114 Ne, lažnik pa res nočem biti 8. Vzroki laži. foliko hudega smo že slišali o laži, da bi človek vendar mislil: vse po vrsti bo sovražilo tako grdo in ostudno škodljivko. Pa ne; marveč takih, ki se la-žejo na različne načine, je tako veliko, da ne vprašu-jemo več po številu lažnikov, marveč rajše vprašajmo: kje so tisti in koliko jih je, kateri se nikoli ne la-žejo. Zlasti bi rad vedel, kje so tisti mladi ljudje, ka-terim še ni nobena laž omadežala mladostnega srca. Pa kaj je vendar vzrok, daje toliko laži na svetu? Več je takih studencev, kateri izlivajo ta pogubni strup; in dobro bo, da jih natančneje spoznamo, da se tudi sami ne ostrupimo. Ljubezen do resnice prihaja od Njega, ki se ne more motiti, ne lagati in ki je rekel: ,Jaz sem pot resnica in življenje." Toda sovražnik resnice, oče laži — že veš, kako mu je ime — začne zgodaj sejati slabo seme, posebno če Ijudje, ki bi imeli to ubraniti, ne čujejo, marveč spe. In škodljivi plevel raste rajše in hitrejše, nego pšenica. Tu imamo takoj kar tri vzroke laži ob enem: a) hudo nagnjenje, b) skušnjave hudobnega duha, kateri ljudi bolj zapeljuje k laži, kakor v katerikoli drugi greh, ker imasam toliko ljubezen do laži; c) premajhna skrb vzgojiteljev, da bi strupeno zelišče laži takoj poro-vali s korenino in zatrli, kakor hitro je zapazijo. Posebej moram poudarjati prvi vzrok: hudo na-gnjenje — strasti človekove. Laž se je zvezala z vsemi; saj mi skoro ne morete imenovati nobene strasti, ka-teri bi se ne ponujala laž za deklo in postrežnico. Primerjaj najprej poglavitne strasti. 1. Koliko laži iraa napuh v svoji službi! Nečimernost se laže, ker se hoče ponašati in izkazovati, češ, kako zna za-bavati z izmišljenimi dovtipi in šalami; pa tudi večkrat zato, ker noče priznati svojih napak in pomanjkljivosti, ter se boji vsakega poniževanja in zaničevanja; sploh zato, ker se hoče svetiti vedno v lepi luči, pa se ne more brez — laži in sleparstva. Častihlepnost se laže, da sebe kaže v lepšem svitu, bližnjika pa črni in ponižuje, ker se ji zdi škodljiv, ko se poganja za višjo čast in službo. Prevzetnostse laže, ker ne vidi rada, da bi bil kdo enako ali pa še bolj čislan; zato si kliče v službo celo obrekovanje. — 2. Lakomnost rada vest obtežava z onimi lažrai in zvijačami, ki izvršujejo vse raznovrstne goljufije in sleparije, katerih je toliko, da napolnjujejo kar polovico katekizmove strani, da se jih učenci kar ustrašijo, češ, kdaj se jih bodo za-pomnili vse po vrsti. — 3. Nečistost sipa menda med vsemi — vsaj tako pravijo — še najbolj poskuša pomagati z lažjo in zvijačo, da pred stariši in drugimi poštenimi ljudmi zakriva svoje tajne zlobnosti. — 4. N e-voščjjivost bi si pač polovice svoje škodoželjnosti ne mogla nasititi, vko bi si laži ne jemala v službo in postrežbo. — 5. Sepožrešnostsi da" večkrat po-streči z lažjo in goljufijo; to že ved6, žal, cel6 mali sladkosnedeži! — 6. Kdo bi mogel našteti vse laži in obrekovanja ali ce!6 krive prisege, katere je že pro-vzročila jeza in sovražnost! — 7. Len-oba pa tudi ni zadnja med onimi, kateri hočejo z lažjo in slepar-stvom lepšati svojo ničvrednost. Tem poglavitnim strastem bi lahko prišteli še ne-katere druge slabosti, n. pr. lahkomišljenost, pre-veliko jezičnost in blebetavost, bojazenin strah pred ljudmi, nesamostoj nost in ne-značajnostali nemožatost, in neko mehkužno razvajenost itd. Iz vsega tega je razvidno, da občna zlobnost in izprijenost slabega srca je vzrok raznih laži, in čim bolj je kdo strasten in sebičen, tem rajše se laže. Ako si morda tudi, mladi čitatelj, ti med takimi, katere že vse leto preganjam, da se namreč tudi kdaj zlažeš, pomisli dobro, kaj je vzrok tvoje laži. Potlej pa odstrani vzrok in zamaši studenec, iz katerega je prihajal ta strup in — laž te bo sama popustila!