trst-Hrpelje in za razvlastitev zemljišč, čez katera bo železnica držala, snido se 8. junija ob 1/210 v Hrpelji. — (Nesreča vsled neprevidnosti.) IzBo-rovnice se nam piše: Dnč 21. t. m. na večer peljal je kočar Ivan Korenčan iz Bistre z dvema kravama hlode proti domu. Imel je iti čez železnični tir. Ker prehod ni bil zaprt, pognal je krave, a v tistem hipu, ko je voz prišel na prvi tir, pridrči železniški voz, katerega jo gonilo več delavcev. Ti zamudili so iz neprevidnosti o pravem času zavreti voz iu zgodilo se jo, da jo priletel v zadnji del jedne krave ter ji nogd polomil. Od ljudij je samo Ivan Žerjav nekoliko poškodovan. — (Samomor.) Iz Kostanjovico senamzdnd 23. maja poroča: Včeraj okolo 4. ure popoludne pride v Kostanjevico dobro oblečena ženska z malim vozičkom ter popraša nekega tukajšnjega oštirja, če bodo kmalu prišla v Prokopo. Ko ji ta odgovori, da je tam uže bila, da se mora tedaj vrniti, steče proti Krki iu skoči v vodo. Izginila je kmalu pod valovi, Potegnili jo do-sedaj šo niso iz vode. Kakor so je pozvodolo, jo ime samomorilki Ivana Verbič. Stara jo bila 28 let, jo služila v Karlovcu in je iz Prekopo doma. Trdi so, da ni bila pri zdravi pamoti. —- (Mrtvo truplo.) Iz Novo Vasi se nam piše, da so našli v gozdu blizu tam truplo dečka, novorojenca broz rok. Natančneje o tem bodo izkazalo sodnijsko preiskave. — (Popravek.) V št. 115 našega lista urinila se jo v članku „Volitvono gibanjo v kmetskih občinah“ ta-lo pomota: protikandidat gosp. Windisch-Graetzu je gosp. Jakob Hren, no Ivan. Naj so torej blagovoljno v tem zmislu popravi. — (Z’a tabakarje!) Poroča se, da se bode s 1. junijem pričela prodajati nova vrsta specijalitetnih cigaret, in sicer iz viržinskega tabaka in pod imonom „Kichmond-cigarete.“ Prodajale so bodo te cigarete v zavitkih po petdeset cigaret za jeden goldinar in v škatljicah po 10 cigaret za 23 kr. — (Književnost.) Ravnokar prišel je na svitlo v Leonovi tiskarni v Mariboru deseti snopič „Ljudske knjižnice". (Izdatelj in odgovorni urednik Lavoslav Kordeš.) Ta snopič prinaša na 55 straneh „Kratke povesti v pouk in zabavo." Zapisal J. S. G o m -barov. Povesti so naslednje: 1.) Uči se zdaj, da bodeš kedaj kaj. — 2.) Lep vzgled slovenskim učencem. — 3.) Hvaležnost in nehvaležnost otrok. — 4.) Pravična razsodba turškoga trinoga. — 5.) Poslednja otrokova prošnja. — 6.) Vesten pastir. — 7.) Zadnje materino besede. — 8.) Zakaj lastavice v jeseni odletijo in v spomladi zopet priletijo. — 9.) Dratar (I., II., III.) — 10.) Marko Brumen, vzgled krščanskim krčmarjem. — 11.) Ko bi vere no bilo. — 12.) Novi sejem. — 13.) Kako je hudič ukraden kos kruha odsluževal. — 14.) Zajčja teletina. — 15.) Naša največja skrb. — 16.) Cesarsko življenje. — To jo gotovo mnogo po-vestij, mičnih povestij v pouk in zabavo za mali denar: Snopič 6 kr. »Ljudska knjižnica", katere prideta vsak mesec dva po četiri tiskane pole ob-sezajoča snopiča na svitlo, velja za četrt leta 48 kr., za pol leta 90 kr., za vse loto 1 gld. 70 kr. Naroča se v Leonovi tiskarni v Mariboru ali v tukajšnjih knjigarnah. Mi prav toplo priporočamo »Ljudsko knjižnico" v obilo naročevanje; toliko berila za tako mali denar ni nikjer dobiti. Telegrami »Ljubljanskemu Listu “ Petrograd, 27. maja. V slednji no&i skočil je iz tira v Voroniš vozeč osebni vlak pri Rostova. Lokomotiva se je zarila globoko v tla; vozovi so se prevrnili ter se razbili razen treh slednjih; okolo dvajset oseb se je ponesrečilo, trije železniški uradniki so mrtvi. Pariz, 27. maja. Vladni ukaz odredjuje, da se Viktor Hugo pokoplje v Pantheonu. Tuj ci. D n š 25. m a j a. Pri Maliči: Bamberg, trgovec, iz Berolina. — ICropf, trgovec, z Dunaja. — Husveth s soprogo, iz Zombora. — — Sussennann, trg. potov., iz Trsta. — Gopaitič, trgovec, z Reke. — Mosser, lastnik hotela, iz Beljaka. — Vodičer, akcesist; Jenervvein, c. kr. nadlajtenant, in Oeschmeier, c. kr. lajtenant, iz Kamenika. — Richter-sehitz, učitelj, in Šenica, posestnik, iz Doberniča. — Widra, rudninski uradnik, iz Trebovelj. Pri Slonu: Hohn, inžener, in Reuter, z Dunaja. — Robi-ček, gener. štabni zdravnik; Fischer, Jank, trgovca, in Jaške, iz Gradca. — Vykysa, lastnik hotela, iz Melnika. Kriček, nadzornik sladkornice, iz Radovič. — Venedig, duhovnik n. v. r., iz Ormoča. — Fajdiga, posestnik, iz Novega Mesta. — Alimonda, trgovec, in Uranker, ma-šinist, iz Trsta. — Franke s hčerko iz Celovca. — Potočnik, uradnik, iz Trebnjega. — Hilty, uradnik steklar-nice, z rodbino, iz Zagorja. — Cop, trgovec, iz Plesče. — Globotschnigg, trgovec, iz Kranja. — Tajeršu, posestnik, iz Tržiča. Pri Južnem kolodvora: Kolaf, želez, priglednik, s soprogo; Luk, vdova računskega svetnika; Reuter, trgovec, in Hallmann, nadinžener, z Dunaja. — Padva, vodja, iz Trsta. — Laska, posestnik, iz Podnarta. Umrli so: Dne 25. maja. Frančiška Volta, črevljarjeva hči, l'/s 1., Gospodske ulice št. 8, jetika. V civilni bolnici: Dn6 23. maja. Elizabeta Breuer, gostinja, 80 lij Apoplexia. — Magdalena Tanke, soproga hiš. posestnika, 37 1., za rakom. Dne 24. maja. Simon Skobec, delavec, 55 1., obistna bolezen. — Frančiška Pajek, delavka, 19 1., jetika. Meteorologično poročilo. a I (las j ^ i opazovanja Stanjo barometra v ram Tempera tur a Vetrovi Mo- Nebo kri na v mm 4 I 7. zjutraj j 738 64 g 2. pop. 739-00, | 9. zvečer i 739 81 OJ 12-0 210 14-8 jzpd.sl. zpd. sl. dež obl. d. js. 3-90 dež 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 738 98 737-12 738-32 10-3 220 14-0 bzv. vzh. sl. [ megla ! jasno 0-00 ! dež Budimpešta, 26. maja. Rumunski kralj in kraljica sta na poti v Sigmaringen ob polu 8. uri sem došla; po jednournem prestanku odpotovala sta dalje na Dunaj. Vsprejela sta ju policijski svčtnik Pekary in tukajšnji rumunski konzul. Pariz, 26. maja. V zbornici predlagal je radikalec Lacroix, naj nobeden zakon ne prepoveduje uporabljenje zastav in znamenj. Ta predlog se je vender s 423 proti 44 glasom zavrgel in vsprejel se je Perierov predlog, naj se izreče zaupanje v stanovitnost vlade, da se narodni zastavi zadobi spoštovanje. Sredec, 26. maja. V naučnem ministerstvu se bode na naročilo knezovo predložila postavna predloga zaradi ustanovitve sv. Metodu posvečenega bulgarskega vseučilišča. London, 26. maja. Reuterjevo poročilo iz Simle pravi: K drugemn vojnemu oddelku pripadajočim četam se je naznanilo, da jim ni treba biti več pripravljenim za aktivno službo. London, 26. maja. Reuterjevo poročilo poroča iz Aleksandrije, da je gardna brigada se tam začasno izkrcala. Aleksandrija, 26. maja. Ostala angleška gardna pehota je danes zjutraj iz Suakima sim prišla. New-York, 26. maja. Iz La Libertada se poroča, da je poskus Hondurasa, med San Salvadorjem in Guatemalo posredovati, ponesrečil. Telegrafično borzno poročilo z dn£ 27. maja. gld. Jednotni drž. dolg v bankovcih......................82'4o > » » » srebru............................... Zlata renta...............................................107-90 6°/„ avstr, renta.........................................98 40 Delnice nirodne banke....................................861- — Kreditne delnice......................................... 285-60 London 10 Ur sterling.....................................124-70 20 (rankovec............................................... 9 "88 Cekini c. kr............................................... B-8G 100 drž. mark..............................................61-10 Odgovorni nrodnik J. Naglic. Ivan Lapajne v Krškem je izdal sledeče knjige in knjižice za ljudske šole in učitelje: Praktično metodiko, cena 80 kr., Prvi pouk 60 kr., Fiziko in kemijo 60 kr., Prirodopis 56 kr., Zemljepis 26 kr., Geometrijo 24 kr., Malo fiziko 23 kr., Domovinoslovje 20 kr., Pripovesti iz zgodovine Štajerske 6 kr., Opis krškega okr. glavarstva 30 kr., Zgodovino štajerskih Slovencev 1 gld. 20 kr. — Isti pisatelj ima v zalogi razne pisanke in risanke; mali slovenski zemljevid kranjske dežele z deli sosednih kronovin, cena 1 kr., ter slovensko-nemški zemljevid Avstrijsko-Ogerske, cena 1 kr., in zemljevid krškega okrajnega glavarstva, cena 5 kr. (45) 30—13 V našem založništvu je izišel na svitlo drugi pomnoženi natis: Elegantno vezane in z zlatim obrezkom SZS stanejo m 2 gld., nevez. 1 gld- 20 kr. i. Kleinmayr & Fed. Bamberg § knjigotržnica v Ljubljani. M’ Ih> HirscSi dobro znani specijalni zdravnik za sifllitiko in kožne bolezni, ozdravlja po dolgoletnih izkušnjah v nebrojnih slučajih po sijajno skušenem in gotovo učinkujočem nav6du (58) 5 sifilitiko in kožne bolezni (tudi zastarele), nlesa, bolezni šekla in v mehurji, poluoije, možko slabost, ženski tok, v najkrajši dobi radikalno brez vseh zlih nasledkov in brez oviranja v službovanji. Naslov: Dunaj, mesto, Karntnerstrasse 5 (prej mnoga leta v Mariahilferstrasse), zdravi od 9. do 4. ure popoludne, a tudi pismeno in (pod molčečnostjo) pošilja zdravila. Honorar primeren. Važno za častnike in vojake! Vojaške knjige spisal Komel pl. Sočebran, ces. kr. stotnik, se dobivajo v bukvami Ig. pl. Kleinmayr & Fed. Bamberg na Kongresnem trgu št. 2: Službovnik za c. kr. vojstvo, I. in II. del, slovensko, po 30 kr. Službovnik za c. kr. vojstvo, II. del 30 kr., III. del 20 kr. (slovensko-nemški). Garnizonska in stražna služba, 30 kr. (slovensko-nemški). Bojna služba itd., 40 kr. (slovenski). Slovnica vojaška, l gld. Werndljeva puška (slovensko-nemški), 20 kr. Pouk o zemljišči (slovensko-nemški), 20 kr. Osnova vojstva, 20 kr. (28) 17 Bolezni živcev. Kaj so živci? Živci so pravi posredovalci vsakeršnega čut-stva; vsi vnanji utisi občutijo in posredujejo se s pomočjo živcev. Kakor raznovrstni so uzroki, tako raznovrstni so pojavi živčnih bolezni. Najprve skrčujejo se živci, dalje se pojavi splošno hujšanje in onemoglost, možka slabost, (impotenca) in ponočne poluoije, slab spomin, bledo obličje, vdrte, z modrimi krožki zaznamovane oči, žalostno duševno stanje, ne-zaspanost, trganje po glavi, bolečine v križi 'n hrbtišči, histerični krči, zabasanje, bojazen brez uzroka, ogibanje vesele družbe, ženske bolesti, slabotno stanje, pomanjkanje krvi, revmatične in prolinske bolečine, tresenje na rokah in nogah itd. (57) 5—5 Vse gori navedene živčne bolezni nobeno drugo v zdravilstvu znano zdravilo tako zanesljivo in korenito ne ozdravlja nego dr. Wrunova Peruin-štupa narejena iz peruvanskih zelišč. Za neškodljivost se garantuje. Jedna skatu«a s podrobnim popisom vred volja i gld. 80 kr. -*®> Zaloga v Ljubljani pri g. E. Birschitz-U-Generalni agent na Dunaji: Al. Giscliner, diplom, lekar, II., Kaiser-Josef-Strasse 14. csj esa csa< {ZT? pa c=>< h«- FM 03 CS~> r—, IS a «2. mr W C-2-1 o e=» <=> m i* Cfl< CD sr S S O * o «< J® Sgš NM PS i*r © * g- v 9°-. H-*- O co r g s i xrwkt Bavnodržec za deklice po GO kr. tlo prikladni vsakemu životu, in se mogo prati v najgorkejši vodi ter se nikoli ne zlomijo, m po fcfltl. S2,f50, 3,— 3-fiO q| jodino pri (64) 1 I J. C. HAMANN-u, Mestni trg. ^SisasasasasasasasaEasafiiaasasasssasasasass XXXXXXXXXIXXXXXXX£ X X X X X Oznanila in reklame za vse časopise, strokovne novino in koledarje domačih in tujih dežel preskrbava reellno in najceneje uže celih 27 lot obstoječa liajstarejšu firma Avstro-Ogerske v tej stroki]: A. Oppelik na Dunaji (Stadt, Stubenbastei Nr. 2). i *XXKKXXKXHKXKKX*** Tiskata in zalagata Ig. v. Kleinmayr & FoU. Baraborg v Ljubljani.