iihaja Tsak četrtek; ako je ta dan praznik, pa dan poprej. — Vse pošiljatve (dopisi, reklamacije, vprašanja itd.) je pošiljati ■i& naslov: »„9žai»«aini List" v Seijtt. -- reklamacije so poštnine r Li!i" Iv« rr 5» -v- .. ' Ti . '-) najlepši us, vfiJrtoo ij7t)trj Kakp je z Iz državniških krogov se čuje, da evropske velesile ne bodo več delale poskusov s posedovanji za pogajanja med Turčijo ?n Italijo, ker je očividno, da "Tdkija pred ižvi-šenimf volitvami v državni zbor, ki se prično menda v drugi polovici marca, ue bo hotela nikakib pogajanj. <.'.>; ' i t,i t ■ Y italjanski poslanski zbornici je finančni minister por žal o stanju italjapskih fiaaiic in jih je slikal " kot' sijajne, pohodni vkliub. bojnemu stanju stalno rastejo, tako da se bo v tekočem I$tu skoro polovico Vojnih strošlkov' pokrilo njrez izgube. ' Dne 8. t, m. je prišlo iz Carigrade poročilo, ,da so tpr%o arabske čete dne t. jp. zopet zasedle kraj Mergeb. Dne 8. t. m. se je poročalo i? Carigrada, da je turški ministerski«svet sklenil izgnati iz Carigrada vseh 10.000 ItaljaAov, ce hi italjansko brodovje napadlo Dardauele. Dne 11. marca se poroča iz Carigrada, da so imelLruski, frkhčOSki in ahgičfek} poslanik Sesianek, ria katerem so'^'£Šdenilf Aeff Turčijo in Italijo za" 14-dnevno premirje. Istega dne pa Sjd poroča iz Rima, da je dospet tja italjanski admiral Fiarave)|i, femur se pnpisuje velik pomen. Baje je pričakovati za'prihodnje dhi p^ibčne" jikčiie iiab^n^ega1,j^b^pyJavv''|fe,dsKem morju. Italjarisko brodpvje ipa namen bombardirati Samos, ter prodreti proti Carigradii, ki ga hoče Ualjansko fcrodovje tudi bombardirali f ■ !j If ■ . T f < ■ ■. '■ i. Vf » Dne 10. tm. je tur.ško vojiio niims|pr|^o objavilo obvejstilo turšk^a k^tti^ata' pjrjfd tripolitan- syoje utrdbe. Državni zbor. Seja 7. marca. Vršila se je razprava o kartelib, t. j. združitvah industrijalcev pbs'imeztiih'-^POk ('želefca^Ski, petrole.iski kartel itd.)' v svrho" določevanja' cen, ali z drugimi besedami povedano: v svrho enotnega izko-riščevanja ljudstva. Zatem se'je nadaljevala mi-prava o imeindvanjih sodnikov na deškem. Pri tej točki je govoril"'tudi ljubljanski jioslanec dr. Eav-nihar, ki je' v dvenrnem stvarnem in z ogromnim dokaznim materijalom podprtem govoru odkrival gorostasnosti pravosodne uprave na Slovenskem, posebej v okrožju graškega nadsodišea, kjei* dfla Podružnica LJUBLJANSKE , CELJE sprejema wlo§ge na vložne kri j i-žice in jih obrestuje po PHT* od dne vloge do dne dviga brez vsacega odbitka. — Rentni JS5 davek plačuje banka iz svojega. 2 D N >1« 0 «oi' m 28 52-10 pravosodni minister dr. Hocheuburger nar ha raznarodsnje Slovencev. V graškem vis#!»»n> nem nkrnžjn j frntftrfiin 1 miljon ŽOO.dOO Nemcev, so vsa višja mesta v Iv t Seja 12. marca. Razpravljalo se j« najprej o čudnem postopanju orožarne v Steyru, ki se dela ur žmurm mrar r -gre siiftč siam, delničarjem pa je dala mnogih, novih delnic zastonj. Vlada ji je t,ostro napadali/ --';Ni(to ^'te^fiS^MiMa o dra- -.i, JJHf m&f&rt fljVppinoma FltefMfe ,.stranko. mm te*0 wi ,seboi- Pas na sloven- ' 8. tm. umrl padel, da si je izvinil nogo in so ga morali domov peljati. Nato se mu je napravil hud sen, vsled česar so se zdrapr^kispdto^li za oneracijo, ki pa ni dosegla zaželfeft^» Ins^ehff. Nalo je pritisnila pljuč-4»jjc^yf3fr, Y3clayfi#^arda, j^,bilf! občinski svetnik in pjjU^ftjfl^c04W» ¥o;Pragi. Od 1. 1894 je bjil tHdi dfi^ipi (Ppslan^c:rBjj, je jako delaven in zelo fri%blj^,,mp4is'!ydje}ežpYa| je z vnemo tudi češ!>f»-fl^pa^kih .fpjfavnjh pogajanj in je vstrajal odločno Af.ji^presu celega češkega naroda;,in kralj^in^ C^ške,; če se izvedejo mirovna pogajanja. Jjhljje^ y?eli( krogih znan in jako priljubljen mož in če^i nafpd je Ž" njim veliko izgubil. Na Hrvaškem nadaljuje ban Čuvaj z nasilnostmi. Dne 12. tm. je bil vodja hrvaške kmečke stranke Stjepan Radič obsojen na 4 mesce ječe, ker je pri zadnjih volitvah baje se nasilno obnašal proti okrajnemu predstojniku Sokoliču. Radič ie sicer podpiral prejšnjega bana Tomašiča, pa vkljub temu ni našel »milosti«. Položaj na Ogrskem. Vsled nasprotstva med stališčem ogrske vlade in ogrskega državnega zbora na eni ter skupnega vojnega ministra na drugi strani glede pravice cesarja sklicati rezerve je podal ogrski minsterski predsednik grof Khuen demi-sijo. Cesar jo je sprejel, a je poveril Khuenu še začasno vodstvo vladnih poslov. Večina ogrskega državnega zbora, tudi privrženci grofa Khuena, vstra-jajo odločno na svojem stališču, in eden najboljših in najslavnejših ogrskih politikov, član Khuenove ^stranke dela«, grof Tisza je v nekem govoru ostro napadel vojnega ministra Auffenberga. Naravna posledica tega je bila, da je podal vojni minister de-misijo, ki jo bo cesar brez dvoma sprejel. Kdo bo mu naslednik, se še ne ve. Nekateri imenujejo feld-cajgmajstra Krobatina, drugi šefa generalnega štaba pl. Šemua. V trenutku, ko to pišemo, se tudi še nič ne ve, kdo bo Khuenov naslednik. Verjetno je celo, da Khuen ostane še zanaprej ogrski ministerski predsednik, čim bo cesar, imenoval drugega vojnega ministra. Nemški državni zbor je dne 8. t. m. izvolil deflnitivno (stalno) predsedstvo. Za predsednika je izvoljen Kaempf (svobodomiselna ljudska stranka), za I. podpredsednika Paasche (narodno - liberalna stranka), za II. podpredsednika Dove (napredna ljudska stranka). Stavka rudarjev na Angleškem vpliva tudi na druge države. Tako se je tudi že v Nemčiji v rudnikih pričelo enako gibanje. V porečju Ruhne stavka doslej nad 200.000 delavcev. Na Angleškem samem je doslej po uradnih poročilih 1 milijon 587.830 delavcev brez kruha. Vendar se v merodajnih krogih sodi, da se bo dala do konca tega tedna doseči sprava. Na Kitajskem je zopet vzpostavljen mir. Predsednik republike Juanšikaj je prisegel, da bo pospeševal razvoj države in združil vseh 5 plemen, ki tvorijo Kitajsko. Kakor hitro izvoli narodna skupščina trajnega predsednika, bo on odstopil. V posebnem manifestu se pomiloščajo vsi ujetniki razun morilcev in roparjev, se odpišejo vsi zapadli a še ne plačani zemljiški davki, se stavijo v veljavo dozdaj-ne postave, v kolikor niso v nasprotju z republikanskim duhom, in uradništvo se poživlja, naj pospešuje razvoj republike. Obsodba v čenstohovskem procesu. Zadnjič smo obširno poročali o dogodkih v samostanu čenstohovskem in o sodnij^ki obravnavi v Pe-trikovu proti glavnim krivcem Macochn itd. D*nes teden je bila razglašena obsodba. Pater M icoeh je bil obsojen radi umora, pouarejanja listin in tatvine na 12 let teškega prisilnega dela v sibirskih rudnikih in dosmrtno pregnanstvo v Sibirijo; Helena Macoch (Križanovska) je obsojena na dve leti ječe; patev Starzewski na pet let iti pater Olešinski na eno leto ječe. Politična poštenost naših klerikalcev se je zopet enkrat pokazala v silno zanimivi luči. Mariborski „Slov. Gosp." je v četrtek 7. t. m. pisal med drugim: „Ta imenovanja (namreč sodniška) zopet kažejo, kako sedanji pravosodni minister dr. Hochenburger skrbi za Nemce in posilinemce. Slovenski liberalni poslanec dr. Ravnikar pa vkljub temu sili v vladno Hochenburgerjevo naročje". — In glejte baš 7. t. m. je ljubljanski poslanec dr. Ravnikar v državnem zborn v daljšem stvarnem govoru z vso ostrostjo napadel dr. Hochenburgerjevo postopanje pri sodniških imenovanjih ter soduijske razmere na Slovenskem sploh ter "p oznanjal tudi vladi najodločnejši boj. Klerikalni poslanci pa uiti zinili niso. To vam je poštenost, ki je samo pri klerikalcih mogoča! Od južne železnice. Premeščen je uradn. aspirant Rud. Domaingo(?) iz Mori v Poljčane, Rih. Krick iz Kapfeuberga na Pragersko, Jožef Balder iz Pragerskega v Kapfenberg, asistent Jož. Pilch iz Slov. Bistrice v Donavvitz, Adolf Machat iz Pragerskega v Leobersdorf. Klerikalci so baje v svoji zadnji strankini seji sklenili, da ustanovijo 1. društvo za oskrbovanje nezakonskih otrok raznih župnikov in kaplanov (poročajo Pernat, Murkovič itd.), 2. društvo zakonskih žen, ki so jih razni kaplani zapeljali v zakonolomstvo (poroča Berk i. dr.), 3. društvo za varstvo nedolžnosti Marijinih devic, izmed katerih so mnoge razni kaplani že kot šolarke zapeljali (poročajo Rabuza, lic, Kranjc i. dr.). Toliko smo v naglici izvedeli. Morda imajo še načrte tudi za kaka druga enako potrebna in ko ristna društva. Bomo skusili izvedeti! Prememba koledarja. Papež je naročil vrhovnemu predstojniku reda sv. Kamila L., P. Vidu v Rimu, naj mu pripravi poročilo o pre-membi koledarja. — Želje in prošnje so se namreč pojavile od mnogih strani, da bi Velikanoč in ž njo drugi premenljivi prazniki bili bolj vezani na ene in iste dneve v letu. Kar se tiče še posebej Velikenoči, se strinjajo skoraj vsi predlogi s tem, da bi bilo najbolje, če bi se Velikanoč praznovala redno vsako leto prvo nedeljo meseca aprila. Zidarji in zidarski delavci pozor! Resno moramo svariti, da bi se letos na slepo podajali v Gradec in drugam z upom na kako delo. Skoro nikjer se ne delajo nove stavbe. V Gradcu se zida zdaj samo dvoje poslopij! Mnogo delavcev se je že peljalo ti«' « prištedenimi krajcarji, a zaman so iskali delo in brez vseh sredstev so se morali vrniti. Zato pozor! Kmetijsko razstavo priredi 1. 1913 nižje-avstrijska kmetijska družba na Dunaju. Kdor ne zna pisati in čitati, ne bo več smel v Ameriko. Tako postavo bodo kmalu sprejeli. Šest let bogoslovja? Poroča se, da izda papež ob Veliki Noči novi dekret, s katerim bo določil za bogoslovce šestletni študij. Kdor bo hotel biti za mašnika posvečen, bo moral biti 28 let star. Pet let bo moral bogoslovec posvetiti bogoslovnim, eno leto pa svetopisemskim študijam. Novi dekret (odredba) stopi v veljavo 1. 1913. Dvekronski denar bodo v smislu zakona z dne 7. tm. začeli kovati in sicer v znesku za 35 miljonov kron. Spredaj bo podoba cesarja, vzadi cesarski orel, označba vrednosti »2 Cor.« in letnica kovanja. En kos bo tehtal 10 gramov. SloVttijcgrafti okraj. V Kavčah pri Velenju je umrla 9. t. m. gospa Marija pl. Jnstenberg, vdovljena in rojena Vošnjak, posestnica „Jankomira", stara 82 let. Zavodna pri Šoštanju. V nedeljo je zopet treskalo z naše prižnice po ubogih „liber»lcih", da se je slišalo pol ure daleč. Čisto rudeč je bil župnik Rožman od same jeze. Pepca bi sra še rajši imela, ko bi bil vedno tako rudeč. Seveda nam je slikal ^liberalce" kot same zlodje, klerikalce pa kot svetnike in mnčenike. Tuhtali smo po vzroku te jeze, pa jo je neki hndomušnež po-gruntal: Bil je tisti dan pogreb, a pogrebščina ni bila v žnpnikovi gostilni (kamor rad daje tudi svojo kuharico na razpolago, samo da drugim kak zaslužek odje!), in ni bilo zastonj pupa in papa. Takšno politično hujskanje in sovraštvo iz same dobičkarije je sramotno, g. župn k. Če Vam ni za naš kruh, pa si ga pojdite drugam iskati Brcžifti tipaj. Odprto pismo gospodu dr. F. Jankovičn v Kozjem, Ponižali ste se toliko, da ste se bavili v ,.SIov. Gospodarju" z dne 7. marca z mojo osebo, navzlic temo, da smatrate to za ^nečastno". V vsi Vaši klobasariji ni druzega kakor infamna laž in Vi ste zopet vedoma nesramno lagali, računajoč na to, da Vas kot dež in drž. poslanca brez dovoljenja dotičuih korpnr.ieij ne morem pozvati pred porotnike. Ali je t<» katoliško?! Na potu laži in obrekovanja Vam ne hom sledil, ker ne pripadam stranki hinavcev ju ljudskih slepar- jev. O g. Jak. Bovhatu, ki je bil zagrizen klerikalec, nisem nikoli poročal v „Slov. Gosp.", vedoč, da noben list svojih intimnih prijateljev ne napada, torej tudi niste mogli imeti „svojedobno v svojih rokah dolgovezne" moje članke. Domišljavosti, katero meni očitate, se pri Vas več dobi, ker jaz se zavedam svoje ,,nečasti", a Vi ne svoje oholosti in si domišljnjete, da si dr. medicine sme vse dovoliti. Vaš „dostojen" dopis kaže, da za učitelja dostojnosti bi pač ne veljali. Odločno od Vas zahtevam, da mi daste pred sodiščem priložnost dokazati, da ste zopet temeljito lagali. Kot mož „časti" in ^ljubitelj" resnice bodete seveda to stoiili, vedoč, da ni prijetno veljati v javnosti za lažujivca. Verače 10. marca 1912. Plevnik Jurij. Iz Sevnice. Izročili smo tukaj pred kratkim materi zemlji ostanke gospoda Antona Žičkarja. Žičkar je bil v pravem pomenu besede kmetski prijatelj; marsikateri kmet je iskal pri njem pomoči ter svčta, in nikdar zaman. Kar mu je bilo mogoče, je storil. Pogreb je bil naravnost veličasten, udeležila se ga je skoraj vsa Sevnica, v še večjem številu pa kmetje iz okolice. Pogrešali pa smo pri pogrebu edino hčerko rajnega. Ne vemu, zakaj ni spremljala svojega očeta: smrt vendar vsa nasprotja ublaži. Sicer pa; Častea spomin Antonu Zičkarju! Dobova. V „Slov. Gosp." hvali znani nam dopisnik Benkovičev shod kot „vrlo uspeli". Če to razume tako, da je tistih par možiceljnov dr. Bankovičevim farbarijam vrlo prikimavalo, pritrdimo. Takih ljudi, kot so bili na shodu, res ni težko preslepiti. Pa tudi v tisti občini bodo začeli ljudje spregledovati in tudi tam bo konec vaših farbarij. Brežice. Pri nas se naseli nov zdravnik g. dr. Vinko Hudelist iz Velikovca na KorošKem. Dobro došel! — Tajnikom tukajšnje posojilnice je imenovan g. Štefan Medved, bivši odvetniški uradnik. V Podčetrtku, kjer imajo klerikalci občino v rokah in ji načeluje kot župan g. nadučitelj Lovrec, se v sredi trga na obč. hiši lepo blesti napis »Ge-meindeamt«. Slava klerikalni narodni zavednosti! Konjiči okraj. Oplotniea. Pred tremi leti smo imeli t« občinsko volitev, a komaj sedaj je namestnija pritožbo Slovencev proti volitvi zavrgla in volitev potrdila. Za župana je izvoljen gosp. Frane Pozne p. d. OrešuiK. Iz Vitanja. Mizar Ravnjak je mislil obiskati pri Kužarjevih nekega bolnika. Ko je pa šel po stopnicah, je tako nesrečno padel, da si je prebil lobanjo in za malo ur umrl. ljutomerski okraj. Iz ljutomerskega okraja. Občinske volitve v Radislavcih je namestnija potrdila. — V Ver-žeju se je poročil g. Fr. Sonaja z gdčno Miciko Kotnik. — V Banovcih je pogorela hiša posestnika Alojza Novaka. — V Kraljevcih pri Št. Jurji ob Ščav. je umrl 88 letni Franc Trstenjak, brat umrlega s'ov. pisatelja g. Davorina Trstenjaka. Mariborski okraj. Slovensko gledališče v Mariboru. V nedeljo 17. sušca se na splošno zahtevo še enkrat poaovi zgodovinska slika izza časa preganjanja kristjanov „V znamenju križa". Začetek ob 4. uri popoldne je zlasti za zunanje občinstvo jako ugoden. Zunanje goste prosimo, da pravočasno naroče vstopnice, ki so v predprodaji pri gosp. Weixl-nu, trgovcu v Zgornji gosp. ulici, da ne bo pritožb, da dobe slabe sedeže. Ob enem opozarjamo, da se vstopnice pri g. Weixl-nu ob nedeljah in praznikih dobivajo samo do 10. ure dopoldan, ker mora on prodajalno po 10. uri zapreti. V Št. Lenartu v Slov. gor. so pri volitvah v trgovsko-obrtno zadrugo zmagali Slovenci. T Makolah so pri občinskih volitvah dne 4. t m. bili izvoljeni klerikalci. Na Planici pri Framu se ustanovi 16. t m. poštna oddaja. Vsak torek, četrtek in soboto bo pošta odnašala in donašala v Fram. V Pokošah pri Slov. Bistrici, je zgorelo 9. t. m. poslopje posestnika Dobnikarja. Škode je 8000 K. Baje je zažgal slaboumni nečak. Pesnica nad Mariborom. Naš kraj postane v kratkem torišče hudega narod. boja. Nemci bodo postavili tu svojo šolo, v kateri seveda ne bo niti enega pravega nemškega otroka, ampak nalovili bodo slovenskih, da jih izgojijo v janičarje. Treba bo odslej v naši občini podvojene in podesetorjene pozornosti! Ogenj v občinski hiši. V Dogošah pri Mariboru je nastal te dni ogenj v občinski hiši, ki so ga komaj udušili. Gočova. Javno vprašanje stavim tu voditelju klerikalne stranke v Gočovi, pri katerem vašem socijalnem kurzu ste izdali parolo, da mora vaš pristaš brez vsega vzroka sovražiti soseda, ako je isti drugega političnega naziranja. In če tega ne stori, srorje mu, akoravao je bil in ostane bolj klerikalen, kakor vaš program zahteva, samo da ima to dično redkost, da je povrh še pošten ter misli s svojimi možgani, kar je pri vas redka prikazen. To pač dokazuje, da izvirajo vaši politika in napadi po časnikih proti meni le iz osebnega sovraštva, ne pa iz političnih načel. Ako imate kaj časti, dajte zadoščenje svojemu pristašu Vinko Pečovnikn, ki ste ga v „Siov. Gosp.'1 št. 7 grdo napadli. Za svojo osebo od takšnih faliran-eev zadoščenja ne potrebujem. Sramoto delate celi vaši stranki, ako ima drugod vendar kaj boljših pristašev! Frane Kramberger, veleposestnik. MOfA STARA izkušnja je in ostane, da za odpravo peg in /.a dosego in ohranjenje nežne, mehke kože in bele polti in boljšega mila kot svetovnoznano lilijno mlečno milo Steckenpferd. znamka jezdna palica, od Bergmanna & Oo„ Tetschen a. E. —• En kos se dobi za 80 vin. v lekarnah, drogerijah in vseh enakih trgovinah. Ravnotako se obnese Bergmannova lilijina krema „Manera" Čudovito pri ohranjenju nežnih, belih ienskih rok; dobi se v tubah po 70 vin. 135 40-6 CrijsKi oN- Celje. Poročil se je g. Leo Kalda, arhitekt in podjetnik v Zagrebu, z gdč. Hildo Dolinarjevo, hčerko narodne rodbine v Celjn. Iz Celja. Vlada namerava državnemu zboru predložiti poročilo in proračun za stavbo novih sodnijskih poslopij v Avstriji. Dobe jih Gradec, Maribor in Ftnj, o Celju zopet ni govora. Kaj vladi mar, da so sedajni prostori nezdravi ia nezadostni, samo da plačuje celjskemu mestu visoko najemnino. To bo menda celo še raznim nemško-aagri ženim sodnikom prav, samo da se senčijo v milosti magistratovcev. In Marckh!. ta zastopnik" celjskega mesta? O, on ima nujnejšega „na-rodnega" dela, kaj njemu zdravje celjskih sodnikov in dragih uslužbencev ter jetnikov mar?! Občinske volitve v celjski okoliei so potrjene, ker so Siovenci umaknili ugovor. V nedeljo bo volitev župana in starejšinstva. Dr. Jos. Vošnjakov večer v Celju, ki ga je priredila Čitalnica, je jako lepo uspel, ravno tako po obisku, kakor po vsebini. Predavanje g. urednika Janka Lešničarja o dr. Jos. Vošnjaku je bilo po splošni sodbi in posebej po sodbi navzočih strokovnjakov izborno. G. urednik nam je iivo naslikal dr. Vošnjakovo dobo v našem narodnem življenju. Predstava dr. Vošnjakove eno-dejanke je žela burno pohvalo, že zaradi svoje vsebine, pa tudi zaradi jako dobre uprizoritve. Salonski orkester je zbrano družbo čestilcev dr. JoS. Vošnjaka pridno zabaval, in pevski zbor je pod vodstvom gosp. C. Pregelja zapel par lepih pesmi iz dobe našega narodnega preporoda. Celi večer je nosil preprosti značaj prejšnjih dob in zdelo se ti je včasi, da čutiš v dvorani duha naših narodnih buditeljev. V celjski okoliei se snuje slovenska požarna bramba. Sedež društva bo v Gaberjih. Ustanovni občni zbor bo 24. t. m. Celje. Gostilno „pri zvezdi" v nekdaj Le-meževi, sedaj dr. Božičevi hiši je prevzela gdč. Fanika Lebič. Klub naprednih slovenskih akademikov v Celju vabi k predavanju, ki ga priredi v sredo dne 20. sušča ob 8. uri zvečer v celjski čitalnici. Predava g. Kadrinka: ,.0 zobeh in njih gojitvi". Odber. Zopet — blamirani župnik. Iz Št. Petra na Med v. seln se nam poroča: Poročali ste že, da so tožili župnik Gomilšek, njegova sestra in dekla, našega župana Straška, ker se je baje proti neki volilki izrazil, da je svoje pooblastilo že dala „farovškim k ...". Zaradi obeh žensk je bil Strašek že pri prvi sodniji oproščen, obsojen pa je bil zaradi „razžaljenja" župnika Gomilška. Z obeh strani se je vložil priziv in pri prizivni obravnavi v Celje je bil župan Strašek popolnoma oproščen, torej tudi zaradi župnika. No, ali si gospod župnik želi še kako blamažo?! Na Dobrni je pogorelo 10. t. m. gospodarsko poslopje bivšega župana Jevnišk z vsem orodjem vred. Škode je 10.000 kron, zavarovalnine S600 kron. V Novivasi pri Št. Juriju ob juž. žel. je 11. t. m. nagloma umrl posestnik in gostilničar g. Gašpar Pole v 68. letu. Bolehal je delj časa na želodcu. Bil je stara kremenita slovenska korenina, ki ne pozna ne hlapčevstva ne hinavstva. Med dediči je tudi „velika sirota' cerkev. In njeni hlapci tulijo v svet, da je naprednjak in brezverec ena in ista oseba. — Našemi Gašparju — blag spomin! — Blagi duši — večna luč! V Št. Jurju ob j. ž. se bližajo občinske volitve. Zato so naš sladko se smehljajoči čutili potrebo po misijonn. Poklicali so celjske jožefince, med njimi glasovitega Krivca, ki se je drl in razsajal, grozil s hudičem in peklom, da je poslušalce obhajala groza. Novega nismo sicer ničesar druzega zvedeli, kakor da je pekel velika luknja, napolnjena s smrdljivim žveplom, kjer gorijo libe- ralci s svojim časopisjem, na dnu vseh ubogi „Nar. List", hudiči pa jih hodijo za priboljšek še s klešči ščipat. Žiher ubijaš, kradeš, prešestuješ in bogvekaj, dobiš milostno odvezo, če se izpoveš: ako pa čitaš „Nar. List", pa je ne dobiš. In to je vse res, g. misijonar so tako rekli. V skrbeh so tudi, da se število ovčic ne skrči. Zato priporočajo občevanje za potrebo, brez ozira na preskrbovanje otrok, saj dobri Bog skrbi za vsakega črva. Ti ubogo ljudstvo, kaj si moralo vse požreti. Je to bilo nesramno pretiravanje, gonja zoper zdrav razum in moralo, pobijanje poštenih ljudi, zagovarjanje največjih falotstev na mestu, kjer se jim ne sme ugovarjati in to v času, ko so se začudenemu svetn odkrivali škandali gla-sovitih katoliških samostanskih bratov v Čensto-hovu! Sram vas, misijonarji! Iz Galicije. Zadnjič ste v dopisu iz Ljub-nega poročali o nekem g. Petru iz Hrvatske. Tudi pri nas je bil ta gospod silno „požrtvovalen" klerikalni agitator in le njemu se imajo klerikalci zahvaliti, da so dobili občino v roke. Sedajni g. kaplan Zaje se v politiko ne meša, odkar smo ga pošteno okrtačili. V Šmihelu nad Mozirjem je umrl posestnik Fr. Goltnik p. d. Napotnik. Gornjigrad. V sredo, dne 6. t. m. so se pri nas vršile volitve župana in občinskih svetovalcev. Županom je bil izvoljen gosp. c. kr. notar Avgust Drukar; dobil je od navzočih 11 odbornikov 10 glasov, tedaj razen svojega vse in tudi od dveh navzočih klerikalcev. „Stražina" huj-skarija ni nič pomagala, in so jo klerikalci sami s tem na slovesen način obsodili. Svetovalcem so bili izvoljeni: Rup Ignac, Kranjc Jože, Trepel Ivan (klerikalen) in Prislan Josip. Po volitvi so se vsi odborniki in drugi volilci zabavali v po7no noč. Gornjigrad. Kaplanu Babuzi so dne 9. t. m. zapečatili viaske sode, ker se brez dovoljenja bavi s prodajo vina in še celo v prepovedanih množinah pod 56 litrov. „Katoliški" kaplan kupuje vino od nekega Žida v Halozah, katerega hčerko preobračuje kaplan Berk na katoliško plat. Davčni nadzornik, ki vidi vsakega davkoplačevalca, se gotovo spomni tudi vinskega trgovca Rabuza. V Loki pri Zidanem mostu je umrl grajski oskrbnik g. Vinko Fon, brat celjskega profesorja g. Ivana Fona. Blag spomin vrlemu možu! Iz Polzele nam k našemn poročiln o prisotnosti g. Loparnika na ustanovnem shodu Shd-markine podružnice on sam javlja, da je sicer bil tisti dan popoldne v dotični gostilni, da je pa takoj odšel in se ni več vrnil in se torej ni mogel zborovanja udeležiti, kj se je vršilo po noči, ter tudi ni mogel držati delavcem nagovora. Iz Jnrkloštra. Zadeva radi podpore po suši torej vendar pride v preiskavo. Če se dr. Bre-scharju, župniku Časlu in članu komisije Ocvirku radi tega kaj hlače tresejo, ne vemo, povemo pa to: če bi stvar hotela zaspati, bomo na novo pobrskali malo višje. — Lani se je ločila šentle-nartska občina od Jnrkloštra. Tam pašuje zdaj znani župnik Časi. Značilna je izjava nekega obč. ubožca o podpiranju revežev v Št. Lenartu. „Ako so v Št. Lenartu dobili, svojo občino, naj narede še sobo, kjer bodo klali ubožce". To v znanje lenarškemn občinskemu odboru s Časlom vred, ki imajo vedno na jeziku krščansko ljubezen. Št. Vid pri Grobelnem. Tu smo imeli v nedeljo 10. t. m. gri g. Flor. Golešu shod „Pol. in gosp. društva". Prišli so veljavni možje, a brez dvoma bi bil lahko shod boljše obiskan. Govorilo se je skoro izključno o gospodarskih vprašanjih. Urednik Spindler iz Celja je razpravljal v poljudni besedi o kmečki samopomoči, o potrebi združitve, o draginjskem vprašanju, o novih davkih, o novi brambni postavi itd. in so mu bili navzoči možje iskreno hvaležni za pouk, kar so pokazali s tem, da so takoj nabrali lepo svoto za „Pol. in gosp. društvo", ki ima namen, dvigati izobrazbo in s tem gospodarski napredek ljudstva. Naše može in fante pa pozivamo, naj se takih poučnih shodov udeležujejo v večjem številu. — Tndi smo pri nas dobili razdeljeno podporo po suši. Pa kako! Naprednjaki so bili skoro vsi črtani, dobili pa so podporo ljudje, ki imajo denar naložen, ali pa taki, ki so ga bili tako potrebni, da so ga še tisti dan zapili in potem na potu domu klobuke zgubili. Lepa pravičnost našega klerikalnega obč. odbora. Na shodu v Št. Vidu pri Grobelnem se je naLralo za „Pol. in gosp. društvo" za šmarsko-rogaško-kozjanski okraj" K 6'20! Čast vrlim možem zborovalcem! Priporočamo v posnemanje! Teharje. Čuje se, da je za občinskega tajnika pri nas imenovan neki Bechine, ki smo ga doslej poznali kot znano poulično prikazen v Celju. Baje je hotel svoj čas postati naslednik g. prof. Suhača kot „profesor" slovenščine na nemški gimnaziji. Visoko je letal — nizko je obsedel. Žalec. V Lorberjevi tovarni so delavci začeli stavkati. Iz celjske okolice. Tu opažamo zadnji čas, da razna slikarska dela izvršujejo ljudje, ki niti obrtnega dovoljenja nimajo, navadni „fušarji", ki delajo seveda na škodo slikarskih mojstrov. Slov. občinstvo pozivamo, naj podpira slovenske slikarje, ki inserirajo v našem listu. V Mirasanu pri Petrovčah je 10. t. m. gospa Pavlina Fridrih, vdova bivšega veleposestnika in lastnika tovarne in premogokopov v Li-bojah in Zabukovci. Iz Frankolovega pri Vojniku poročajo: Zadnje občinske volitve pomenijo velik napredek v naši občini. Prvič so bili izvoljeni pristaši narodne straiske v naši, doslej popolnoma črni občini. Župnik Požar je govoril pied volitvami, da odide s Frankolovega, ako bode izvoljen v občinski odbor tudi Bezenšek. Tako bi nas Fran-kolovčane seve strašno kaznoval, kajti takega župnika kot je on, ne dobimo kmalu. Pa to kazen vseeno radi prenesemo, naj le drži svojo besedo in prav kmalu odpotuje! Mu damo celo za pot, če siromak ne bo mogel drugače odtod! ptujsKi sKraj. Središče. „Središki sršen" je naše klerikalce tako obgrizel, da so čisto poparjeni in v svoji zabitosti ne vedo, kaj naj pravzaprav storijo. Na eni strani so se postavili na visoko stališče, češ prezirajmo ga! Na drngi strani pa si zdaj že mesec dni po „Straži" in „Slov. Gosp." celijo rane, ki jim jih je prizadjal sršen. Na onemogle njihove izbruhe nimamo odgovoriti drugo kakor: resnica, ki jo je zapisal naš „sršen\ je globoko, globoko pičila v kosmato kožo vaših vesti. Poskrbeli bomo, da se bo to zgodilo še večkrat. Tudi »Katoliški dom" bo ostala — želja! — Za-cherlin. Gledališka predstava v Ptnju. Dramatično društvo v Mariboru uprizori v nedeljo 24. sušca ob 4. Uii popoldne v „Narodnem domu" v Ptuju ljudsko igro „Grajščak in kmet". Iz Ptuja. Namestnija je določila, da mora na ptujskem mestnem uradu opravljati posle politične oblasti prve inštance konceptni uradnik s ptujskega okrajnega glavarstva. Tako je vendar prišla končno namestnija do prepričanja, da na ptujskem magistratu ni človeka, ki bi te posle znal vestno in nepristransko izvrševati. Za ptujske nemškutarje je to hud šnofovec, za Slovence pa veliko zadoščenje. Na Ptujski Gori so pri občinskih volitvah minoli četrtek m petek zmagali Slovenci v vseh treh razredih. O pomembnosti te zmage smo govorili že v zadnji številki. Vrlim Slovencem na Ptujski Gori odkrito priznanje! Središče. Naš „Sokol" ima 17. t. m. v prostorih brata Jos. Zidariča občni zbor. Iz Ormoža. Imamo torej v Ormožu za okrajnega sodnika -- slov. odpadnika (renegata) dr. Pupacherja. Pravosodno ministerstvo je preziralo soglasni sklep 32 občinskih odborov (33 jih je v ormožkem okraju) in okrajnega odbora v Ormožu, da hočejo za naslednika dr. Preskerju Slovenca po mišljenju. Ministerstvo se ni oziralo na posestno stanje in imenovalo po zahtevi nemškega „Volksrata" in odvetnika dr. Delpina za okrajnega sodnika v Ormožu sicer Slovenca po rodu, po mišljenju pa zagrizenega nemčurja. Vsled tega vlada razburjenje med prebivalstvom. Občinski predstojniki nameravajo opustiti nradovanje v prenesenem delokroga. Štajerski slovenski državni poslanci so zopet pokazali, da so proti ministerstvu Stiirgkh - Hochenbnrger brez vsake moči, če gre za Štajersko seveda. Pomagali si bomo sami. V Rogaški Slatini je te dni zgorel hotel „Bauer", že drugikrat tekom dveh let. Škoda je krita z zavarovalnino. Iz Ormoža nam pišejo: Uradni dnevi ptujskega glavarstva se vršijo pri nas v pisarni nemške mestne občine, ki je že sama na sebi premajhna, ker je samo ena soba in ima mestni tajnik vedno ob takili dnevih kakor nalašč največ dela. Ni nobene čakalnice in ljudje morajo zunaj po stopnicah in na prostem čakati. Pa tudi sicer ni primerno, da mestni tajnik vse čuje, kar stranke izpovejo. Zakaj pa ima okrajni zastop 2 lepi sobi? Upamo, da bo okr. glavarstvo primerno ukrenilo. SIV|mf| H in modno blago za gospode in flrpi|ll f IH IS II g°sPe priporoča izvozna hiša f'|«|*l|/| UIIIIH ^csr^r'" vLilftl __ Vzorci na zahtevo franko. Jako _ ■■■ zmerne cene. Na željo dam tukaj I ^H = izgotoviti gosposke obleke. = |B 107 48-7 3z raznih sMctisKih HrajcV. Iz odborove seje „Matice Slovenske", ki je bila 8. t. m., izvemo, da je za 1. 1911. plačalo 3627 društvenikov članarino. Izgube ni. V pokoj je stopil magistratni ravnatelj v Ljubljani g. Ivan Vončina. Bleski grad — prodan. Bleški grad z vsemi po-< sestvi je kupil poseben konzorcij, ki mu stoji na čelu Imate bolečine? Reumatične, protinske, glavobol, zobobol? Ali ste zboleli vsled prepiha, vsled prehlada? Poskusite vendar bolečine olajšujoči, zdravilni, kre-pilni Fellerjev fluid z zn. „Elsafluid" tudi proti trganju v ledjih, križu in boleCinam v Členkih. Je res dober! Ni samo reklama. Ducat na poskušnjo 5 kron franko. — Izdelovatelj samo lekarnar Feller v Stubici, Elzni trg št. 264 (Hrvaško). 142 a 6-2 Anglobanka, za 600.000 K. Kdnsorcij ustanovi s pomočjo Anglobank« akcijsko družbo, ki namerava pod gradom sezidati velik moderen hotel. V Krškem se bodo vršile občinske volitve dne 31. tm. in 1. aprila. |r»Sttee m drug€ pdrdlf^ Redni letni občni zbor Občeslovenskega obrt. ttefea društva v Celju se vrši dne 17. tiri. pop. Ob 2. uri v Nar. domu s sledečim dnevnim rtedom: 1. Po-afdrav predsednika, 2. poročilb tajnika, blagajnika ih revizorjev, 3. Določitev programa Za obrtni shod, 4. volitev odbora, 5. slučajnosti. — Odbor. „]Hanau kopališka zadruga z o. z. na Br«gn pri Cilju ima svoj občni zbor dne 1. april« 191 ■> ob 6 nri zvečer v dvorani za seje Posojil-hic« v Oeljh v ..Narodnem domu". Dnevni red: 1. Računski sklep tk 1. 1911. 2. Slučajnosti. Na prodaj je v kopališču star čoln. Ponudite spre-jenlje notar Bas v Celju. Braslovče. Po dolgem spanju Še je zopet prebudil brastOVški »Sokol«. Začel je takoj po občnem zboru, ki se je vršil dne 6. prosinci ti., redno in marljivo delovati. Da ttiore delovanje obdržati na tej višini oziroma se še uspešneje razviti, sklenilo se je na občnem zboru* da začnemo takoj z nabiranjem za »Sokolski dom«, ki je za razvoj društva neobhodno potreben, zlasti, ker se nahaja v naši neposredni bližini tudi nepotrebna šnlferajnska šola, ki nam grozi zastrupiti našo mladino — naše ljudstvo. Zato prosimo vse prave rodoljube, da nam .blagohotno priskočijo na pojnoč z denarnimi prispevki, in na ta način pomagajo odbiti sovražni napad na našo lepo Savinsko dolino. Darove, kateri se objavijo v časopisih, sprejema »Sokolski dom« v Braslovčah. . fci i; o« ^—H Dramatično društvo v Mariboru. V smislu hipa sestanka narodnih društev v Mariboru dne 21 prosinca t. 1. vljudno prosimo vsa društva na Štajerskem, ki goje, dramatiko, naj. vpošljejo našemu društvu zbraui materijal. Bliža, se čas, ko bo ireb.i iti na uresni.enje ustanovitve ^Žveže dramatičnih društev", a od velike večine društev nimamo še nikakih poročil. Ker bo izbira in sest« va vposlahega gradiva zvezana s precejšnjim delom, ki rse ne, da opraviti v enem tednu, je nujno potrebno, da dpbimo gradivo takoj v roke. splošno zahtevo uprizorimo v nedeljo 17. šušca 19.1Ž ob 4. un popoldan še enkrat .znamenja križa" s so'deloVahjem celega orkestra ,,Glasbenega društva". S tem. da uprizorimo Jero popol-idten, še Audi tudi vuanjim gbštom ugodna prilika $ ogledi tč znamenito dramatično delo, zlašlti k«i so železhtške zveze jako ugodne. Čitalnici V &lov., Bistrici priredi * soboto 16. marca ob 7. tiri zvečer v hotelu. ,.Avstrija" tih jfarift Vodnjakov večer. Stmm)h^i £'dvor bo imel g. prof. dr. Ljud. Pivko iz Maribora. Sodelujeta pri večerii kOnzervatotrst* trg. A. Nerat in M Fnger. Čisti dobiček večera je namenjen za tanidfitijo df.' JVnip Vešnjakovo javno ljudsko krtjlžhieid. va-tuui.« Odbor akad. tehn. društva „Trlgia*a v <0tadfeta aa letni tečaj 1912 se je Sesti vil sledeče: Predsednika cand. tur. Fi-ahcl HrašoVec, podpredsednik: cand. mod: Vilko Marin, tAjnik: cand. p&irm. J&nted Kuritzk?, blagajnik: tehnik Vlad i-mir Miknžv knjižničar; stud. med. Bogdan Novak, £o«podttr: Stud. inr. Anton Gruber, odborov namestnik: tehnik tVahc Legat, revizorja cand. med. Anton Horvit, cand. med. JbSip Majceti. DrilStVo *Vo!>. slriV. ifcfiA. hA Dimaju Predi 1$. tm. M. url žv. svti! IV. retftri obfehi zbor. 17. Izkaž darov za „S'ofcolski dom" v Hraštulktt, ti so doštl do S. marca laig. Polovica dobička sokol, plesne veselice K 36.02, člani ti^sth. ..Sokola" v meši&hift tonskih 2l K, g. Bolničar tiabfcil pri Rošu 1'2 K (5 K daroVkl g. Ludvik), ga Wudler v Grižati zk prodane bloke 18 K, gr&rattton 14 K 42 Viny SchnfofttAzer v Maribora 10 K\ «!. ■ Posojilnma Dol 10 K, gdgni GunfeoVi aattrali priPeklarju ll K, g.Ja-k. Čer-Ifcjavft V Sežani 5 ftt g. Znattc, Stiritrft pri Ko-2 &-416 viti., g. Bolničar po gdč. Roševi 2 K ter R. Mtirhik 30 vin., skupaj V tem izkazu 136 K 14'Vi«. — Viett blagim d&rovalcem pri-širčna fcahvaia ždrhžehi S prošnjo, da naš še v bodoče podpirajo. 4 pJS HRTVUIto VVVBmivu. v Potfriižnlca družbe sv. Cirila in M^dda z k Središče in okolico priredi dne 19. marčna (na Jože-*cVo) V gostilni g. J. Zidariča V SrediSCft »MfflbKi«. Začetek ob 1» url zvečer. K obilrii udeležbi vabi WM> odbor. iz BraSlovč. Dne 3. t. m. se je vršil občni zbor tukajšnje podružnice G. M. družbe, ki je dozdaj, zdi s'e nam, W vplivom ddborijjKa(!) kaplja Vogrinča dVefeti napol spavala. Na občnem zboru je ilavduševal pbtovalni učiteljd-M. družbe g. Iv. Prekoršek člane k novemuj krepkemu delu. Izvoljen je bil nov odbor, ki mu načelu je posestnik g. Krefl. Nabral6( se je.koj na občnem zboru v RSssnerjevi gostilni 82 K članarine, kar pome'nja3 lejp., ^L jeJoffOnoSnejše de- lovanji podružnice. Krepfeo naprej! Sv. Štefan pri Šmarju. (Izjava.) Do-tičnike, ki trosijo lažnjive vesti o tem, zakaj zahtevajo nekatere osebe postav nos t glede ob' činskih volit v, pozivanj, naj nikar brez.potrebe ne tratijo be ed. Niti j »t uiti aotičnik, ki si upa z menoj v y.vezo, bi w pri nobenem občinskem zastopu ne trgala za. tisti adest;,, ki ste jih nama prisodili, ker sva dokazala že večkrat, da jf) najino delovanje za občino bolj nesebično kot delovanje tistih, ki lažejo o nama. Ker pa se otre-sate zabržanstva, vam povem, da če še niste, še lahko postanete. bo mišljertje tako. In še enkrat vam priporočam, ustavite tažnjivosti, da ne bo »itiiosti iu zamer ti;i nobeno stran. Anton Malgaj. Iz &o&t4nja. (Kaze a ki sodnik Sell-yey r ulogi glamača) Sodnik Sellyey jij zbobnal predzadnjo soboto zvečer pevce,nemško-nacilonaluega pevskega liništva Velen■Šoštanj v gdstiluo g. Steiuh«ch v Stari vfesi ha Bliating-8chtnans". Pri tej priliki je hot«l dokazati, d« je poleg (že osvetljenih) konjederskih zmožnosti spo-sbbeu Udi za ..totentrrobarja". Izbral si j* tri pevce: prvi se je, moral vkči na tla in natakniti na roke zelo umazan« škornje, drugi z k njim je držal o ve lati v vsaki roki, kot tretfemtt je pa Seilyey pomikal niiadomti Ti^chle.ju, da se je vlegei v isto vrsto z obema prejšnjima pevcema; nato je pokril-. v«je tri z belo rjuho, , p?štupai 'j ischlerja z mok.n ir\ zapel ,.Miserere!". Pribijamo: 1. da je sodnik Šelly^y aranžiral ta absurden, samo njega vreden prizor v postnem in ne v pustnem času; 2. da je aranžiral ta prizor v javui gostilni, v katero zahajajo posebao preprosti ljudje, ua so ravno takrat bii^v gostilni kmetje jn delavci, ki; so se vsi zgražali nad takim početjem. Da človek, ki^ se smeši v javni/krčmi, ne spada na mesto sodnika, je jasijo., Na sodnikovo mesto .spada poln mož, ne pa glumač! Zato pro;i s kazenskim sodnikom Seliyeyem! Iz Šmartna pel Gornjem gradu. Dolgo smo poslušali . ni prenavljali, g. župnik. Vaše .moralne"' poduke, dolgo, tudi gledali Vaša j.Gedna" dejAnj«. Toda sedaj ie .kupa polna, pri-čfcli ste tdrej ga imejte! .<&. župnik, vprašamo Vas. ali je bilo to. velikonočno izpraševanje in pripravljanje za pokfliro; če ste, pred našimi dekleti; ob tej priliiu grdili osebo, ki počiva že uad dve leti v grobu? Mar je to ljubezen do bližnjega, Vas jft-li Kristus učil? line]i bos^e f krat. kem sv. inisijon, ilelajVe pokoro yi in, Vaša ^nedolžna" sestra, ki je Marijipe , družbe; poboljšajta gž ob tej priliki., Ako. pa boste sedaj Vpili na prižiici o brezvercih iu hudobnežih, po-ttm,.priletijo na.^arr.s.pojiiobnoshni, kajVi dapes ffo&Hs v"SQga gradiva. Če se pa ne mislite Spreobrniti, pojdite v velezaslužni pokoj v Št, Spt, Okonina ni, za Vas! " !z St. Pavla pri Preboldu. Naši dopisniki »Slov. Gosp.« se od samohvaje kar y blatu yaliajo. Sedaj — .pravijo — ko so.se, zvežarče in Čuki V klerikalnem Objemu sklenili, nastopi nova dofea izobraŽevanja v št. ^avta pod novo j^uhevsko vlado,. I)a, da, VSe drugače je bilo prej. Naš nepozabni pokojni dušni jVastir, ki ga je vse ljubilo, je ob vsaki priliki gtivoril % miru ih ljubezni .do bližnjega, o spravi riešporažuinhin sosedov, poniagal je sosedom v stiskah in težavah in bil naš dobri oče; vmešaval še iti V ptilitiko, ampak je, to prepuščal kaplanu, ni po-W priliznjenih klerikajiiobabjih čvek, zato ga je ljudstvo 'Č'e^-Vs'e ljubilo, Zdaj je drugače. Nfa^a se-dajria duhovščina š svojimi vsakdanjimi vzgledi uči nešfr-phošt, hl&bšfo ljubezni *db bližnjega maščevalnost in sovraštvo. Ali hi velika razlika ttted prej irt sedaj? — Kierjkatni dopisniki se norčujejo j t sivih glav. Tem klevetnikom bodi povedano enkrat ža vselej: sivi lasje na glavi delajo čast osebatm ki jih nosijo in k&tere zavedno ljudstvo spoštuje. Zve-zarce rii) čuki seveda tegži spoštovanja ne poznajo, ker mislijo; da bodo vedno mlddi kakor otroci nele na pameti, ampak tudi na telesu. — Očitate nam nadalje lažnivost. To bi si bili lahko prihranili zase in si ta očitek prišili na svoje hudobne jezike. Povzdigovati čuke kot vzvišana bitja nad naš Sokole, da. to znate; na drugi strani ,pa ste svoje čuke tako izobrazili, da znajo mirne sokole na sprehodih zba-dati in jih s »fuj« pozdravljati, —i In mi naprednjaki da vodimo $ svojimi načeli.ljudstvo v pogubo? Povejte, kdaj se jp še nad našimi prireditvami ljudstvo tako zgražalo kakor nad vašihii zadnjimi, ko niste znali ločiti Marije od maškaje?! L? pometajte tam, kjer imate polno smeti: pred svojim pragom. Okonina pri Rsavteriju. Marica BlekaČ; krojač in cerkovnik se V dopisu iz Okbhihe.V »SloV. Gtisp... od 7. tm. na dolgo in široko špoveduje ih obtožuje svojega političnega prelevljahja. Zakaj neki se ne spove, da je pred leti oženil svojega najboljšega prijatelja g. J. Z. v »SIbv. Oosp.« z neko inalovredno žensko? Kje so denarji (24 K), ki so se habrali za »Obmejne Slovence« na takratni gostiji? — Predragi Marka! Ti ;nisi za politiko. Svetovali bi Ti, da se poprimeš. temeljjtejše svojega rokodelstva, katerega, kakor kažejo Tvoja dela, se, do danes še nisi dovolj, naučil. Naš nasvet je pam.eten, a tudi Ti bodeš boljši kruh jedel, če ga poslušaš. Ali si nas razumel? >— Tvoj prijatelj. Iz Šo&tanja. Na Silvestrov večer je nemški občinski odbornik Hauke v svojem govoru. rekel med drugim:_.„enega (Wo^chnag-a-) smo izgubili, pa zato dobili drugega -g. Sellypy-a . ki je še agilnejši in strastnejši od Wo«chnagga." Da je to priznanje Nemcev resnično, dokazujejo gola de j s t v a : 1. da je sodnik Seliyey na plesu nemške pož.brambe v Šoštanju dno 3. febr. v nemški hiši pridigal vpričo vse družbe n boge ion sod. uradniku L.: „Sie tun sich in die vindisehe Ge sellschaft misehen, Sie sind nicht wert, dass sie die Schwelle des Deutschen Hauses betreten Wenn Sie noch einmal in ein wimtistthes Gast-haus gehea, worderi Sie sof:»rt. entlassen! (Pripomnimo, da je g. L. i,tak bolj Nemec ko Slovenec). 2. da je sodnik Seliyey upi! v, gostilni T rDas windische Geijiad^l vverden wir bal d aus-treiben L"! (Takih slučajev vemo še več). 3. da sodnik SeUyey ustanavlja v Šoštanju Turnv&rein i nesramnim imenom ^Peutsehe pcbe." 4. da xe lodaik Sellyey nagotorja! .celo orožmka.(G. io Š). f» morata pristopiti k fnmvereinfl, (ia«i bi b»l ^orsi kot. sodnik vedeti, da orožniki u»i sme o &iti včlanjeni pri društvih, post-bno ne,pri naravnost, izzivajočem Thrnrereiun; alt jiut hoče na ta, način Vzeti ngled in zaupanje, katerega imajo med ljudstvom? 5. da sodnik 8e)lycy vodi pevsko (iroštv-) Velenje — Šoštanj, ki je nemško zagrizeno; 6. <)a Sodnik Sel)yey K^hje često slovenske vloge aeinškti, jaa se sklepi odpošiljajo po nemških tiskovinah, uk 11» ftHjfelttrira kljub, protestu nemško mesto Jo-vensko itd. (O tem ..delovanju" imamo zbran kr.i seu materjal). Dokler ne j|o.ugodne spremembe in reda v vseh zadevah, bomo napram tako zagrizenemu postopanju vodili odločen in brezobziren boj, ker naše orožje je resnica, in gola dejstva! Gospodarstvi paber^i. O rastlinski hrani. Z vsako žetv i vzamemo zemlji mnogo moči ali prav rečeno mnogo hranilnih snovi. Učenjaki so izračunali, koliko hranilnih snovi vzamejo razne rastline iz zemlje. Vse, tukaj navajati bi bilo preobširno, povedati hočemo le, da izgubi zemlja po senski kositvi 96 kg fosforove kisline in 92 kg dušika in sicer iz 1 hektara,. Ako bi se hotelo Zemlji vš£ te hranilne snovi zopet vrniti, tedaj bi se rabilo za, to približno 15 tisoč kg domačega gnoja. Seveda je popolnoma izključeno, da bi kilo razpolagal za vsak b& čfez takšne množine. Temu hedostatku se lahko z umetnimi gnojili od potno f h in sicer damo zemlji kali s kalijevo soljo ali kaj-#tom, fosforovo kislino s Totuasovo žlihdVo nli 'Sd{»erfrtsfatom in dušik s čilskim soiitrora. Kali je neobhodno potrebna hranilna snov, frizven tega nam pa še Midi tudi druge predtio-ri ih sicer napravi Setve proti suši iu mrazu trpež-nejše, povzroči, da je meso kropirja. pese, h pe ih sličnih pridelkov trpežnejše in da hitro he ^tiije. Nadalje je kali tudi dobrb sredstvo za po koMčkvahje raznih škodljivcev i- zemlji.1 Za gnojenja V spomladi pride kot kalijevo gnojilo le 4% kalije.a sol v poštev; za 1 hektar ~^l3/4orala travnika zadostuje 206—250 kg. To ghhjifo se pa lahko rabi tiftdi v jeseni. Na njivah se potrosi kalijeva sol najbolje pred setvijo; toda r&bi se lahi;o tudi za vrhnh gnojenje, posebno je Id tedaj priporočljivd, ako bi se naj s kalijev i soljo pokončevali Skhdljivci. j. Tomasova žlindra (/.a travnike 600—700 kg) in, snperfoslat (500—600 kg) sta pri r.as že Selo udomačena in so torej naši kmetovalci že prepričani, d«., .imajo dobiček,.?;« gc^jijo % ;enim «ii drugim teh dveh gnojil. Opozoriti je treba samo na to, da je napačno, če se gnoji samo h To-masovo , žlindro, ali pa samo s superfosfarom, anipak dodati moramo še kalija in dušika, če naj bo vspeh res dober. t| t} Tretja neobhodno potrebna hranilna povje dušik, katerega vsebuje ; Čilski soliter in žVeple- nokisli amonijak, tudi amonijev sulfat imenovan. Cene amonijevemu sulfatu so v zadnjem času precej poskočile iu Se bo torej bolje ' »plačalo gnojiti s čilskim solitrom, katerega rabimo ia 1 hektar travnika le .100 kg. Sicer pravijo ^nekateri strokoVnjakj, da travnikom in detelji hi treba z dušikom gnojiti, ker ga srkajo trave jn detelje iz zraka; toda prav neverjetno da bi ga posrkale 92 kg, kolikor ga na 1 tektaru porabijo. A.ko potrosimo 100 kg čilskega solitra, tedaj doVedetno rkfetlinith 15 kfe ki jih zhatho okrejjS. Vedno bomo tros. i čilski soteer hi dVakVat in ob čaih, ko so rastline suhe. ... .i.i i^Mr. .: Gospodarski shodi v svrho pouka o uspehih z umetnimi gnojili se vršijo: 17. marca po rani maši v šoli v Vojniku, isti dan po večernicah y, občinski pisarni v Novlcerkvi, na jožefovo po rani maši v novi, šoli v Petrovčah, isti dan po večernicah y novi šoli (ali pa v Janičevi dvorani) v Žalcu. Razne slučaje gnojenja bo osvetljeval g. ravnatelj de£. pre-skušpvališča Hugon Haas iz Brna s skioptičnimi slikami. Predaval bo tudi o praktičnih izkušnjah v rabi umetnega gnojila amonijaka.ijVsi prijatelji naprednega, kjpelovanja so na te sliode uliudno vabljeni, ker bodo videli v slikah in v živi besedi marsikaj zainmivega iz današnjega gospodarstva. Gorica pri Petrovčah, 11. marca 1912. Vinko Steincr. Prednosti rabe v vodi raztopnlh umetnih gnojil h kulturnim rastlinam. Te prednosti pridejo najbolj do veljave v suhih letih. Da dosežemo dobre učinke, moramo vsem kulturnim rastlinam, bogato .gnojiti s superfosfaJom, kalijevo soljo in čilskim solitrom. Posebno v prvt dobi vegetacije ittorafo mlade rastline črpati.iz polnih zalog, da dobijo krepke korenine in da se dobro razvijajo. Priloga »Narodnemu Listu1' št. II« LISTEK, Maščevanje indijskega fakirja. »Pri Višnu, prizanesi mojemu bratu, ne vzemi »b življenja!« Stari fakir se je vrgel pred John Barclayem, ki je jezdil na morišče, na kolena. Angleški častnik pa je spodbodel konja z ostrogami, da se je vspel i« sunil s kopitom Indijca, katerega je izdajala njegova bela obleka kot člana najodličnejše kaste, v stran. Toda tudi to mu ni vzelo poguma. Proseče je iztegnil roke proti njemu: »Gospod, prizanesi mojemu bratu! Milost, milost! Gospod, proč ga hočem peljati, daleč proč, na drugo stran velike reke, in nikdo belih mož ne bode ničesar več slišal o njem.« John Barclay je nekaj sekund mrko motril razburjeni Indijcev obraz, potem pa ga je udaril z bičem po glavi. »Strani, pes!« Indijec je jeze zarjovel ter z obema rokama pokril obraz, katerega je oblila kri. Dve solzi sta spolzeli po starčkovih licih: zagrozil je s pestmi za Angležem, ki je mirno jezdil naprej. Potem pa je za njim zamrmral: »Proklinjam te, ki ne poznaš usmiljenja; doletela te bode kazen, kar prisegam pri Brahmi in Višnu! Maščeval se bodem, strašno maščeval!« Četrt ure pozneje je stal kot gledalec na »Torišču, kjer naj bi bil usmrčen Marah, njegov brat, Indijec iz prve kaste, ker se je bil uprl proti angleškemu gospodstvu. Fakir je globoko vzdihnil, in solze so ga oblile, ko je videl Maraha, ki je izhajal iz kraljevega rodu, viseti na vrvi. Se enkrat so za-drgetali Indijčevi udi... in mrtvo truplo je viselo ■a vislicah. John Barclay je opazoval strašni prizor z največjim mirom, ne da bi trenil z očmi. Potem se Je vrnil na čelu svojih čet v vojašnico, domačini so pa sklonili svoje glave v prah pred silo, ki je šla mimo niib. Ko je stopil John Barclay s konja, mu je zaigral komaj viden smehljaj okolu usten. Spomnil se je na svojo nevesto, plavolaso Evangelino, ki je čakala v Londonu nanj. V dveh mesecih dobi dopust, da more ostaviti Delhi s svojimi štiridesetimi moše-jami, in peljati svojo izvoljenko k altarju. Štiri mesece pozneje. John Barclay in njegova mlada žena sta obiskala podkralja v Kalkuti, ter se vračala v Delhi. Medpotoma sta se večkrat ustavila, da si ogledata krasna mesta na obrežju svete reke Ganges: Patno, Benares, Alahahu; od tam sta se peljala v Agrah/Strmeč sta gledala razvaline bivšega gradu glavnega mesta Velikega Mogula, ter nakupila v bazarjih dragocene perzijske preproge. Na nekem prostranem trgu je zbudila večja množica ljudi njuno radovednost. Vse se je spoštljivo umikalo angleški uniformi. In mlada žena se je grozila, ko je zazrla moža, po katerem so se spe-njale kače. Nehote se je privila k soprogu, ki jo je smehljaje pogledal. »Nič se ni treba bati, Evangelina. Ta krotilec kač je fakir, svet mož, katerega častijo domačini kakor božje bitje.« Še vedno smrtnobleda, je sledila Evangelina fakirjevi predstavi. Ta je sedel na tleh in piskal na čudno piščal. Kače, ki so srpo gledale svojega mojstra. so se gibale po taktih godbe, ter se končno zvile v vrečo. »Idiva John, teh ostudnih živali ne morem več gledati.« »Neumnica!« Počasi sta odkorakala naprej. Smeje in šaleč se, krotilec pa je mirno piskal na svojo piščal, toda njegove oči, ki so zrle za parom, so žarele v strašnem ognju ... * John Barclay je ravno vstopil s svojo ženo v prvi razred brzovlaka, ki bi ju naj pripeljal v Delhi. Do odhoda si je preganjal mladi častnik čas s čita-njem novin, medtem, ko je Evangelina radovedno motrila živahno vrvenje na kolodvoru. »Poglej, John«, je naenkrat zaklicala presenečeno, »onega moža spodaj! Ali ni krotilec, katerega umetnije sva včeraj občudovala?« Sir Barclay je pogledal v nakazano smer in ugledal popolnoma v belo oblečenega moža, ki je nosil veliko vrečo pod pazduho. »Da, on je, ali pa tudi kdo njegovih rojakov. Ti ljudje so si medsebojno tako podobni, da jih je težko ločiti.« V tem trenotku je zažvižgal vlak, uradnik je zaprl vrata, in vlak se je začel pomikati naprej. »V štirih urah sva v Delhi — v lastnem domu, Evangelina.« Mlada žena je s srečnim nasmehljajem naslonila svojo lepo glavico na moževe prsi, ko je naenkrat vsa prestrašena kriknila. Med vratmi se je namreč pokazala glava moža. ki je z divjim sovraštvom v očeh zrl na dvojico. »Kaj hočeš tu?« je zavpil častnik nad njim. Mesto odgovora pa je vrgel drugi vsebino svoje vreče v voz. Potnika sta se vsa preplašena, smrtno bleda zgrozila: Pred njima, ki sta bila bolj mrtva nego živa, se je dvigala skoraj nepregledna množina kač, ter lezla proti svojima žrtvama. Že se je zvila ena najnevarnejših strupenih kač v klop-čič, jezno pihaje in sikaje, da zasadi svoje strupene zobe v častnikovo nogo, medtem ko se je pognala druga proti mladi gospe, kateri se je zdelo, da sanja strašne sanje, kača klopotača. Toda mladi Anglež se še ni smatral izgubljenim. Iztegnil je roko, da potegne napeljano vrv in da znamenje za silo, ko se mu je naenkrat druga kača ovila okolo rok, da se ni upal premakniti. In vedno več kač je prihajalo. Vlak pa je divjal naprej proti Delhiju. V enem kotu voza je ležala Evangelina v omedlevici, na drugi strani je sedel John Barclay, ne da bi se mogel ganiti. »Ali me poznaš sedaj, gospod? je vprašal nek glas. Častnik je obrnil glavo proti vratom in uzrl belo oblečenega moža; odgovoriti pa ni mogel. »Jaz sem Sugriva, Marahov brat, ki si ga pustil pred enim letom obesiti.« John Barclay je tiho povesil glavo; vedel je, da od te strani ne more pričakovati milosti. Vedno tesnejše so se ovijale žive vrvi okolo teles nt-srečne dvojice, njunih krikov pa ni nikdo čul. In pred očmi svojega mojstra se je začela ena največjih kač vedno hujše ovijati — ko je Indijanec začel piskati na svojo piščal. Kratke, vabljive glasove je izvabljal. Kače so iztegovale glave. »Boljši hočem biti, kakor ti, trdosrčni Anglež! Tuji morilec! Naj bode strah dovolj kazni. Tudi nočem, da bi se tvoja mlada žena zate pokorila, če sedaj ne piskam, sta v nekoliko minutah mrtva. Toda živi, neusmiljenež, in poboljšaj se!« Zopet so se začuli vabljivi, visoki glasovi, potem mehki, in kače so se začele odvijati ter lezti v vrečo nazaj. Sir John Barclay in njegova mlada soproga sta ušla strašni smrti. Indijanec je zaprl vrata in izginil. Nikdar več ga niso videli v onem kraju. »Glas Naroda«. popiti. Iz Št. Pavla pri Preboldu. 'riza nesljivost je javno odklonjena, klerikalna družba je postala skrajno predrzna in v mrzli kopeli smo ji nekoliko shladili prevročo kri. Klaverno jaska-nje v ,,Gospodarju" vzbuja le naše sožalje, z ve seljem pa pozdravimo skesano spoznanje, da se je v Št. Pavlu nesloga najbolj poostrila, ko je zvalila klerikalca koklja one ptičke, ki jih po znamo pod imenom „čuki". Vidite, če ne bi bili klicali v gozd, bi se tudi ne oglašalo nazaj! Vaša „olika", s katero se tako ponašate, se posebno kaže v blatenju moža, ki je ob trudapolnem »spešnem delu za ljudski blagor osivel in kateremu tudi Lojzek svojo dohtarsko učenost zahvaljuje. Klobuk doli pred sivo glavo, klerikalni paglavci! Še bolj zanimiva kot kaplanova „katoliška vzgoja" mladine pa je župnikova nervoznost, ki gotovo ne shaja samo od cigaret. V sanjah že gleda z našimi groši po grofovsko urejeni iarovž. Nič se ne bojte, vidimo Vam v kvarte! Le lepo po ovinkih, okrajno glavarstvo, kaplana, Urško, Lojzeka in drnge klerikalne zvezde v ospredje, gam pa kolikor mogoče nedolžni obraz! Bog ne daj prevelike zamere zdaj, ko se bliža birma, saj veste, kaj so nam Šentpavlanom škof obljubili. Svojeglavni ljudje smo, ki čitamo napredne ča-»opise in ki gremo najraje k Vedeniku zajtrkovat, ee priredi tamkaj narodna stranka ^slučajno" kak shod. Veličane. Ker dopisnik iz gornje veli-čaaske grabe ni mogel z oziiom na resnično dejstvo našega poročila zagovarjati v „Slov. Gosp." »vojega somišljenika in njegovega gazda, zato rajši sebe in svoje pristaše primerja svinjam. Mi ■eveda vzamemo to svinjsko kruljenje na znanje. — Poglejmo pa danes v spodnjo veličansko grabo, kjer je točil z leče priporočeni pošteni krščansko katoliški trgovec (?) vino iz kleti krščansko katoliških vinogradnikov, pa brez oblastvenega dovoljenja, za kar je seveda moral plačati primerno globo. Če povemo, da je ta poštenjak kot strupen sovražnik narodnjakov in velik agitator klerikalne stranke bil izvoljen „za zasluge" odbornikom občine mihalovske, mislimo, da bo to tiste spametovalo, ki z vso silo rinejo med klerikalce. Vprašamo pa, kdo torej blati veličansko občino??? Novaitifta. Dobili smo tudi pri Novi-žtifti podporo po suši. V odloku ministerstva se glasi, naj dobe podporo v resnici potrebni posestniki. Napravili so tukaj sejo za razdelitev podpore. Pa dobili so res eni, ki so bili potrebni. Dali na so tudi takim, ki niso potrebni, ki so zi Amerike tisočake prinesli. Najbolj pa so držali na tiste, ki so grunte zapravili. Sklepali so menda tako, da so ti trpeli strašno sušo nele lansko leto, ampak vsa leta, pa sušo v grlu. Mi mali posestniki pa nismo dobili nič, — Pretečeno leto so bile pri nas občinske volitve. Kateri smo volili kak-ne napredne može, smo bili kar liberalci. Svetujem pa, da volimo črez tri leta kakor nekdaj v Ribnici. Ker smo vsi gorjanci, bomo vjeli uš, pa se bomo vsedli vsi okrog občinske mize in vsi brade na mizo položili, na sredo mize pa dali uš. Kateremu bo uš na brado zlezla, ta bo naš župan. V „Slov. Gospodarju" se je bralo po Je-žovnikovih volitvah, da je še par liberalčkov v Novištifti, pa upajo, da bodo kmalu po Dretji splavali. Pa pri nas dobro napreduje. Saj je že do dvajset naročnikov „Nar. Lista". Le naprej! Eden, ki vse ve. Sv. Bolfenk pri Središču. Vrag se ne ustraši ne puške ne bikovke; to je izprevidel naš zasavski Tomašek. Je pač grozna pošast. Ubogi klerikalni mučenik ne reče zastonj, da „Bo£ ni kuliača", ampak kaštiga božja je prišla, saj moji otroci tudi nekaj znajo. Ali Bog pomagaj, Tomašek se pač ni upal ne s puško ne z bi-bovko na podstrešje, kjer je bival „hudič" več dni, mrmrajoč. „Daj mi, kar je mojega". Prišel pa je na to nek liberalni možak, si povihal rokave, rekoč, hočem videti tega vraga, in se podal nad njega brez puške in bikovke. Iskanje ni bilo zastonj. Našel je mesto hudobe — staro mater — ktero je sinaha pošteno pretepla, in ki je gori v svoji( zapuščenosti prosila: „daj mi, kar je mo jega". Dragi Tomašek, ne streljaj v naprej ne hudičev in ne kozlov, ker jih tudi s kuhačo ne zadeneš. Boljše bode, da si za tak velepomemben posel naprosiš ali miklavževskega Stuhsca ali bolfenskega Zadravca. Sosedi. Sv. Bolfenk pri Središču. Pred kratkim časom je naš g. župnik Zadravec poučeval svoje trdovratne ovčice, da je lakomnost ena izmed največjih človeških napak. Ne vem, ali je pomislil, da je on tej slabosti najbolj podvržen. V dokaz mu navedemo par slučajev, ki dovolj jasno kažejo njegovo človekoljubnost. Pri našem pokopališču vladajo naravnost škandalozne razmere. Pokopališče je tako malo, da se izkapajo nestrohnela trupla, in grobovi so že drug na drugem. Na priziv občin si je ogledala to stvar višja oblast in odločila v napravo večjega pokopališča kos cerkvenega posestva. Župnik se je na vse načine branil odstopiti, ker je s tem cerkvenim posestvom (prejšnjim vinogradom, dokaz, kako naš župnik izboljšuje posestva!!) izgubil precej velik pašnik. Iz odkazanega dela je dal vso dobro zemljo zvoziti v svoj namesto v cerkveni vinograd. Cerkveua posestva so v najslabšem redu, tako jih obdeluje župnik, ki ima edino korist, ne pa cerkev. Kadar je pa treba kaj plačati, pa morajo župljani tebi nič meni nič plačati iz lastnih žepov. — Tako gospodarijo naši ključarji, ki menda samo kimajo, kadar gospod kaj odločijo. Dalje je žnpnik pri mejah posestva naravnost neznosen. Skoraj mesec ne preteče, da se ne bi tožaril z enim ali drugim sosedom. Vse-povsodi hoče imeti več in si prisvojiti tuja pota. Celo vodo iz cerkvenega vodnjaka pritrgava šoli in učiteljstvn, katero si je moralo to pravico pridobiti s postavnim potom (zasluga prejšnjega nadučitelja g. Slanca!) in za to se sedaj že nekaj časa tožari. Še bolj slabo je to od župnika, ker ima dva studenca in ne privošči šoli par škafov vode za otroke. Nebroj takih in enakih slučajev bi lahko navedli o župniku, katerega smo siti že do ^golera". Pač mu bomo z veseljem voščili srečno pot, ko bo prišel nekega lepega dne čas, da bo moral iti ponujat svojo „neumno-pametno" osebo drugim ljudem, za kar ne bomo želi baš največje zahvale. Župljan. Loterijske številke. Trst, dne 2. marca 1912: 84, 29, 55, 19, 88. Line, „ „ „ „ 28, 45, 16, 11, 82. Najboljši sejolni stroj naše dobe -je brez dvoma- * Mchorov svctounozani uniuerzalni sejalni stroj -znamka ,Unikum'.- Kmetje, zahtevajte cenike>d tvrdke: Fr. Melichar u Brandys nad Labo( Češko), največja češka tovarna sejalnih strojev. ::: 55.000 strojev v porabi. 97 12-7 Na božjasti trpečim pomaga k zdravju novi način zdravljenja. Pomoči potrebnim daje pojasnila zdravniški ordinacijski zavod Budapest V. Grosse Kronengasse. 228 1 Ženifna ponudba. Mladenič, 28 let star samostalen obrtnik z letnimi dohodki okoli 4000 K. bi se rad oženil s kako Slovenko, ki je lepe zunanjosti, dobra gospodinja in ima najmanj 10.000 K dote, deklica ali vdova brez otrok, do 3o let stara. Resne ponudbe s slikami, ki se vrnejo. Diskrecija zajamCena. — Posredovalci izkljuCeni. Na naslov: S. R., tvornica cementa. Podsused. (Hrvatsko), poste restante. 235 3-1 furij Rake! sedlar, jermenar in tapetar na Teharjilt se priporoCa za vsakovrstno izdelovanje v vseh v njegovo stroko spadajočih del po najnižjih cenah. — Solidno in trpežno delo. 233 2-1 Me gostilničar išče na račan restavracijo, gostilno ali kavarno. Ponudbe v nemščini na: Petrfsvich, kavarna Earopa, Reka (Fiame). 231 i v lepem prijaznem kraju, brez vsake konkurence daleč okoli, se da v najem pod jako ugodnimi pogoji. Po. dogovoru se da istotam tudi gostilna na račun. Mlado oženjen. izučen mesar iina predno-t. Položiti je nekaj kavcije. — Naslov pove upravništvo „Narodnega Lista". 230 2-1 II Milili s je prišlo. Največja izbira najfinejših možkih, ženskih in otroških šolnjev, ter najcenejša. Tudi na obroke. Popravila ceno in točno. 133 2-2 Štefan Strašek, Ceije, Kovaška ul. 3. KI>0~ ■Hb «WSE» naslovov ud lastnil mi pošlje iz svoje ob-in okolice 50 naslovov ud lastnikov vrtov in kmetovalcev, dobi brezplačno in poštnine prosto enega dobro kažočega ..napovedovalca vremena" (vremenarja) ali 10 vrst semen za sočivje oziroma cvetlice od dvornega založnika: Henrik Vanek osrednja trgovina s semenjem Praga (Češko) "2 iw Vaclavski trg (,.pri zlati goski"). Za prodajo kmetijskih strojev in orodja, mlečnih centrifug in motorjev se iščejo dobri, solidni agenti. Ponudbe pod „Maschme 60899" na anončno pisarno 188 5-4 Henrik Schalek, Dunaj I., Wollzeile II. Kdor bi hotel sodelovati pri važnem narodno-gospodarskem podjetju ter si ob svojem prostem času kaj zaslužiti, obrne naj se do upravništva tega lista v zaprtem pismu, katero naj ima nad-pis: ..Narodno-gospodarsko delo-'. 197 3-3 © © © © Proda se v Drešinjivasi pri Petrovčah večja hiša z dvemi sobami; v hiši je kovačnica, klet, zraven hlev za 3 goveje živine, svinjski hlev za 2 svinji. Cena 3000 K. Pogoji ugodni. — Vpraša se pri: Vincencu Kopriva, posestniku v Arjivasi štev. 42 pri Petrovčah. 187 5-4 bi imel dosti posla v eni župniji na deželi. Zraven dobi stransko službo oskrbnika na malem posestvu s prostim stanovanjem, vrt in nekaj sadja. Ponudbe pod »Poštenost 29" na uredništvo tega lista. 191 3-3 Tkalnica in razpošiljalnica BERTOLD HOCHBERG, ČERVENY KOSTELEC št. 37 (Češko, Krkonoši). Fini 82 cm široki tkalski ostanki, dolgost 6—20 m; 1 m 0.54 vin. 144 12-5 1 tacat obrisač rujavo kariranih, 48 X 1°° K 4'80, 1 tacat obrisač, damast 50 X HO cm, čisto platno, sec., vzorec K 9'50. 3 rjuhe brez šiva, debelonitne, garantirano platno 150 X 2 m K 7'20 ; 150 X 2'25 m K 8'40. za ženske in sukno za moške obleke zadnje mode razpošilja najceneje Jugoslovanska razpošiljalna R. Stermecki v Celju. Vzorci na zahtevo poštnine prosto. Popolno pokončanje podgan! se doseže hitro in gotovo s preizkušenim iti v stotinah zahval priporočenim sredstvom, ki je za domače živali neškodljivo. Edino na kunce je treba paziti! Pol kg za 2 K pošlje -—-- J. PJeuwirlSi, j»rtnar> « Ustju n. O. (Češko). Prepričajte se in pri naročilih se sklicujte ca ta inserat. 164 26-4 88 Evan Berna Celje, Gosposka ulica št. 6 in Graška cesta št. 15 = priporoča svojo bogato zalogo obuval za pomla dansko, letno in zimsko sezijo. — Vse vrste moških, damskih in otroških čevljev, lastnega in tujega izdelka. Gumi za pete, vrvice, zaponke itd. vedno v največji izberi. — Priporoča tudi špe-cijalistom prave gorske iu lovske čev'je. Izdeluje se po meii v iastni delavnici, sprejemajo se tudi popravila. Postrežba točna, cene solidne. Zunanja 96 naročila proti povzetju. 14-2 Otuoriteu hotela „Dirant"4 d @ Josip Kuntara, gostilničar v Žalcu, vljudno naznanja, da je otvoril 3 I. SUŠcem 9 hotel „Virant" V Žalcu. — Toči vedno sveže pivo, pristna vina ter priporoča 5? posebno svojo izborno, toplo in mrzlo kuhinjo. — Na razpolago so tudi krasne sobe za tujce, posebno gg. trgovske potnike. — Tudi prostorni hlevi so na razpolago. Za mnogoštevilni obisk se priporoča © 214 3-3 Josip K&intar« e ohranimo Želodčnih bolečin?! Takim boleznim, na katerih trpi dandanašnje Oloveštvo, se pride™uspešno v okom ter se jim more energično nasprotovati s tem, da so pravočasno uporablja dr. Engel«nov nektar. Kajti močan želodec in dobra prebava tvorijo temelj zdravemu telesu. Kdor hoče svoje zdravje ohraniti tudi do starosti, naj uporablja po svojih izvrstnih uspehih sloviti dr. Engel-nov nektar. Ta pijača, ki je izdelana iz izvrstnih zeliščnih sokov in iz vina. npliva vsled svojega vestnega izdelovanja jako dobrodelno na prebavo liki želodčni liker, oziroma'] želodčno vino ter nima nikakih škodljivih posledic. — Zdravi ali bolni lahko uživajo ta nektar, ne da bi škodovali svojemu zdravju. Nektar upliva pri pametni uporabi pospešujoče na prebavo in vzbudljivo na tvoritev sokov. Zato se priporoča užitek dr. Engel*novega nektarja vsem, ki si hočejo ohraniti zdrav želodec. Nektar je dobro sredstvo proti želodčnemu katarju, krču, bolečinam, težki prebavi ali zasliženju. Ravnotako ne dopusti nektar, da se dobi zaprtje ali stisko ali koiične bolečine ali srčno utripanje, ohrani temveč dobro spanje in živahen te«, zahnnjuje torej nespečnost, duševno motenje, glavobol in nervozno utrujenost. V širokih slojih ljudstva razširjen nektar vzdrž ije veselost in veselje do življenja. Nektar se dobiva po 3 K in 4 K steklenica v lekarnah sledečih krajev: Celje, Dobrna, Podčetrtek. Slov. Bistrica. Ko> jice, Rogatec. Slov. Gradec, Maribor. Litija, Ljubljana itd. ter v vseh večjih in manjših kraiih Štajerske in cele Avstro Ogrske v lekarnah. Tndi razpošiljajo lekarne v Celju 3 m več steklenic rastlinskega vina po izvirnih cenah v vse kr«je Avstro-Ogrske. Svari se pred ponarejanjem! Zahtevajte izrecno Moj n-kttr ni nobeno tajno sredstvo, njegove sestavine so: samos 300. vino malaga -J00. vinski štrkljaj 50, glicerina 100, črno vino 100. sok jerebUe 100, čreš jev sok 200 brinje 30 in mnog. ^lrugih zeljišč. Te sestavine se pomešajo. mM Franc Strupi Celje, Graška cesta pi iporoča svojo bogato zalogo stekla, porcelana, svetilk, raznovrstnih šip itd. Najnižje cene. Prevzetje vseli steklarskih so del! 51-10 Na debelo! Na drobno! i m © © m m 7 21-11 Iriumf-štedilniki cd csa 1=3 O ^b t*) p= >-s e es t« o rriumf-fuornice družba z o. z. IDels, Zgornje fSustršjsko. 99 Ka- Dečki: „Papa je dovolil. Saj je vendar Jacobiieva arv&imkotift - sval&ičtta ovojjka. Pozor: Pristno le v škatljicah za svalčice pod imenom Jacobi. 5 17-11 Najboljši češki nakupni vir. Ceno posteljno perje: kg sivega, dobrega, puljenega 2 K, boljšega 2 K 40 b; prima pol belega 2 K 80 h ; belega 4 K; belega, puhastega 5 K 10 h; 1 kg velefinega, Miežnobelega. puljevega H K 40 h ; 8 K; 1 kg puha sivega 6 K; 7 K ; belega. Snega 10 K. najfinejši prsni puh 12 K. — Kdor vzame 5 kg, 9 dobi franko. 28-11 Zgotovljene j>ostelje iz gostonitega rdečega, modrega, belega ali rumenega nankinga, pernica, 180 cm dolga, 120 cm široka, z 2 zglavnikoma, vsak 80 cm dolg, 60 cm širok, napoljen z novim, sivim, jako stanovitnim puhastim posteljnim perjem 16 K; napol puh 20 K; puh 24 K ; same pernice po 10 K, 12 K, 14 K, 16 K ; zglavniki 3 K, 3 K 50 h, 4 K. — Pernice 200 cm dolge, 140 cm široke K 13'—, K 14'70, K 17 80 in K 21—; zglavniki 90 cm dolgi, 70 cm širok K 4"50, K 5"20. K 5'70; podpernica iz močnega rižastega gradlna, 180 cm dolga, 116 cm široka. K 12 80, K 14 80. Razpošiljanje po povzetju od 12 K naprej franko. Dovoljeno je zamenjati, za neugajoče se povrne denar. S. Benisch v Dešenici, štev. 773 Češ ko. Bogato ilustrirani ceniki zasta Svoji k svojim tiojvEčja trgovini! i« velliraite zaloga ur, zlatnine, srebrnine, verig, uhanov, zaponk, priveskov, prstanov z demanti, brilanti in drugimi kamni. 68 f^-10 7$ ŽtmiilP in npnp^firp Poročne zlate prstane ter ženito-^tžžisila Sii BmfualUbB vanjska darila po najnižjih cenah. ZALOGA očal, naočniKov, daljnogledov ifd. Naročite cenike! Zastonj! Poštnine prosto! It Salmič, Celje, Narodni dom IBBBBHBBEBW»WI3»S53«0 5JB!SI«ffiHIEBWB;BHi8HKnaBHIIIBBBBBB*?SBBBRBJ5B 8HIII e c « w £ o j? .„ t) « 05 ca m ZVEZNA TISKARNA V CELJU, Tiskovine v moderni obliki so dandanes, kakor znano, potreba vsakega podjetja, ki hoče uspešno delovati, kajti tiskovine brez učinka romajo navadno vsled pomanjkanja časa neprečitane v koš. Sleherni, ki to upošteva in deluje v tem smislu, zamore vsak čas računati na dosežen uspeh, ker se prejemniku vsili nehote prepričanje, da deluje z vzornim podjetjem, katero se potrudi v vsakem oziru izvršiti naročilo skrajno natančno in z namenu potrebnim učinkom. Zavod, ustrezajoč vsem zahtevam na polju moderne tiskarske tehnike, je Zvezna tiskarna v Celju. Schillerjeva cesta štev. 3. Založena z modernimi črkami in okraski, kakor tudi opremljena z brzotisnimi stroji najnovejše konstrukcije in zlagalnimi pristroji je v položaju v polni meri zadovoljiti svoje cenjerse stranke. — Cene nizke. V p « s w "C o x< =r a> 7? o < 0 "i to o< C 3 5 o* M to r Slavno p n občinstvo se najvljudneje opozarja na ravnokar novo došlo angleške sukno za moške in ženske ===== obleke po nizkih cenah. == Oprave za krojače Sit šivilje 13 izvanredno po ceni! 45-11 Postrežba solidna! Svoji k svojim! f,W H H H Lastna Knjigoveznica a a m_b Cigaretni papir pristen Se s to glavo; zavrnite vsafeo ponaredbo s 6 17-11 ™rgovina s papirjem ■ lllfclll itBTBTIil. IIIIBMill r~— 1 ——^MBM Tovarniška zaloga vsakovrstnega papirja, pisalnih in risalnih potrebščin. — Lastna zaloga šolskih zvezkov, risank, risalnih skladov ter vseh tiskovin za urade. Na debelo. Na drobno. r Goričar & Leskovšek Celje, Graška cesta št. 7. 26 52-11 Zvezna trgovina (Goričar & Leskovšek) Celje, Rotovška ulica št. 2. Zahtevajte cenike! brzoparilniki za krmo so najboljši I Nov izboljšan sestav! Močna izpeljava popolnoma iz Kovanega železa in železne pločevine! Svari se pred cenejšimi in slabšimi pona-redbami iz litega železa! 10 12-11 Zahtevajte cenike! Dopisuje se slovensko! Delniška družba Alfa Separator, Dunaj XII|3, Najstarejša narodna manufahfurna trgovina RCarol Ifanič Celje? Harodrei dom. Dene brez konkurence! Nadalje bog ta izbira: cajgov, drukov, levantinov, ce.firjev za bluze in moške srajce, atlasov, b>lih in barvastih ba-tistov itd. itd — Prodaja vsakovrstnih ostankov po lastno ceno. — Došia je velika množina najnovejših svilnatih ' robcev in šerp (šalov.) - Postrežba olitina Svoji k svojim! ■BBBJBSET".'" • -■■ ■ • .UiBHHEMMBBHSSraBESHr 1 »aSSfV- lir v i za splave, za ladje in za * stavbena podjetja izdeluje ^ najmočneje in po ceni | Fl. Kučanda, vrvar, Št. Jur ob juž. žel. | (Filijalka v Mozirju pri Antonu Strmšeku.) | ♦ Kupim vedno in plačam najdražje leneno povesmo, # # 215 konjsko žimo in svinjske šetine. 42-2 % f - ———_____^ i bister- jen * * fimotoil Odlikovani z zlato medaljo Stalni in prevozni, na gozdarski in lovski razstavi na Dunaju 1. 1910. Najmanjša poraba kuriva. Za vse gonilne namene 2'/2 do 8 HP. Magneto - električen vžig. Priprosto vpostavljenje v 190 obrat. 10-3 Najugodnejši plačil, pogoji. Izdelovanje dobroznanih Lister" posnemalnikov. Katalogi in pojasnila brezplačno. llIbferttL iz o. z. Dunaj II1/2, Hintere Zollamtstrasse štev. 9. Iščejo se preprodajalci in zastopniki. Novost! 206 ; Novost! ,PERALIA'. Praktična, v vseh državah patentirana iznajdba | velikanskega pomena/|l§ Kaj je ,,Peralia"? Peralia je kemična zmes t trdi obliki, ki »adomestuje deloma plin in sliCno razsvetljavo. S pridatkom te zmesi petroleju, doseže se pri petrolejskih svetilkah krasna bela luč, svetilka se ne kadi več in je vsaka eksplozija petroleja izključena. Prihranek na petroleju do 3O°/0. fj' Zavoj s 24 kosi — porabni za malo svetilko jedno leto —- stane samo I K 20 v. Razpošilja se vsak dan. Navodilo se priloži. ^ Za istinitast predmeta, kojega promet dosegel je v inozemstvu v kratkem času nad 20 mili-® jonov zavojev, se jamči. Glavni zastop in zalogo za slovenske pokrajine Štajerske, Koroške in Kranjske ima: ,PERALIA" Eksport »»j v Slovenski Bistrici. Zastopniki in prodajalci se iščejo proti dobremu plačilu, oziroma proti visoki proviziji. Novost! 43-3 Novost! ANTON KOCUVAN Ring štev. 2 ^ CELJE « Ring štev. 2 Priporoča svojo špecijalno trgovino za prave švicarske vezenine. Vzorci poštnine prosti na razpolago! — Predtiskovine na platnu za šolo in dom in vsi v to stroko spadajoči predmeti. — Velika izbira perila in modnih predmetov za dame in gospode. Klobuki in čepice za gospode in dečke. Tudi dežniki, svileni robci, moderci, šerpe itd. se dobijo po nizkih cenah. Sns®! Ani. Kocuvan, trgovec, Celje. 4 4 i ** v< m 5 jš s ,Titania brzoparilniki za živinsko krmo iz kovanega železa in kovinaste pločevine, so pod' garancijo trpežni. Se porabi silno malo kuriva, sopara se naglo razvija, pariti treba kratko časa. Malovredna krma zopet porabna. — Največja špecijalna tovarna za brzo- parilnike na Avstro-Ogrskem. „Titania" mlečne centrifuge v sestavi, trpežnosti in natančnosti posnemanja ___neprekosljivi. 196 26-3 7W I l||)» rnf ■■ ■ mm m ■ i H H Senskl obračalniki, genske grabijo, sejalni stroji^ v priznano^naj boljši kakovosti. „Titania-Werke", Welsfl73 (» ^ Glavno zastopstvo za Štajersko: Franc Asen, Gradec, Nartengasse 22. Ceniki, spričevala zastonj. Plačila na obroke se rada dovolijo. Dobri zastopniki se;Iščejo. O <£>• . Darujte dražbi sv. Cirila in Metoda 91 18-7 CIGARETNI PAPIR • • PRISTEN EDINO LE S TO • • • • Avstrijske poštn? hran. račun štev. 54.366. 62 BI-9 Iti Pisarna Je v Celju, Roiovška ulica it. Uraduje se vsak tian razun nedelj in praznikov od 8.--«2, ure s s & dopoldne. © o v istammsssi z -msmmmz Telefon štev. 48. Ogrske poštne hranilnice račun št. 26.283. registrovana kreditna in stavbena zadruga z omejeno zavezo v Gaberju pri Celju sprejema forassilirse wS«»g fflp* 0JLV /O 9 Hranilne knjižice drugih denarnih zavodov sprejema kot gotov dersa^, ase da bs se obrestovanje prenehalo. — Rentni davek plačuje zadruga sama in ga ne odteguje vlagateljem. Ometanje dimnikov. Na,prošnjo objavljamo sledeče :Deželni zakon z dne 29. avgusta 1895, št. 94. določa, da raorajp dimnike dimnikarji siiažiti. \Memoma more občinski odb&f za prHliSe, r&jmanj 100 m od tuiih poslopij oddaljene, posamič stoječe hiše dovoliti, di hišni gospodar sam ometa dimnik. - posestniki po ^sl. Kateri š8 iftanj Kbt lf§ ipetr<$ ods drugih poslopij oddaljeni, ttaj se k bHnfjO, da ne bodo imeli sitnosti ih potov, ker morata občina in dimnikar ta zakon pod kaznijo spolnjevati. Občina še samo labko odreče, da prepusti celo reč c. Kr. 6krajnemu glavarŠivu, kjer imajo pa posestniki še več stroškov. To naznanjamo zato, ker se v zadnjem času ta zakon zelo strogo izvršuje ter jč še tako dolgo v veljavi, dokler ne bo deželni zbor sklenil novega dimnikarskega reda z olajšavami. iucU/ ^juwv Mtm/mJu rua&ojf 6 OMJpjru&aj 3Gieijl{ia/ A*ot/ /o<%nx>\>ohv& fantiiJmh& juv u /immorn/ Jt&t&neingn/. /H&£lW mj Zadnji dopisi. _ za- devi imenovanja okr. sodnega predstojnika v Or- itlpgjiii. Zupani orthbškega Občni zbor Političnega društva »Naprej« v se, je VrŠU sinoči, ob jepi udeiqžbi. V novi odbor,sa izvoljeni gg.: dr. Vekoslav Kukovec (predsednik), dr. Anton Božič (podpredsednik), ign. Za-Jpžnik (tajpik), dr. Janko Sernec (blagajnik), tei Jakob Omladlč, dr. Kari LazhS, Fr. PuŠtiik, Fr. Voglar in Janko Lešničar (bdbdtniki). Shod županov ormoškega ofcFaja zoper nečii-veno postopanje pravosodnega miništerštva v fr se vrši danes v U: so odločeni izvajati skrajne posledice; ftn glavnem trgulfepega slovenskega tiri* na Spodnjem Štajerskem je hiša Ha "prodaj, v kateri se izvršuje gostilničarska bbrt in s katero je združena medarska obrt, k j še pa ravno sedaj ne izvršuje. V istem trgu je ob glavni cesti blizu cerkve na prti-daj lepa hišica,. ki.jsi bila pripravna za kakega peh-ziionista ali obrtnika. — Pojasnila daje podružnlta Branibora v Celju. , Iz gorniesaviinske doline. V zadnji Štev. »Slov. se jbahajp gospodje voditelji tafeoimeriovane fečke zveze s svojim poslancem g. VerStovŠe-0000xxxxxxxxxxxxxxxxx p Povodom smrti mojega moža sem prisiljena, da iz inventure ca 50.000 parov flanelnih odej prodam, katere si usojam po izredno nizki ceni ponuditi. Te odeje so brez ugovora primerne za vsako boljše gospodinjstvo za odevanje postelj in oseb, so jako fine, gorke in močne, ca 190 cm dolge in 135 cm široke. Od teh razpošiljam najmanje 3 kose krasnih, jako finih odej v vseh modnih barvah in muštrih za 9 K.4 kosi gospodinjskih odej za 10 K. Glavno pa velikansko množino raznih ostankov: gradi, celir, otroški štof, kanalas itd. 30—35 metrov samo 15 K. Vsak ostanek je 3.8 m dolg. Pazpošiliatev le po povzetju. Vsak cenjeni či-tatelj tega inserata naj zaupljivo naroči. Z mirno vestjo lahko trdim, da bode vsakdo z dopošiljatvu zadovoljen. Marie Bekera, tovarnarjeva vdova, Na-cbod, Češko. 222 2—1 Kdor hoče imeti od gnojenja z umetnimi gnojili povoljne uspehe, ne sme gnojiti samo s fosforovo kislino in dušikom, ampak tudi Za gnojenje v spomladi je izmed kalijevih gnojil najboljša 201 3—3 To katero imajo v zalogah tvrdka »Merkur" V Celju, „Zveza gosp. društev v Gradcu", „C. kr. kmet. družba v Ljubljani", Edv. Suppanz v Pristovi, nekatere kmetijske podružnice in še razni dragi trgovci. — Vsakovrstna pojasnila o vseh gnojilih in o gnojenju daje brezplačno potovalni učitelj kalijevega sindikata: FR. MULEC v Ljubljani, Gruberjevo nabrežje št 14. SEMENSK VELIKAN, izredno težka, rodovitna, do dva metra visoko rastoča vrsta. Lani Je dalo 134 kilogramov semena 366 mernikov zrnja. Seme t® vrste prodaja po 16 kron za 50 kilogramov 834 '2-1 FRANJO ROBLEK V ŽALCU. Zahvala. Moj brat Aleksander Golob, trgovec v Šmarjeti na Dravskem polju, je bil pri banki „Slaviji" zavarovan za 5000 K. — Komaj po triletni zavarovalni dobi je umrl dne 7. februarja t. 1. in banka „ Slavij a" izplačala je po svojem zastopniku gosp. Blažu Zafošniku meni kot prinoscu police ves zavarovani kapital 5000 K takoj po njegovi smrti. Za hitro in kulantno izplačilo zahvaljujem se banki „Slaviji" ter isto kot največjo slovansko vzajemno zavarovalnico z najliulantnejšimi pogoji vsem narodnim kfogom naj-topleje priporočam. V Kozjem, dne 8. sušca 1912. Otmar Golob, notarski kandidat. 238 1 slls PSis EttE TOMA SOVA ŽLINDRA "H zvezdne znamke je po mnogoletnih preizkušnjah priznano zanesljivo učinkujoče in najcenejše fosforovo kislo umetno gnojilo. Ta je leto3 posebno vsled znižane voznine izdatno cenejša kakor lansko leto. — Kdor hoče po lanski hudi snši svoja polja in travnike okrepčati in osvežiti, naj rabi le Tomasovo žlindro zvezdne znamke. Tozadevna pojasnila in spise daje brezplačno ter sprejema naročila na cele vagone in na drobno veletrgovina z železnino Merkur, Veter Majdič, Celje, kjer je glavno zastopstvo in zaloga tvrdke Thomasphosphatfabriken Berlin. 89 10-4 IL85a=aaaaaaaiaa==aasasytaisaB l8s» Stanje hranilnih vlog nad 6 milijonov K Posojilnica v Celju registrov&na zadruga z neomejeno zavezo v lastni hiši »Narodni dom" v Celju. Rezervni zaklad znaša nad 360.000 K Hranilne vloge sprejema na hranilne knjižice ter jih obrestuje po 4- V2 od sto brez odbitka rentnega davka. Vloge v tekočem računu sprejema ter jih obrestuje po 4V2 od sto od dne do dne. Čekovne račune otvspja tvrdkam, katere lahko poljubno razpolagajo s čeki o svojem imetju. Eskomptuje in vnovoiije menice, kakor tudi nakaznice na vsa mesta. Posojila daje na osobni in hipotečni kredit po ugodnih pogojih. 32 26-7 «381 Edino pristno a to J89 44-4 vanfoj>n**ii|?glM> Celje. Vse po dnevnih cenah. 105 48-7 e, gen). illšča. 1 zamem v popri za vsa konstrukcijska dela, fitedilttike. vseh Vrst i lovode, vod- ir Trgovina s špecerijskim blagom u Slovenci! Zavedajte se! Trgovina z mokO in de- :: želnimi pridelki :: Glavna slov. zaloga, velika izbira kranjskega vrvarskega blaga u. pr. štrang, uzd. vrvi, štrikov za perilo, mrež za seno in za otroške postelje ita. Ravnikar flie Grafika ce Štev, 21. Glavna slov. zaloga suhih in oljnatih barv, čopičev. firneža in lakov Zaloga nagrobnih in BBT voščenih sveč. Zaloga vsako-vrstnih semen. Nadrobno in na Točna in solidna postrežba. Zaloga rudnin« : skih voda : »