џта 19 • leto KUH • cena 3.500 din
Celle, Ih mala 1909
pvi TEDNiK JE filASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CEUE, lASKO, MOZIRJE, SLOVENSKE KONJICE, SEMTJUR, SIVIARJE PRI JELŠAH iN 2ALEC
Svetovno prvenstvo
r kegljanju v Celju
Od nedelje, 14. maja pa do petka, 19. m^a bo Celje prizorišče 4. sve-
tovnega prvenstva v kegljanju za mladince in mladinke. Na kegljišču
Golovca se bodo pomerili mladi koljači Italije, Romunije, Poljske,
Avstrije, ZR Nemčije, Madžarske, Cehoslovaške, Švedske, Francije
in Jugoslavije. Slovesna otvoritev bo v nedeljo ob 16.30. uri v osred-
nji dvorž^ni Golovca, začetek tekmovanj pa ob 18. uri na kegljišču.
Več na 16. strani.
Ob diij^joči inflaciji ni
Brno težko živeti, am-
pak je precej težav tudi
s preštevanjem denarja.
Glede na vsote, s kateri-
ai operira navaden ob-
an vsak dan, je že 50-
isočak premajhen, toda
rčasih se zgodi, da
' bankah zmanjka tako
iO kot 20-tisočakov, pa
otem izplačujejo v pet-
isočakih. Bančniki ima-
) k sreči stroj ček za
tetje (brez njih bi bilo
elo v bankah nemogo-
e), pred večje težave pa
0	postavljeni varčeval-
i, ki (praviloma) nimćgo
eh strojčkov in zato
ipravičeno) negodu-
ejo.
Varčevalci se jezijo na
anko, banka na SDK,
amor hodijo po denar,
ravi krivec paje Narod-
a banka, ki ne poskrbi
1	■ ustrezno razmeije
ankovcev v obtoku, če
ne more natisniti več-
%a bankovca. V Ce^u
iko bančniki že hodijo
p denar na SDK s kom-
iji (včasih so to veliko
ölj enostavno opravili
/osebnimi avtomobili),
^e pa, daje samo vpra-
|nje časa, kd^ si bodo
wrale banke kupiti to-
Vnjake.
Ш	s.š.
Kako prebuditi
»mrtvo« mesto?
Kaj narediti, da bo Celje zopet posta-
lo mesto. Da ne bo le delovno in spal-
no naselje, da ne bo le prostor po-
slovnih in stanovanjskih zgradb,
temveč središče družabnega živ-
ljenja.
Ali je rešitev projekt Poletno Celje?
Stran 2.
Prvi prilcijučici
že prihodnje leto
Premik od splošnega h konkretnemu je bil
potreben, da so se končno tudi v Celju
z mrtve točke premaknila dveletna razmi-
šljanja o zgraditvi občinskega kabelsko
razdelilnega sistema. Z Gorenjevim Servi-
som je zd^ že podpisana pogodba o posta-
vitvi sprejemne postaje na Golovcu. Naj-
prej bodo priključke dobili v kr^evnih
skupnostih Nova vas, Lava, Dečkovo nase-
lje in Gabeije. Stran 3.
V poplavi zviševanja cen smo doživeli tudi »neverjeten« padec.
Češite so se v tednu dni, kolikor jih je mogoče dobiti na celjski
tržnici, pocenila skor^ za trikrat. Pa še vse slajše so. Pravo zadovolj-
stvo pa bo čez nekaj dni, ko bomo lahko utrgali prve češnje na
svojem vrtu - in to zastojn.	Foto: EDI MASNEC
Kalfo pritegniti potencialne podjetniice v tveganje
Intervju z magistrom Vladom Bukvičem iz celjskega razvojnega centra, kije ena izmed treh institucij v Sloveniji s posebnimi
nalogami pri razvoju drobnega gospodarstva v republiki. Stran 4.
|marslfi
p telop
la malili
ikranili
stran 3
Pajelc
tudi v
Celju
še ta mesec naj
bi v Celju dobili
pajka, ki bo od-
važal nepravilno
parkirane avto-
mobile. Cena od-
voza - 200.000 di-
narjev-пдј bi bi-
la porok, da bo
pajek naredil več
reda pri parkira-
nju, predvsem
v središču mesta.
Stran 15.
2. STRAN ' NOVI TEDNIK
ттш
11. MAJ 198a
Celjski borci za demokracilo
Mladim ne odrekalo naprednosti
v torek so se predstavniki
članov Zveze združenj bor-
cev narodnoosvobodilne
vojne iz Celja zbrali na svo-
ji letni skupščini. Ob pre-
gledu svojega lanskega dela
in sprejemu letošnjih nalog
so spregovorili tudi o пад-
novejših političnih dogaja-
njih v domovini in pred-
vsem v Sloveniji.
Po celjskih krajevnih
skupnostih sicer še vedno
deluje 21 njihovih združenj,
žal pa se zaradi umrljivosti
število borcev nezadržno
zmanjšuje. Konec lanskega
decembra jih je bilo v Celju
okoli dva tisoč sto, med nji-
mi pa le še 94 zaposlenih. Na
torkovi skupščini je bilo
očitno, da se borci kljub le-
tom še izredno zavzeto vklju-
čujejo v aktualna družbeno-
politična dogajanja.
Predsednik celjske bor-
čevske organizacije, Ivan
Melik - Gojmir, je med dru-
gim poudaril, da borce žalijo
trditve, da so nosilci konzer-
vativnih pogledov že s tem,
ko branijo pridobitve revolu-
cije. Prav nasprotno, je dejal,
sćO borci dojemajo potrebo
po preobrazbi družbe, pred-
vsem pa nujnost reforme go-
spodarskega in političnega
sistema. V Sloveniji smo
pred 48 leti ustanovili OF,
znotraj katere so ljudje raz-
ličnih prepričanj našli sku-
pen cilj, danes pa je na ena-
kih osnovah treba združiti
pozitivne silnice, da bomo
zmogli odločen korak v so-
dobno, dinamično družbo,
v kateri bo sleherni držav-
ljan videl možnosti za boljše
življenje. Melik je poudaril,
da so mladi dandanašnji ve-
činoma prav tako pošteni in
večinoma ihtavi kot so bili
nekoč borci, ki so bili pač
deležni privilegija, da so se
borili za svobodno Slovenijo
in Jugoslavijo.
Sicer pa so tudi v letošnji
program dela celjske borčev-
ske organizacije zapisali, da
bodo sodelovali pri obliko-
vanju ustavnih sprememb,
izpeljavi reform, razvoju de-
mokratičnih odnosov, pri-
pravah na splošne volitve in
izboljšanju odnosov med na-
rodi in narodnostmi.
BRANE PIANO
Slovenska
pomlad v Celju
Danes, v četrtek popold-
ne ob sedemnajstih bo na
Tomšičevem trgu v Celju
javna kulturna prireditev
v podporo slovenski po-
mladi.
Pripravljajo jo Klub kul-
turnih delavcev Ivan Can-
kar iz Celja, Občinska kon-
ferenca ZSMS Celje, Ob-
močni odbor Slovenske de-
mokratske zveze, Območni
in Krajevni odbor socialde-
mokratske zveze Slovenije
iz Celja in celjsko Društvo
za varstvo okolja. Kulturni
program pripravlja Bogo-
mir Veras, na prireditvi pa
bodo prebrali tudi skupno
izjavo organizatoijev, v ka-
teri se bodo zavzeli za de-
mokracijo, pravno državo,
za suverenost slovenske dr-
žave in naroda ter za obno-
vo procesa proti četverici.
BP
V konjiški občini
nimajo izgub
z rezultati gospodarjenja
v prvih treh mesecih leta so
v konjiški občini zadovolj-
ni. Izgub nimajo, v indu-
strijski proizvodnji in v tu-
rizmu pa so rezultati celo
boljši kot so jih bili predvi-
deli z usmeritvami v gospo-
darskem in družbenem raz-
voju. O tem bodo spregovo-
rili tudi delegati na seji zbo-
rov skupščine občine, ki bo
16. maja. Informacija o go-
spodarskih gibanjih pa je
bila osrednja točka dnevne-
ga reda na seji izvršnega
sveta.
Skupni obseg industrijske
proizvodnje je v treh mese-
cih leta v primerjavi z ena-
kim obdobjem lani porasel
za 5,7 odstotka. Ugodni re-
zultati so tudi v turizmu,
ko pri številu gostov kot пк
nočitvah. K temu je v velik
meri doprineslo prizadeva
nje turističnih in gostinski^
delavcev na Rogli, ki so znali
zimo brez snega vnovčit,
s ponudbami v športni dvo.
rani in z urejanjem smučar,
skih prog, na katere so snet
vozili. Število gostov je v pil
meijavi z letom poprej porj.
slo za 55,7 odstotka. Doma.
čih je bilo več za skor^ tri
četrtine, medtem ko pa je bi.
lo tujih gostov za 15 odstot.
kov manj. Tudi nočitev je bi.
lo znatno več, vendar so tudj
prednjačili domači gostje
Na slabši odziv tujih gostov
so brez dvoma vplivali slab
še družbenoekonomske raz.
mere v državi, so menili nj
seji izvršnega sveta.
Le na področju kmetijstva
v konjiški občini s tromesef.
nimi kazalci niso preveč za.
dovoljni. Še zlasti ne pri od-
kupu govedi. Preveriti bj
potrebno, zakaj je temu ta
ko: ali morebiti zaradi zako-
lov na črno, sezonskih odio-
vov, ali zaradi kakšnega dru
gega vzroka. Prodaja v celoü
je bila manjša za 3 odstotke
za toliko pa je narasla proda
ja piščancev in prašičev, vi-
na pa kar za 22 odstotkov
Skupen odkup govedi pajt
bil manjši za 33,5 odstotkov
Izvoz in uvoz sta bik
uspešna. Gospodarstvo ko
njiške občine si je svoje mt
sto na zunanjih trgih priborv
lo tudi z novimi tovarnami
instaliranimi v tujini, ki so
postale trden most izvoza ii
uvoza. V tromesečju je bil xb
voz v primeijavi z lanskim
večji za skoraj 23 odstotkov,
skupni uvoz pa je bil večji a
nekaj manj kot 130 odstot-
kov. Nosilec izvoza je še ved-
no Unior, ki tako kot tuá
Konus, izvaža na konverti-
bilno področje, medtem ko
Kostroj v večini na klirinško
tržišče.
MATEJA PODJED
Zahteve savinjskih ekologov
Društvo za varstvo okolja Zgornje Savinjske
doline je na svojem občnem zboru sprejelo resolu-
cijo, s katero ostro protestira proti vsem umazanim
posegom v prostor, proti nadaljnjemu onesnaževa-
nju zraka in proti ogrožanju ljudi s takšnim ravna-
njem.
Zato so sprejeli zahtevo, da šoštanjska Termoelek-
trarna uresniči svoje sanacijske programe in do leta
1992 zmanjša onesnaževanje z žveplovim dioksidom
za 90 odstotkov glede na stanje iz leta 1980, ali pa, da za
toliko zmanjša proizvodnjo. Poleg tega društvo zah-
teva, da območna vodna skupnost Savinja-Sotla pre-
neha z raziskovalno študijo o zajezitvi Lučnice in da
poišče za rešitev oskrbe s pitno vodo v Celju in okolici
ekološko sprejemljivejšo varianto, ki ne bo ogrožala
razvoja Zgornje Savinjske doline.
Zahtevajo tudi, da se črt^o vse možne lokacije za
odlagališče radioaktivnih odpadkov, ki so predvidene
v doUni. Tako naj bi iz nadaljnje obravnave izločili vse
tiste občine, kjer so svoj odklonilni odnos že izrazili
s protesti in shodi. Ekologi iz Zgornje Savinjske doline
pa so med zahteve zapisali tudi zaščito visokogorskih
pašnikov, ki пад bi jih ne gnojili z umetnimi gnojili, ker
s tem ogrožajo planinske rastline in živaH ter vire pitne
vode.	TC
Preveč žeija za elektroniko
in premaio za kmetovanje
Podatki o vpisih na srednje šole v znamenju nadštevllnosti
Zadnji podatki o vpisih na
srednje šole na celjskem ob-
močju kažejo, da je v večini
programov in smeri prijavlje-
nih preveč učencev. Vpisova-
nje za prihodnje šolsko leto
je, tako kot doslej, potekalo
marca.
Po končanem prijavljenem
roku so na vseh šolah pregle-
dali prispele prijave za vpis in
preko Izobraževalne skupnosti
in strokovne službe Skupnosti
za zaposlovanje, seznanile
učence v osnovnih šolah o sta-
nju oziroma številu prijav.
V času od 28. marca do konca
aprila pa so srednje šole, ne
glede na število prijav, v tako
(imenovanem »prenosnem ro-
ku«, sprejemale prijave učen-
cev, ki so se na osnovi rezulta-
tov vpisa ali drugih informacij
odločili za drugo šolo ali pa za
drug vzgojnoizobraževalni
program.
V vseh sred^ih šolah, kjer je
število kandidatov bistveno
presegalo z razpisom predvi-
deno število mest, je minuli
mesec potekalo tudi aktivno
preusmerjarye in svetovanje.
Največji razkorak med želja-
mi osmošolcev in zmogljivost-
mi na srednjih šolah je za na-
slednje poklice oziroma pro-
grame: elektrotehnika-elektro-
nika, gradnja - smer gradbeni
tehnik, naravoslovno matema-
tična dejavnost, tekstilno kon-
fekcijska tehnologija, osebna
nega (frizer), poslovno finanč-
na in trgovinska dejavnost, go-
stinska dela - smer kuhar, pe-
dagoški progrćim, zlasti smer
predšolska vzgoja ter admini-
strativna dejavnost.
Z nasprotnim problemom pa
se ubadajo na tistih šolah, ka-
mor je prispelo premalo prijav
za izobraževanje. Prosta mesta
za vpis so v naslednjih progra-
mih in smereh: kmetovanje in
kmetijstvo, steklarska dejav-
nost, gradnja - smer gradbinec
II. (široki profil), metalurgija
(skrajšan in srednji program),
strojništvo (zlasti v srednji šoli
v Storah), tekstilno-mehanska
tehnologija ter rudarstvo. Za
smeri izobraževanja, ki v tej in-
formaciji niso posebej izpo-
stavljene, pa velja podatek, da
je število prijavljenih učencev
bolj ali manj usklajeno s pro-
storskimi možnostmi na posa-
meznih šolah.
M.AGREŽ
Akcija za aparat
Prihodnji mesec pričaku-
jejo v Zdravstvenem domu
v Slovenskih Konjicah apa-
rat, ki ga bodo s pridom
uporabljali pri korekciji go-
vornih motenj otrok. Apa-
rat bo v Slovenske Konjice
prispel po zaslugi obrtni-
kov konjiške občine, ki so
z zbiralno akcijo in velikim
razumevanjem zbrali 12 mi-
lijonov dinarjev.
V konjiškem zdravstve-
nem domu so že pred šestimi
leti organizirali delovno eno-
to za obravnavo otrok z go-
vornimi motnjami. Tako so
uresničili večletno prizade-
vanje pedagoških delavcev
v občini, da bi pravočasno
odpravljali govorne motnje
predšolskih in šolskih otrok.
Popreje so moraU starši vo-
diti otroke k logopedu v Ma-
ribor ali Celje. To je pomeni-
lo tudi dodatni napor in stro-
ške, zdravljenje je bilo često
prekinjeno pred predvide-
nim zaključkom. Število
otrok z govornimi motnjami
pa ni msyhno, kar okoli 200
na leto se jih priglasi
v Zdravstvenem domu. Zato
je bil nakup aparata za po-
moč pri delu nujno potre-
ben, zlasti za kakovostnejše
delo. Od zamisli o nakupu
aparata Suvaq Linqua do na-
kazila predračunskega zne-
ska je minilo leto. Združenje
obrtnikov konjiške občine
s člani izvršnega odbora na
čelu, pa se je s to humano
akcijo izredno izkazalo in za-
služi tudi javno zahvalo.
MP
Leteče
uredništvo
v KS Strmec
Včeraj so novinarji Nove-
ga tednika in Radia Celje
obiskali krajevno skupnost
Strmec. Čez dan so obiskali
zanimivosti in zanimive
ljudi v teh krajihi popoldne
smo izdali priložnostni ča-
sopis, zvečer pa je bil
v dvorani tamkajšnje
hmeljske sušilnice še ustni
časopis. V prvem delu te
prireditve je bilo precej go-
vora o težavah, s katerimi
se srečujejo v tej krajevni
skupnosti, za tem pa so
v kulturno zabavnem pro-
gramu nastopili: ansambel
Mira Klinca, Godba na pi-
hala Strmec, pevski zbor,
učenci osnovnih šol Str-
mec in Socka ter drugi kra-
jani.
Napovedujejo stavko
Zaradi nezadovoljstva
z osebnimi dohodki bodo
delavci šoštanjske termo-
elektrarne 19. maja organi-
zirali opozorilno stavko.
Stavke ne'bo, če bodo ugo-
dili zahtevam stavkovnega
odbora, med katerimi je
najpomembnejša zahteva
po 95-odstotnem povišanju
osebnih dohodkov.
Po predlogu stavkovnega
odbora naj bi 19. maja delali
le z minimalnimi zmoglji-
vostmi, saj bi od 750 zaposle-
nih tega dne stavkalo 500 de-
lavcev. Z opozorilno stavko
želijo doseči povišanje oseb-
nih dohodkov, ki so bili v le-
tošnjem prvem tromesečju
na povprečju dveh milijonov
in 100 tisoč dinaijev. Od re-
publiškega odbora podpisni-
kov družbenega dogovora
o osebnih dohodkih tudi
zahtevajo, da osnove hitreje
prilagaja inflaciji in porastu
življenjskih stroškov, zahte-
vajo pa tudi spremembo do-
govora v tem smislu, da bi
bili njihovi osebni dohodki
in tudi tisti v premogovni-
štvu odvisni od uspešnosti
poslovanja. V Šoštanju si za
to spremembo še posebej
prizadevajo, s^j sodi njihova
elektrarna med najuspešnej-
še pri nas in po nekaterih
ocenah tudi v Evropi, vendar
pa bi bil tak korak smiseln
verjetno le v primeru, če bo
tudi cena energije postala
ekonomska kategorija.
RP
Bodo mladinci prebudili mrtvo mesto?
Projekt »Poletno Cel/e« je že dobil precej podpore
v poletnem času v Celju že
več let vlada kulturno mrtvi-
lo. Zato v KLjUBU, skupaj
s Klubom kulturnih delavcev
Ivan Cankar, z Zavodom za
kulturne prireditve, s kinopo-
djetjem. Turističnim dru-
štvom in ostalimi zainteresi-
ranimi organizacijami in po-
samezniki, pripravljajo pro-
jekte »Poletno Celje*. Projekt
vsekakor podpira tudi občin-
ska politika, v petek 12. maja
pa bodo v K^UBU ustanovili
ožji in širši organizacijski
odbor.
Celje je mesto z intelektućd-
nim, kulturnim in finančnim
zaledjem in zato je uresničitev
zastavljenega projekta možna.
Jasno je, da je denar tisti, ki
izvedbo takšnih projektov bi-
stveno otežuje, vendar je mo-
goče z voljo in skupnimi moč-
mi tistih, ki bi po službeni
dolžnosti in tistih, ki jim eno-
stavno ni vseeno ali se poleti
v Celju kaj dogaja ali ne, mora-
li poskrbeti za to, da Celje po-
leti ne bi »spalo«.
V okviru vseh prireditev, ki
n^ bi jih pričeli v začetku turi-
stičnega tedna v sredini junija
in končali konec septembra,
nameravajo ponuditi raznovr-
sten kulturni in zabavni pro-
gram, primeren tako za ožji kot
tudi širši krog ljudi. Prireditve
bodo predvsem na celjskih uli-
cah. Skupaj s kinematograf-
skim podjetjem so se načelno
že dogovorili o filmskih pred-
stavah v celjskem Mestnem
gradu, Tomšičev trg naj bi bil
prizorišče različnih glasbenih,
gledaliških, folklornih in po-
dobnih prireditev, v Atriju bi
pripravljali različne koncerte
klasične glasbe, recitale, dru-
ženja umetnikov s Celjani, v li-
kovnem salonu redne slikar-
ske razstave. Živo in raznovrst-
no naj bi bilo tudi dogajanje
v КЦјиви. Če bo obstajal obo-
jestranski interes med prebi-
valci Celja in gostinskimi loka-
li, naj bi v poletnih mesecih
čas zapiranja gostinskih loka-
lov za nekaj ur podaljšali.
Boštjan Volf, idejni vodja
projekta Poletno Celje in pred-
sednik sveta KLjUBA: »Želi-
mo, da Celje spet postane me-
sto. Sedaj je, kljub relativno
velikemu številu prebivalcev,
predvsem delovno in spalno
naselje. Vemo pa, da mesto ne
bi smele sestavljati le poslovne
in stanovanjske zgradbe. Me-
sto je prostor dmžabnega jav-
nega življenja. Želimo si, da bi
Celje končno zopet postalo ta-
ko mesto. S skupnimi močmi
bomo poizkušali realizirati
omenjeni projekt in tako meš-
čanom Celja vsaj trikrat teden-
sko ponuditi na prostem javne
prireditve kulturne in zabavne
vsebine. Z dobro propagando
bomo uspeli v mesto privabiti
tudi več tranzitnih turistov«.
Tone Zimšek, predsednik
skupščine občine Celje: »Pro-
jekt Poletno Celje brez zadrž-
kov podpiramo, saj smo že dol-
go čakali na posameznike ali
organizacijo, ki bi razvijala
takšno iniciativo. Kar se tiče
Skupščine občine Celje bomo
nudili pomoč v različnih obli-
kah. Kakorkoh že, idejo ne le
dajo podpiramo, ampak jo gle-
de na dogajanja v mestu mora-
mo podpreti«.
Alenka Domjan, Zavod za
kulturne prireditve: »Zelo po-
zitivna ideja in spodbuden
projekt, da bomo poskušali
Celje v poletnih mesecih kul-
turno prebuditi. Z naše strani
je interes, da se v okviru pro-
grama, ki ga imamo v obdela-
vi, vključimo v pobude nekate-
rih posameznikov v mladinski
organizaciji, vendar bremena,
predvsem kar se financ tiče, ne
bomo mogli nositi sami. Naj-
boljši način priprave priredi-
tev je združevarue posameznih
delov v celoto, kajti tako se bo
cikcija izpeljala celovito in p»
samezne prireditve ne bodo i?
hlapele brez odziva.«
Tomaž M. Jeglič, Klub kuj
turnih delavcev Ivan Cank^
»Končno, da se bo tudi v Celi
nekaj dogajalo, kajti utrip j
v zadnjih letih povsem zam
Imamo obnovljeno staro med
no jedro in žalostno bi bilo, d
ga ne bi izkoristili z različnifl
uličnimi prireditvami. Atrij s
bo s svojim programom D
vsak način vključil v kulturi
poletni utrip v Celju.«
VZ.Bl
Miran Potrč
v žalski občini
V torek bo žalsko obči«
obiskal predsednik skupščii
SR Slovenije in predsedni
ustavne komisije Mir*
Potrč.
Najprej se bo sestal s politi|
nim aktivom žalske občine i
jih seznanil s trenutnimi П
merami v Sloveniji. Po šestnJ
sti uri pa se bo Miran PoC
v skupščinski dvorani v Žali
pogovarjal s predsedniki in s
kretarji krajevnih konferei
socialistične zveze ter vsemi '
stimi, ki bodo v prihodnja
tednih razlagali po krajevni
skupnostih ustavne spremei
be. Miran Potrč bo predvse
odgovarjal na vprašanja udel
žencev, predstavniki občinsl
organizacije socialistične zV
ze pa v skupščinsko dvoraf
vabijo tudi vse občane, ki ј
zanimajo ustavne spremern'
v Sloveniji.
Ii. MAJ 1989
шмш	NOVI TEDNIK - STRAN 3
prvi priključki že prihodnle leto
f(ßlielsko razdelilni sistem Celja tioHlva lasnejše obrise
Ko je celjski Indok leta
j9g7 objavil poziv Celja-
poni, da naj se prijavijo za
priključitev na kabelsko
omrežje, po katerem bi di-
stribuirali televizijske, sa-
telitske in radijske progfra-
jpe, je zavrelo med Velenj-
¿jni- Razjezilo jih Je pred-
vsem dejstvo, da im^o
v svoji občini organizacijo,
ki se z gradnjo kabelskih si-
stemov ukvarja, pa niso
v občini naredili še nobene-
ga koraka k izgradnji so-
dobne informacijske pove-
zave. Danes, dve leti kasne-
je, večina Velenjčanov že
spremlja kup televizijskih
in satelitskih programov,
pa še občinske video strani
povrhu. V Celju je ves pro-
jekt še vedno le na papirju,
¿eprav dobiva že jasnejše
obrise.
V ponedeljek so tako pred-
stavniki Gorenja Servis in
celjskega sisa za gradnjo ob-
jektov posebnega družbene-
ga pomena seznanili občin-
sko upravno in politično
vodstvo s projektom in nje-
govo finančno sestavo kabel-
sko razdelilnega sistema
Celje.
Z Gorenjem Servis je ta
tas že podpisana pogodba
o postavitvi antenskega si-
stema in zgraditvi glavne po-
staje na Golovcu; dela naj bi
bila končana do sredine av-
gusta. Kasneje bodo pričeli
z gradnjo primarnega kabel-
skega sistema, ki bo signale
pripeljal v 18 celjskih krajev-
nih skupnosti. Najprej v kra-
jevne skupnosti Nova vas,
Dečkovo naselje, Lava, Hu-
dinja in Gaberje, kasneje
v ostale krajevne skupnosti,
nazadnje pa še v Štore. Ob
tem naj bi po krajevnih
skupnostih pričeli z gradnja-
mi sekundarnega omrežja
- od podpostaj do posamez-
nih zgradb. Po terminskem
načrtu naj bi tako krajani
Nove vasi prišli do priključ-
kov septembra prihodnje le-
to, Štorovčani pa decembra
1993. V nek^ več kot štirih
letih naj bi tako zgradili
sprejemni center, priključke
pa bi dobili v krajevnih
skupnostih Gabeije, Nova
vas. Dečkovo naselje, Lava,
Hudinja, ŠkoQa vas, Trnov-
Ije, Dolgo polje, Slavko Slan-
der, Kaiuh, Center, Pod gra-
dom, Ostrožno, Medlog,
Aljažev hrib, Ljubečna, Te-
harje in Štore. Do bolj od-
maknjenih krajevnih skup-
nosti naj ne bi vlekli kablov.
pač pa kasneje s sprejemne-
ga centra na Golovcu do njih
pošiljali signale po mikrova-
lovnih oziroma Ijnkovskih
povezavah.
Drago Simončič iz Gore-
nja Servis je v ponedeljek
prisotne seznanil tudi z dru-
gim projektom, ki ga Gorenj-
čani del^o za Radiotelevizi-
jo Ljubljana. Na Gori Oljki
naj bi namreč postavili lin-
kovski sprejemni center za
sprejem televizijskih in ra-
dijskih programov in jih
z enakimi zvezami nato poši-
ljali v Mozirje, Velenje, Žalec
in Celje. Zveze bodo dvo-
smerne, tako da bo mogoče
kabelska omrežja štirih ob-
čin kadarkoli povezati v eno,
uporabljali pa naj bi jih tudi
radiji in televizijsko dopisni-
štvo s Celjskega.
Za priključek na kabelsko
razdelilni sistem v Celju, ki
bo kasneje omogočal sprem-
ljanje 24 video in 30 audio
signalov, bi Celjani po zdajš-
njih cenah morali odšteti
okoli 150 starih milijonov di-
narjev, seveda pa se bo cena
sproti prilag^ala večji ali
manjši inflaciji. Prik^učki za
lastnike zasebnih hiš bodo
najverjetneje enkrat do dva-
krat dražji.
BRANE PIANO
IZJAVE, MNENJA...
Jože Smole, predsednik RK SZDL Slovenije, na
proslavi ob 20-letnici glasbenega šolstva v Šent-
jurju:
»... Glasbeno izobraževanje kot specifični del izobra-
ževalnega sistema predstavna pomemben pogoj za raz-
voj kulturne ustvarjalnosti in je nepogrešljiva sesta-
vina izobraževalnega sistema pri uresničevanju vloge
izobraževanja za razvoj in obstoj nacionalne samobit-
nosti znotraj evropske kulturne zavesti. N^ poudarim,
da se tudi v izobraževalni politiki vse bolj uveljavlja
spoznanje, da se je potrebno preusmeriti od egalita-
rizma in ustvarjati pogoje za razvoj nadarenih učen-
cev. V glasbenem izobraževanju je bila sicer nadarje-
nost učenca oziroma študenta vselej samoumevna,
tako da ta usmeritev za glasbeno izobraževanje ne
pomeni nekaj novega. Verjetno pa velja razmisliti
o mehanizmih znotr^ fìnanciranja in organizacije, pa
tudi o zagotavljanju drugih pogojev ter njihovi
ustrezni naravnanosti prav na ta vidik izobraževanja.
Prepričan sem, da lahko le soglašamo z zahtevo o uve-
ljavitvi strokovnosti kot temeljnega izhodišča za dose-
ganje pričakovane kvalitete in rezultatov. Le tako
lahko na vseh področjih življenja in dela, pa tudi na
področju izobraževanja, pričakujemo boljše rezul-
tate...«
Šmarskl TV telop
na malih ekranih
Kepica ovir ne bo odgnala zagnanosti
Prebivalcem Šmarja se je
v prvomajskih praznikih
»pokazala« in prvič pred-
stavila lokalna televizijska
postaja Šmarje pri Jelšah,
prva te vrste pri nas.
Mnoge je najbrž malce raz-
očarala, s^ to, kar je bilo,
sploh ni bilo to, kar so od nje
pričakovali, ni pa jih bilo
malo, ki so se pritoževal za-
radi motenj, ki jih je povzro-
čala pri gledanju prvega za-
grebškega programa. A zače-
tek je vsak težak, sploh če je
usoda prve in nove zasebne
televizijske postaje v rokah
zgolj dveh zagnancev, ki vse
znanje, ves prosti čas in de-
nar vlagata v pridobitev, na
katero naj bi bili v občini
Šmarje pri Jelšah nekega
dne ponosni.
Zakaj zapletljaji? Prvi in
glavni razlog je oprema, ki je
ni bilo mogoče pravočasno
nabaviti, zato je bilo mogoče
oddajnik postaviti edinole
na streho Smarskega hrama,
kjer je bil v podstrešnih pro-
storih televizijski studio.
Koncem m^a naj bi oddaj-
nik postavili na Svetem Ro-
ku in se s sedanjega VHF ka-
nala prestavili na UHF.
Začeli so s predvajanjem
satelitskih programov, pre-
težno glasbenih, sčasoma pa
naj bi tedensko zagotovili
vsaj pol ure lastnega progra-
ma, ki bo odsev dogodkov
v občinah Šentjur pri Celju,
Slovenske Konjice in Šmar-
je pri Jelšah.
Zoran Romih in Joža Goj-
tan ml. sta vztrajna in opti-
mista, prepričana, da bo stu-
dio TV Šmaije pri Jelšah ne-
kega dne sodoben, računal-
niško opremljen prostor in
da bo program takšen, da se
ga ne bo treba sramovati.
V kratkem naj bi v okviru
OK SZDL Šmarje pri Jelšah
zaživel tudi programski svet
lokalne TV postaje Šmarje
pri Jelšah, Zoran in Jože pa
sta tudi prepričana, da bo
prošnjo za dodelitev frek-
vence Republiški komite za
promet in zveze ugodno
rešil.
Glede na to, da gre za čisto
ljubiteljsko dejavnost in za
samoñnanciranje, je že seda-
nji dosežek uspeh. So pa
šmarski televizijski postaji
stali ob strani mnogi »do-
brotniki«, predvsem zasebni
obrtniki in tudi že delovne
organizacije, ki omogočajo,
da se stvari nekolikanj hitre-
je premikajo naprej, kot bi se
sicer. MARJELA AGREŽ
SVETMED TEDNOM
Piše Slobodan Vuianović
S¥et Е¥горе - torišče
zbliževanja na celini
Te dni je praznovala 40. obletnico n^starejša in naj-
širša evropska integracijska inštitucija Svet Evrope.
Tej organizaciji s 23. članicami in številnimi telesi na
čelu s parlamentarno skupščino dandanes vsi prizna-
vajo ne le izjemne zasluge za napredek na področju
integracijskih procesov (že ustanovna konvencija se
zavzema za združenje evropske celine), temveč tudi, da
je danes njena vloga zlasti aktualna.
Kajti, če danes na nek način tvorita dva pola Evrope
Evropska skupnost (ES) in socialistične države, potem
je Svet Evrope (v katerem so sicer tudi vse države ES)
torišče zbliževanja tako teh dveh polov kot drugih
držav. To dokazuje tudi pozornost, ki sojo na slavnost-
nem zasedanju v Strassbourgu te dni namenili točki
dnevnega reda pod imenom »približevanje med
dvema deloma Evrope^. V času, ko se ES pripravlja na
oblikovanje enotnega trga, skupaj s šesterico članic
EFT A pa ustanavlja evropski gospodarski prostor, želi
Svet Evrope spodbuditi medvladno sodelovanje
v Evropi in tako utrditi proces popuščanja napetosti.
Pravkar je postala nova članica Sveta Evrope Fin-
ska, kar zadeva »zbliževanje dveh delov Evrope« pa
postaja aktualno vprašar^e pridružitve prvih sociali-
stičnih držav, Madžarske in Poljske. Najbrž tudi mnogi
med tistimi, ki se danes pri nas verbalno zavzem^o za
priključitev Jugoslavije Svetu Evrope, pozabljajo, da
so tudi ta vrata v Evropo prehodna le ob posebnem
pogoju - poUtičnem pluralizmu.
Madžarska in Poljska se z odločitvijo o spremembah
v političnem sistemu očitno podajata prav na to pot,
zato ni naključje, da sta bila predsednika parlamentov
obeh držav povabljena na slovesnosti ob 40. obletnici
ustanovitve Sveta Evrope. Madžarska in Poljska bosta,
kot kaže, kmalu dobili poseben status v tej organizaciji
in polnopravno članstvo bo najbrž le še vprašanje časa.
Kaj pa druge evropske socialistične države, zlasti
Jugoslavija, Id je med njimi, kar zadeva politične
reforme, očitno izgubila »avantgardno« vlogo? Vse je
odvisno od politične volje. Albanijo in Romunijo kaže
iz kroga »aspirantov« v Evropo trenutno izključiti.
Tudi DDR se vztrajna otepa vseh bistvenih reform in
je tudi sicer poseben primer. Preostanejo Češkoslova-
ška, Sovjetska zveza in Jugoslavija, ki bodo poslej, kot
kaže, kandidatke za novo »čakalnico« Sveta Evrope.
Tako si je namreč moč razlagati najnovejšo pobudo
o uvedbi statusa »povabljenca«, ki bi ga dobile države
centralne in vzhodne Evrope,
Ne da bi se spuščali v razmišljale, ali smo s svojimi
sedanjimi težavami v Jugoslaviji primerni vs^ za
vstop v »čakalnico« Evrope, so novi vetrovi zbliževa-
nja v Evropi brez dvoma spodbudni. Najbrž jih bo
v kratkem dal poseben poudarek tudi gotovo najza-
služnejši mož za verižno reakcijo sprememb za nekda-
njo »železno zaveso«, sovjetski voditelj Mihail Gorba-
čov, ki bo v začetku julija obiskal sedež Sveta Evrope
v Strassbourgu, kjer naj bi predstavil vizijo »skupnega
evropskega doma«.
Kampučlla le spet Kambodža -
novo Ime za Isto vsebino?
Ljudska republika Kampučija se po skoraj dveh
desetletjih spet imenuje Kambodža. Provietnamski
režim v Phnom Penhu je sporočil, da je država spreme-
nila tudi zastavo in himno. Ni naključje, da se je to
zgodilo prav pred sestankom med predsednikom
phnompenške vlade Hun Senom in voditeljem odpor-
niške koalicije in nekdanjim šefom države princem
Norodomom Sihanukom. Tako naj bi Phnom Penh
pokazal dobro voljo za politično rešitev krize, kajti
sprememba se sklada z zahtevo Sihanuka, ki jo je
z drugimi predlogi temeljitih sprememb politične in
gospodarske ureditve Kampučije (Kambodže) naslovil
na Hun Sena že na dosedanjih, bolj ali manj jalovih
sestankih.
Na tokratnem srečanju je pokazal precejšnjo popust-
ljivost tudi Sihanuk, sć^j ni več vztrajal pri zahtevi, daje
treba razpustiti režim v Phnom Penhu vzporedno
z vietnamskim umikom (napovedanim za september)
in pred splošnimi volitvami pod mednarodnim nad-
zorom.
Toda alije sprememba imena resničen korak k naci-
onalni spravi ali pa gre le za kozmetično spremembo?
Ni preveč spodbudno dejstvo, da je režim v osnutku
nove ustave rezerviral vodilno vlogo svoji partiji.
Znano paje, da se princ Sihanuk že vseskozi odločno
zavzema za parlamentarni politični sistem po vzoru na
francoskega in svobodno gospodarstvo.
Toda v tej fazi kampučijskega razpleta gre zlasti za
politično taktiziranje, igro, v kateri želi vsakdo iztržiti
zase čim več. Zbliževanje med Sihanukom in Phnom
Penhom (ta mu je že ponudil mesto šefa države) ima
tudi povsem konkreten motiv. Obe strani želita
namreč izločiti iz prihodnje oblasti rdeče Kmere (voja-
ško n^močnejšo frakcijo v krhki odporniški koaliciji),
katerih grozodejstev med njihovo triletno vladavino
nihče ni pozabil, četudi je voditelj njihove zmerne
frakcije Khieu Samphan, zatrjuje, da Rdeči Kmeri ne
želijo ponavljati preteklih napak in da podpirajo
princa Sihanuka.
Po drugi strani pa bodo zamish o prihodnji Kam-
bodži gotovo velik kamen spotike med prekaljenim
Sihanukom in mladim Hun Senom. Princ gotovo ne
želi imeti v novi državi le ceremonialne vloge, medtem
ko bi držal vajeti sedanji režim. Bo več kart na mizi po
skorajšnjem zgodovinskem srečanju med Mihailom
Gorbačovom in Deng Xiaopingom v Pekingu ?
S Četkovičem v Evropi
^revenbrolchu tudi proti vizumom
»v okviru evropskega dne pred-
stavljamo javnosti skulpturo celjske-
ga umetnika Vaška Cetkoviča, ki
Simbolizira naše dosedanje povezo-
vanje in želje naših občanov po še
f'obljem sodelovanju, prijateljstvu
strpnem sožitju v Evropi.
S temi besedami je Miloš Pešec,
Predsednik celjskega izvršnega sveta
v petek nagovoril okoli 1000 prebival-
'^ev Grevenbroicha in njihove goste, ki
se v tem partnerskem mestu udele-
javne prireditve ob evropskem
^nevu, ki je 5. maja potekal v vseh
°6želah zahodne Evrope, v Greven-
. '"oichu pa so ga proslavili s postavi-
tvijo skulpture Vaška Četkoviča, ki
Simbolizira povezanost in sodelovanje
l^ed narodi Evrope. Slovesnosti v Gre-
Venbroichu so se udeležili poleg dele-
gacije iz Celja še predstavniki prav ta-
^ partnerskega mesta Saint Cha-
^ond iz Francije, ob tem pa še vsa
Politična, gospodarska in kulturna eli-
^ Grevebroicha.
Skulpturo so postavili ob vpadnici
^nter mesta, kar kaže, da so v Gre-
ebroichu res z veliko mero odprtosti
prejeli delo našega ustvamlca in
tem tudi samo sporočilnost Cetkovi-
skulpture. Na otvoritvi je sprego-
oril župan Grevenbroicha, gospod
^^ris Gottfried Bernrath, kije tudi po-
slanec v bonnskem zveznem parla-
mentu.
Slavko Pezdir, predsednik celjske
socialistične zveze, ki je bil v celjski
delegaciji, pravi, da v času, ko imamo
toliko notranjih težav in ko nas zahod-
ni svet opazuje s precej nezaupanja,
Grevenborjčani sprejemajo Celjane
kot enakovredne partnerje. Z izbiro
Četkovičeve skulpture in z odnosom
ob otvoritvi so nekako simbolično iz-
razili željo, da ostanemo v Evropi in
sodelovanje še razširimo. Župan Gre-
vebroicha je tako med drugim posebej
poudaril, da so se v zahodnonemškem
parlamentu prav malo pred petkom
odločili, da za Jugoslovane ne bodo
uvedli vizumov.
BP
4. STRAN - NOVI TEDNIK
11. iVIAJ I98ii
Kako pritegniti potencialne
pod|etnii(e v tveganje
CeHskl Razvojni center Je ena Izmed treh Institucij v Sloveniji, ki Ima posebne
naloge pri razvoju drobnega gospodarstva v republiki
Se vrata drobnemu gospodarstvu in po-
djetništvu, ki je povezano z njim, res že
odpir^o bolj na široko? Kakšne so sploh
ovire in kakšne spodbude za ustanavljanje
malih firm, kako do kapitala, prostorov,
kako prepričati nekoga za vlaganja in
s tem povezana tveganja? Ta in še druga
aktualna vprašanja v zvezi z razvojem
drobnega gospodarstva smo postavili ma-
gistru Vladi Bukviču, svetovalcu za po-
dročje drobnega gospodarstva pri Razvoj-
nem centru Celje.
Kot sogovornika smo ga izbrali predvsem
zato, ker je celjski Razvojni center ena iz-
med treh institucij v Sloveniji, ki ima pri
strategiji razvoja drobnega gospodarstva
v republiki posebne naloge.
Klima se zdaj pri nas že spreminja v prid
drobnemu gospodarstvu. Razvojni center
je v zadnjem času pomagal priti na svet
trem majhnim produkcijskim enotam:
Sintezi, Viziji in kot zadnjemu še šmarske-
mu Stiku. Je to ob dejstvu, da v razvitih
deželah toliko ali še precej več podjetij
ustanovijo v enem dnevu, uspeh?
V. Bukvič: »V prime^avi z razvitimi eko-
nomijami, recimo Italijo, ki ima relativno
največji neto vstop malih produkcijskih
enot, pri tem pa gre seveda
v veliki meri tudi za trgov-
sko dejavnost, je to seveda
malo, če upoštevamo, da
v Celju že petn^st let nismo
ustanovili nobenega podjet-
ja, potem smo lahko s tem
zadovoljni. Posebno še, ker
smo ob bežigr^ski občini pr-
vi v Sloveniji, ki smo začeli
z ustanavljanjem majhnih
produkcijskih enot. Poleg
tega sta Sinteza in Vizija sad
razvojnih nalog, uspeh pa je
po mojem tudi zato, ker smo
morali vse skupio, od ideje
do realizacije, speljati v okvi-
ru prejšnje zakonodaje.«
Miselnost, nezaupanje po-
vezano s tveganjem, neure-
jena zakonodaja, prostorski
problemi, davčni sistem,
pomanjkanje kapitala, to je
le nekaj najpogosteje ome-
njanih vzrokov za zastoje
pri razvoju drobnega gospo-
darstva. Kje vidite vi glav-
ne ovire?
V. Bukvič: »V bistvu so
glavni tako našteti. Ob tem
pa še tole. Moja, prejšnje in
tudi generacije za nami niso
bile vzgajane v podjetni-
škem duhu. Za podjetništvo
je značilna velika stopnja
tveganja, to, da poleg ostale-
ga vedno iščeš nekaj novega,
da raziskuješ, odkrivaš. Na-
pačno so nas vzgajali, da že
diploma zagotavlja vse. Te-
mu je kriv tudi naš vzgojni
sistem. Mnogim strokovnja-
kom danes ne manjka veliko
do ustanovitve podjetja, ven-
dar je poglavitni razlog, da
ne naredijo odločilnega ko-
raka, ker ne up^o tvegati. Ta
stopnja tveganja pa je seve-
da še večja pri mladih, ki si
šele urejajo stanovanjski
problem, snujejo družino in
raje poiščejo določeno soci-
alno varnost v večjih organi-
zacijah.«
Razen omenjene stopnje
tveganja pa so pomembne
še druge stvari, sicer ne bi
obstajale razlike pri spod-
bujanju drobnega gospo-
darstva že kar med občina-
mi. Vi se ukvarjate tudi
z raziskavami na tem po-
dročju, saj študijsko obrav-
navate razvoj drobnega go-
spodarstva v različnih ko-
munah in regijah v Jugosla-
viji. Med drugim ste naredi-
li raziskave tudi za Opatijo,
Poreč itn. Kaj menite o teh
razlikah med občinami? Za-
kaj tudi obrtniki bežijo
v Buzet, Pregrado itn.?
V. Bukvič: »Razlika je
predvsem v ustvarjanju
spodbudne družbene klime
za razvoj obrti in podjetni-
štva ter ustanavljanja majh-
nih produkcijskih enot vseh
oblik - tako zasebnih kot
družbenih, zadružnih itn. T
razlika je opazna med posa-
meznimi občinami. Lahko
pa ugotovimo, da smo korak
naprej naredili na ideolo-
škem področju, kar je sad
uresničevanja nekaterih
sklepov akcijske partijske
konference pred dvema leto-
ma v Celju in tudi devetega
plenuma CK ZKS. Po drugi
strani je ovira razvoju še ved-
no nekakšna splošna misel-
nost, da se pri nas ničesar ne
splača. To je povezano
z ustvarjanjem namišljenih
tabujev, kar opozarja, da je
veliko potencialnih podjet-
nikov pravzaprav zelo slabo
informiranih.
N^očitnejše so razlike pri
ustvarjanju družbene klime.
Dokžiz temu je bežigrajska
občina, mislim pa, da tudi
v Celju ne zaost^amo dosti.
Ljudje bežijo v druge občine
predvsem zaradi različnih
postopkov in dajatev, včasih
pa, če govorimo o obrti, tudi
zaradi suñcitarnosti določe-
ne panoge v nekem okolju.
Skušamo iti naprej, zato je
občina na našo pobudo pri-
pravila družbeni dogovor
o tem, da bi vsa nova podjet-
ja v začetnem letu oprostili
plačila družbenih obvezno-
sti, ki, kot vemo, predstavlja-
jo glavni del vseh obvez-
nosti.«
Prednost Razvojnega cen-
tra kot svetovalne instituci-
je na tem področju je celo-
vitost ponudbe - od raziska-
ve, elaborata do konkretne
izvedbe. Ob vseh tehnolo-
ških viških, ki jih je v tradi-
cionalno naravnani celjski
industriji veliko, je poveza-
nost industrije z znanstve-
no raziskovalnim delom še
pomembnejša. Se sploh kdo
obrača na vas z vprašanji,
kako (pre)zaposliti svoje
tehnološke viške? Nedavno
ste na nekem posvetu deja-
li, da je Razvojni center že
pred leti pripravil konkret-
ne predloge za vso celjsko
industrijo v kateri smeri
naj bi šel konkreten razvoj
v posameznih panogah, pa
se nihče ni odzval. Za razi-
skovalno delo torej ni zani-
manja?
V. Bukvič: »Interes indu-
strije za reševanje tehnolo-
ških in ekonomskih presež-
kov je verjetno že prisoten.
Pred leti smo dejansko izde-
lali predlog da bi celjske or-
ganizacije združevale denar
v poseben rizičen sklad, iz
katerega bi se financirali ne-
kateri tehnološko zahtevnej-
ši in inovacijski projekti. Ker
pa je struktura našega go-
spodarstva izredno zmono-
polizirana, stvar ni zaživela,
saj je prevladalo mišljenje,
da bi si s tem obstoječe go-
spodarstvo na tak način
ustvarjalo konkurenco...«
... zato pa še vedno social-
no zaposlujejo ter nerenta-
bilne programe raje držijo
v tovarnah?
V. Bukvič: To je res, zato
poudarjamo, kako pomemb-
no je, da se velika podjetja
vključujejo v razvoj podjet-
ništva, malih enot, koopera-
cij, kot je to primer v japon-
skem, zahodnonemškem in
drugih gospodarstvih. Pri
nas je bilo rečeno, da je ilu-
zorno pričakovati, da si bo
veliko gospodarstvo s tem
ustvarjalo konkurenco - pa
ne v smislu kooperacij, kjer
so možnosti za razvoj izred-
ne, temveč z ustanavljanjem
novih podjetij. A mislim, da
bodo veliki morali sodelova-
ti pri reševanju tehnoloških
in ekonomskih presežkov,
saj delavcev ne bodo mogli
kar tako odpuščati, kot jih
tudi v zahodnih multinaci-
onalkah ne morejo. S tem, da
je seveda tam vloga države,
sindikata itn. še rrialce dru-
gačna kot pri nas. Če organi-
zacije same ne bodo našle
nadomestnih programov, bi
morale pri ustanavljanju no-
vih podjetij pomagati z neki-
mi inicialnimi sredstvi, pro-
stori in tudi kadri, saj vemo,
da lahko ob izgubi tržnega
deleža pride tudi do eko-
nomskih presežkov. Možno-
sti pa so še drugje, recimo
v časovnem zakupu strojne
opreme, ki je slabo izkoriš-
čena.«
Ta teorija je dobro zami-
šljena, problem v Celju pa
je velika koncentracija tra-
dicionalno naravnane indu-
strije z veliko viški. Pro-
blem je, kje sploh začeti, ka-
ko je s kapitalom, razvojni-
mi skladi?
V. Bukvič: »Mislim, da bi
morali, če s tem zaključim
tudi prejšnjo misel, upošte-
vati poti razvoja, ki jih ubira-
jo drugod v svetu, kjer se
uveljavlja trend razvoja no-
tranjega podjetništva. V veli-
kih organizacijah z decentra-
lizacijo prenaša o kompeten-
ce upravljanja na nižje ni-
voje.«
...po tej poti hočejo iti
s tako imenovano avtonom-
no decentralizacijo tudi
v Gorenju.
V. Bukvič: Da, a zakaj v tu-
jini to že počnejo. Predvsem
zato, da bi se menagerji zače-
li obnašati podjetniško. To je
razlika, pa čeprav pri nas
pojma menager in podjetni-
ka mešamo. Podjetnik je
bolj pojem za majhne pro-
dukcijske enote, managerje,
ki niso takšni entuzijasti in
niso tako povezani s svojo
organizacijo, pa imamo v ve-
likih organizacijah. Ravno
zato gredo v decentralizaci-
jo, da bi se velika podjetja
obnašala kot mala, a da bodo
velika ostala.«
Razvojni skladi?
V. Bukvič: »V Sloveniji je
ras nastalo šest skladov za
pospeševanje drobnega go-
spodarstva, a ti ne živijo iz
več razlogov. Najprej, ker ni
bilo pràve pravne osnove za
ustanovitev skladov, pred-
vsem pa zato, ker sam sklad,
brez izdelane strategije raz-
voja ničesar ne pomeni. Zato
je sedíy vse skupaj bolj
v prid temu, da bi poseben
sklad za pospeševanje tega
razvoja razvili na nivoju re-
publike. Iz tega bi se financi-
ral predvsem svetovalni, in-
formacijski del, da bi podjet-
nik vse te informacije dobil
zastonj. V strateških usmeri-
tvah razvoja drobnega go-
spodarstva v Sloveniji, ki
smo jih pomagali oblikovati
tudi v Razvojnem centru, je
rečeno, da je dana glavna
vloga pri razvoju drobnega
gospodarstva občinam, ki bi
morale ob ustvarjanju ugod-
ne družbene klime pomagati
tudi v materialnem smislu.
Pri tem računamo predvsem
na prostore, ki so predvsem
za produkcijsko dejavnost
sedaj velik problem. Zunaj
pomagajo tudi s posebnimi
»inkubatorji«. Namreč, ko je
ideja zrela za operacionaliza-
cijo in dobiva svoj komerci-
alni smisel, gre v posebno
gospodarsko obrtno cono.
Pri nas, primer je nova orga-
nizacija Stik v Šentvidu, za-
enkrat iščemo možnosti
v opuščenih objektih.
Ob razvojnem skladu pa je
treba omeniti tudi vlogo
bank, ki je bila v preteklosti
pri tem precej zadržana. Res
je, daje domača, LB Splošna
banka Celje pod ugodnejši-
mi pogoji odobravala inova-
cijske kredite, vendar v okvi-
ru ZZD po mojem ni dovolj
izkoristila inštituta skupne-
ga dohodka bànke in s tem
povezanega soinvestiranja.
Pohvalni pa sta potezi Beo-
grajske banke in Jugobanke,
ki sta formirali sklad za
drobno gospodarstvo.«
Kaj je ob vseh teh (nemož-
nostih za razvoj drobnega
gospodarstva primarno?
V. Bukvič: »Predvsem to,
kako pritegniti potencialne
podjetnike v tveganje. Kot
družba moramo omogočiti,
da bo ta stopnja rizika čim
manjša. Pri tem lahko stro-
kovno svetovalne institucije
veliko naredijo. Lep primer
je Optima iz Nove Gorice, pa
tudi pri nas smo se že lotili
določenih stvari. Zagotoviti
je treba stalen dotok novih
idej, kajti znano je, da se le
kakšna dvajsetina idej ures-
niči v praksi.«
Kakšna je pri tem vloga
PIC-ov (poslovno informa-
cijskih centrov)?
V. Bukvič: »Žal samo slijj;
mo, kako bomo ustanavlj^ij
podjetja, ki bodo pomagaK
ustanavljati podjetja. Ззђ,
sem drugačnega mišljenjj^
Imamo namreč nekaj dostj
močnih svetovalnih organj,
zacij, ki lahko nudijo stro,
kovno oporo, tu so tudi ¿e
posamezni strokovni sveto,
valci-zasebniki, kar je do.
volj. Zato misUm, da tudi
v Celju ni treba ustanavljati
svetovalne organizacije, i^j
bo pomagala pri ustanavlja,
nju teh centrov. V Celju jç
kar se tiče svetovanja in stro!
kovne pomoči, to zadovolji,
vo rešeno med nami in For.
matorjem, ki nudimo to celo.
vito ponudbo. Bolj pomemb.
no od ustanovitve PIC-ov,
SIC-ov in ne vem kako vse
jim še pravijo je, da smo s ti.
stim, kar imamo, bolj učin.
koviti. S tem v zvezi naj iz.
dam, da načrtujemo v Celju
ustanovitev nekakšnega po.
slovnega tehnično inovacij,
skega centra, ki bi deloval
kot inkubator za razvoj no-
vih produkcijskih enot. Imel
bi prototipno delavnico in
nujno infrastrukturo. V tem
centru bi tistim, ki imajo ne-
ko idejo, pa je še niso pripe-
Ijali do komercializacije, za
eno leto zastonj zagotovili
prostor in strokovno podpo-
ro. Zaenkrat gre za idejo, pri
njeni uresničitvi pa računa-
mo tudi na razvojni dinar.
Drugo, kar se mi zdi po-
membno je, da počasi priha-
ja do realizacije nekaterih
delov strateške usmeritve
razvoja drobnega gospodar-
stva v Sloveniji, katere soav-
torji smo ob Ekonomskem
centru Maribor in Ekonom-
ski fakulteti v Ljubljani tudi
mi. Tako si trenutno prizade-
vamo, da bi koncipirali repu-
bliški projekt, v katerega bi
bila vključena izčrpana raz-
vita tehnološka središča Ma-
ribor in Celje, mlado mesto
Nova Gorica, Ormož in
Šmarje pri Jelšah iz ruralne-
ga območja ter Trebnje.
V teh občinah bi izvajali pro-
jekt, ki se deli na razvoj no-
raziskovalni, svetovalni in
inženiring del. V Celju se bo-
mo v to vključili s tem, da bi
že do konca tega leta nastala
dva do tri nova podjetja. Po-
dobne načrte imajo tudi
v Šmarju. Naše ambicije so
še večje, saj naj bi bil projekt
mednaroden, zato si prizade-
vamo, da bi za uresničevanje
ciljev dobili tudi sredstva
svetovne organizacije za raz-
voj industrije v okviru orga-
nizacije združenih narodov
(UNIDO).«
RADO PANTELIČ
Prenovili trgovino
Takoj po praznikih so v Medlogu pri Celju odprh prenovljeno
trgovino z lesnim in gradbenim materialom, s čimer se želi
Slovenijales še bolipribližati svojim kupcem. Skupno so obno-
vili za okoli 700m razstavno-prodajnih prostorov ter tako to
svojo dejavnost razširili za okoli 300 m^. Hkrati s tem so razširili
tudi ponudbo, saj zdaj razen gradbenega materiala vseh vrst in
nekaterih novih prograov na gradbenem področju ponujajo tudi
hobi program, vključno z orodjem za domače mpjstre. Tisti, ki
radi doma kaj naredijo sami, lahko v Slovenijalesu odslej dobijo
tudi razne polizdelke za hobi dejavnost. Trgovino so v Slovenija-
lesu obnovili s svojimi sredstvi.	j^p
IIVIP »KLIMA« CELJE
Delovna organizacija n. sol. o.
Celje, Delavska 5
Delavski svet TOZD Industrijska proizvodnja
razpisuje dela in naloge
Vodje razvojnega sektorja
(reelekcija)
Za opravljanje navedenih del in nalog mora kandidat
poleg splošnih z zakonom, družbenim dogovorom in
samoupravnim sporazumom določenih pogojev, iz-
polnjevati še naslednje:
-	imeti mora visokošolsko izobrazbo strojne smeri
in 5 let delovnih izkušenj,
-	predložiti mora predlog koncepta o načinu reali-
zacije razvojnega programa ter opredeliti lastno vlo-
go pri njegovi realizaciji.
Kandidat, ki bo izbran, bo imenovan za 4 leta.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev lahko po-
šljejo kandidati v roku 8 dni od dneva objave javnega
razpisa na naslov:
IMP »KLIMA« CELJE, Delavska 5. 63000 Celje za
razpisno komisijo.
O rezultatih izbire bomo prijavljene kandidate obve-
stili v 30 dneh po končanem zbiranju prijav.
Ii. MAJ 1989
шмш	NOVI TEDNIK - STRAN 5
Štirinajst pitancev za en traktor
Ißozirska skupščina o kmetijski problematiki_
Cenovna neskladja, previsoke
^Ijresti za izposojeni kapital, eko-
nomsko nevzpodbudni pogoji proiz-
yodnj® Р^ dohodkovno izčrpana
fedelovalna industrija in nezaščite-
domačih pridelovalcev hrane
pfed dumpinškim uvozom mleka in
J,esa ter nelojalno zapiranje domače-
ga trga v državi, so osnovni proble-
mi, s katerimi se srečujejo tudi v Gor-
pji Savinjski dolini. O problematiki
imietijstva bodo govorili tudi na pri-
ђојпјет zaseda^u zborov mozirske
gbčinske skupščine.
S primeijavo poprečnih odkupnih
^n mleka in živine s poprečnimi pro-
izvodnimi stroški lahko le ugotavljajo
nadaljnje večanje cenovnih neskladij
y škodo pridelovalcev. Odkupne cene
živinorejskih proizvodov so se v letu
jni povečale za 270. cene osnovnih re-
promaterialov, energije m oprema pa
za okrog 550 odstotkov. Nekdanje
sprejemljivo razmerje liter mleka za
liter 'nafte se je povsem porušilo in
trenutno znaša 1,6 litra mleka za liter
goriva. Namestoosem pitancev za en
traktor kot je bilo razmeije še pred
nekaj leti, jih je danes potrebno že šti-
rinajst. Obresti so drugi največji ome-
jevalni dejavnik in so krive za upada-
nje prireje. Dolgoročnih posojil z drse-
čo obrestno mero si kmetje že tretje
leto ne upajo več najemati, najnujnej-
še naložbene potrebe pa nadomeščajo
s kratkoročnimi posojili in akontacija-
mi za pogodbeno kmetijsko in gozdar-
sko proizvodnjo. Tako ni čudno, da je
na primer v mozirski občini do leta
1986 proizvodnja mleka še naraščala in
dosegla vrhunec z 9,6 milijona litri. Le-
ta 1987 je proizvodnja upadla za skoraj
štiri in lani še za tri odstotke. Upada
seveda tudi letos. Pri klavni živini je
upad še večji. Sredstva sisa za pospe-
ševanje proizvodnje in zagotavljanje
osnovne preskrbe so sicer prispevala
k blažitvi težkega stanja v kmetijski
proizvodnji, vendar je lahko to le krat-
koročna rešitev.
Da bi izboljšali sedanje stanje, bodo
v mozirski občini odločno zahtevali,
da porabniki izven občine prispevajo
večji delež pospeševalnih sredstev kot
doslej. Storili bodo tudi vse, da bodo
pospeševalne službe na terenu še bolj
aktivne. Prizadevali si bodo za skrajša-
nje plačilnega roka za oddano mleko,
ponovno uvedbo storitvenega pitanja
in materialno spodbujanje večje kako-
vosti in koncentracije tržne proizvod-
nje na kmetijah.
JANEZ VEDENIK
Zbiralna akcija
Solidarnosti
v dejanjih
v tednu Rdečega križa,
ki pravkar poteka, je
vpeta tudi zbiralna akci-
ja Solidarnost v dejanjih
1989. Začela se je 8. maja,
končana pa bo 15. maja,
akcijski dan, ko bodo de-
javnosti na višku pa bo
11. maja.
Akcija zajema celotno
območje Slovenije, orga-
nizirana pa je preko vseh
občinskih in mestnih or-
ganizacij Rdečega križa
Slovenije.
Za propagandno akcijo
je natiskan plakat, ki opo-
zarja na namen te akcije,
v prodaji pa so tudi zah-
valni lističi v vrednosti
500 din, 1000 din, 5000 din
in 20.000 din. Zahvalni li-
stiči za podarjeni denar
so v prodaji v delovnih
organizacijah, instituci-
jah, šolah, gospodinjstvih
in na ulicah.
Na ta način zbrana de-
narna sredstva bodo po-
rabljena za humanitarno
dejavnost, za pomoč otro-
kom socialno ogroženih
družin, starejšim in inva-
lidom, prizadetim ob ele-
mentarnih nesrečah in
drugim pomoči potreb-
nim občanom. Del nabra-
nih denarnih sredstev pa
bo namenjen za obnovo
mladinskega zdravilišča
in okrevališča na Debe-
lem rtiču.
Poleg zahvalnih listi-
čev, ki jih dobite, če daru-
jete denar, lahko denarna
sredstva nakažete tudi na
žiro račun RKS: 50101-
673-51579 Sohdamost
v dejanjih.
Z. S.
Dražje komunalne storitve
Delavci žalske Komunale
so na nedavni seji izvršnega
sveta predlagali višje cene
komunalnih storitev v žal-
ski občini, ki bodo veljale
od petnajstega maja delje.
Predlagani odstotki poviša-
nja cen so precej visoki,
vendar po besedah pred-
stavnikov Komunale še
vedno ne pokrivajo rasto-
čih stroškov.
Vodarina naj bi se podraži-
la za 116 odstotkov, kar v Ko-
munali opravičujejo z nega-
tivnim lanskim rezultatom,
250-odstotnim povišanjem
električne energije in preko ^
500-odstotnim povišanjem
cen surovin in repromateri-
ala. Kubični meter vode naj
bi po novem stal 1510 di-
narjev.
Kanalščina bo dražja za 96
odstotkov, čiščenje odpad-
nih voda za okrog 90 odstot-
kov, ogrevanje pa za 107 od-
stotkov oziroma 4280 dinar-
jev za kvadratni meter. Povi-
šanje cen ogrevanja so na
Komunali opravičili takole:
»Preteklo leto nam je bila zi-
ma naklonjena, temperature
niso bile prenizke, tako da
smo lahko proizvajali toplot-
no energijo samo v kotlovni-
ci na olje, kjer je bila proiz-
vodnja energije cenejša kot
če bi obratovala še kotlovni-
ca na premog. Poslovno leto
smo pri ogrevanju zaključili
pozitivno, letos bo cena ku-
rilnega olja narasla, zato mo-
ramo ceno povišati čimprej.«
Takšni strokovni obrazlo-
žitvi tudi člani izvršnega sve-
ta niso imeli kaj oporekati;
višje cene so potrdili s pojas-
nilom, da je izvršni svet pač
odgovoren za stanje v občini
in denar za delovanje Komu-
nale mora zagotoviti. Višje
cene bodo veljale od petnaj-
stega maja dalje, po besedah
predstavnikov Komunale pa
so cene v žalski občini še
vedno nižje kot drugod po
Sloveniji.
IRENA BASA
Jubilej laških pevcev
Moški pevski zbor TIM
Laško v letošnjem letu pro-
slavlja 60-letnico delova-
nja. Leta 1928 so namreč ta-
kratni laški rokodelci, tr-
govski pomočniki in neka-
teri mojstri ustanovili pev-
sko društvo »HUM« in ubra-
no ter ponosno zapeli Laš-
čanom, pravkar povzdig-
njenim v meščane.
Zbor, ki se je pred leti pre-
imenoval v.TIM, danes šteje
okrog 25 članov in si uspeš-
no utira pot. Poleg številnih
nastopov v občini, regiji in
republiki je s programom so-
deloval tudi na prireditvah
v tujini. Med drugim je zbor
leta 1978 za svoj nastop v Ma-
riboru prejel bronasto plake-
to mesta Maribora, ob 55-let-
nici pa je bil odlikovan z Re-
dom zaslug za narod.
Člani zbora so ponosni na
svojo preteklost, sja so imeli
med zborovodji vrsto ugled-
nih glasbenih pedagogov,
med drugim tudi Radovana
Gobca.
Predpraznični slavnostni
koncert, ki so ga pripravili,
je bil po dolgem času za Laš-
čane enkraten kulturni do-
godek. Posebej za to prilož-
nost pripravljen koncertni
program z umetnimi in na-
rodnimi pesmimi so timovi
pevci, ki so se za povrhu
predstavili še v novih oblači-
lih, navdušili številne poslu-
šalce. Zato ni nič čudnega,
da so morali pevci ob pol-
drugi uri prepevanja, pod
vodstvom Lojzeta Sveca
koncertnemu listu pridati še
tri pevske dodatke. K temu
je dal svoj prispevek tudi bo-
gat vezni tekst, ki ga je v šo-
pek spisal Jure Krašovec.
Tudi tokrat pevci niso
ostali praznih i^ok. Številnim
so bile vročene srebrne in
zlate Gallusove značke, zbor
pa je prejel zlati grb mesta
Laško iz rok predsednika
občine in bronasti znak OF.
VLADO MAROT
Dražja voda in ogrevanje
Ta mesec so v Celju draž-
je komunalne storitve. Ko-
munala je predígala, da bi
cene vode povečali za 89,
kanalščine pa za 97 od-
stotkov.
Vendar je izvršni svet me-
nil, da bi morali pri poviša-
nju upoštevati rast življenj-
skih stroškov v prvih štirih
mesecih in je zato predlagal
80-odstotno podražitev. Ta-
ko je voda v gospodinjstvih
od 1. maja po 2.353 dinarjev
za porabljeni kubični meter,
v industriji pa morajo zanjo
odšteti 5.660 dinarjev. Plin
za široko potrošnjo je v pov-
prečju dražji za 69 odstot-
kov, višje pa so tudi cene
ogrevanja. Tako je ogrevanje
stanovanjskih prostorov
dražje za 46 odstotkov, šol za
65 in poslovnih prostorov za
91 odstotkov. Topla voda
v č.su kurilne sezone je draž-
ja za 46 odstotkov, torej je
treba za porabljeni kubik od-
šteti 23 tisoč dinarjev.
TC
Občinska konferenca ZSMS
Laško
Na podlagi sklepa predsedstva OK ZSMS Laško
z dne 19. 4. 89 OK ZSMS LAŠKO
razpisuje
prosta dela in naloge
sekretarja OK ZSMS Laško
pod naslednjimi pogoji:
-	višješolska izobrazba (VI. stopnja);
-	zaželene delovne izkušnje;
-	poznavanje problematike mladih v občini Laško;
-	stalno bivališče na območju občine Laško;
-	predložitev programa o delovanju OK ZSMS
Laško.
Mandat traja dve leti z možnostjo ponovitve.
Kandidat bo izvoljen na programsko volilni seji OK
ZSMS.
Nastop dela po dogovoru.
OD (orientacijsko) 4,500.000
Rok prijave 8 dni od objave.
Družbeno podjetje »STIK« p. o.
Razpisuje dela in naloge s posebnimi pooblastili:
direktorja družbenega podjetja
Zahtevani pogoji so:
-	5 let delovnih izkušenj na vodstvenih delih,
-	V. stopnja strokovne izobrazbe smer elektro-
tehnik,
■- kandidat mora predložiti razvojne usmeritve družbene-
ga podjetja.
Kandidati morajo poslati svoje vloge na naslov:
Družbeno podjetje »STIK«
Šentvid pri Grobelnem 3
Grobelno
z oznako za razpisno komisijo v roku 15 dni.
O izbiri bodo kandidati obveščeni v roku 15 dni po spre-
jetju sklepa.
OKNO V JUÛ0SLAVIJ0
Piše: VLADO ŠLAMBERGER
Kosovo od blizu
»Poglejte, kaj nam preostane drugega, kot da
delamo otroke: imamo policijsko uro, nimamo
denaija, da bi plačevali drago elektriko, televizija je za
marsikoga nedosegljiva, obiski med prijatelji so se
razredčili, ker je vsak gost drag gost, razen tega mora
kmalu po 20. uri zapustiti gostitelja, daje doma še pred
poUcijsko uro (od 22.30 do 5. ure je dovoljeno gibanje
na Kosovu samo s posebnimi policijskimi dovolilni-
cami, ki jih - sodeč po moji kevilki od prejšnjega
tedna - ni več kot 2.000). In tako nam bodo nekateri čez
devet mesecev govorili, da smo Albanci nasedli naci-
onalistom in zanalašč povečali število pripadnikov
albanskega naroda,« mije v torek zjutraj pripovedoval
taksist, ki me je peljal na prištinsko letališče.
Čez nekaj minut je nadaljeval: »Imate pa srečo, da
boste leteli, kaj lahko bi se zgodilo, da letala ne bi
bilo.« Videla sva namreč, kako je Jatov AR 42 pravkar
pristajal, ko sva se že približala letališču, le nekaj kilo-
metrov oddaljenem od slovitega (ali proslulega) Koso-
vega polja. »Že precejkrat sem vozil potnike zjutraj na
letališče, pa potem nazaj v mesto ali v Skopje, ker
Jatovega letala preprosto ni bilo v Prištino.«
Oboje je samo osvetlitev sedanjih kosovskih razmer,
za katere je značilno, da nekaterim ni všeč prav nič, kar
narede Albanci ali v kar so prisiljeni, na drugi strani pa
-	posebnim ukrepom predsedstva SFRJ navkljub
-	v pokrajini še zmeraj ni pravega reda, kar ne gre
vedno pripisati samo pripadnikom albanske narod-
nosti.
Res pa je, da na Kosovu sovražnik še zmer^ ne
miruje. Vse več je spet sramotilnih letakov, ki pozivajo
k vstaji, sabotaž, tihe stavke (naredi čimmanj moreš,
pomembno je, da si na delovnem mestu, še zlasti če si
pod zakonsko prisilo - delovno obveznostjo, ki jo
predpisuje zvezni zakon, da bi bilo omogočeno nemo-
teno življenje v pokrajini), raznih podtalnih akcij.
Poslednja so govorice, da prihajajo zdravniške ekipe
v osnovne šole zato, da bi sterilizirali učence, ne pa da
bi jih cepile proti otroški paralizi. Prizori so bili pone-
kod prav tragični, saj so se prek ustnega izročila nena-
doma pojavili na šolskih dvoriščih starši, ki so zahte-
vali, naj njihovih otrok ne cepijo. V OŠ Bratje Aksič
v Lipljanah so učenci pobegnili skozi okna učilnic, ko
so zvedeli, da prihaja na šolo ekipa za cepljenje. Sekre-
tar občinskega sekretariata za izobraževanje v Prištini
Slobodan Filipovič narn je pripovedoval, da v petek ni
prišlo v šolo okrog 10.000 učencev albanske narodnosti
v Prištini in okolici. Zaman so bili vsi uradni pozivi in
pojasnila zdravstvenih strokovnjakov v javnih glasilih,
govorice so bile tokrat močnejše od izjav epidemi-
ologov.
Precejšnjo vznemirjenost med poznavalci je povzro-
čilo tudi sporočilo izvršnega sveta skupščine SAP
Kosovo, ki je v soboto - da bi prekinil razne dezinfor-
macije kot je zapisano - objavil spisek mrtvih med
demonstracijami, ki so bile na Kosovu 27. in 28. marca
letos.
Sporočilo je odprlo več vprašanj:
•	zakaj je bilo treba čakati 40 dni na uradni spisek
mrtvih, ko bi bilo normalno, da bi ga naredili mnogo
prej;
•	kako to, da je bilo od 22 primerov (med 24
mrtvimi, ki so na uradnem spisku, sta dva miličnika)
mogoče samo »v devetih primerih ugotoviti vzrok
smrti na kraju dogodka«, pa še ti kr^i niso povsod
natančno določeni (recimo: blizu avtobusne postaje
v Titovi Mitrovici),
•	kako sta se na spisku umrlih demonstrantov zna-
šla tudi naključno ubita avtobusni sprevodnik (v Deča-
nih) in upokojenec, ki gaje zadela zablodela krogla, ko
je stopil iz svoje hiše v Titovi Mitrovici,
•	ali je bil 13-letni deček Hajrim Badaliu (zaradi ran,
ki jih je dobil 28. marca v vasi Žur, je umrl 10. aprila
v bolnišnici v Prištini), najmlajši med 24 umrUmi, res
demonstrant,
•	kaj bo z ugledom uradnega vira (izvršni svet skup-
ščine ŠAP Kosovo na osnovi podatkov varnostnih
organov) in Jugoslavije sploh, če se bo izkazalo, da
spisek ni popoln? Ni skrivnost, da obst^ata še dva
spiska, eden s 36 mrtvimi in drugi (tega so imeli s seboj
zahodnonemški parlamentarci, ki so bili prejšnji teden
v Beogradu in tudi na Kosovu) kar z 41 mrtvimi de-
monstranti,
•	koliko časa bo treba še čakati na točne odgovore,
če jih bomo sploh kdaj dobili, saj vemo, da še zd^ niso
jasni podatki o številu mrtvih ob demonstracijah na
Kosovu leta 1981 (celo član predsedstva SFRJ Lazar
Mojsov, ki je letos delegatom skupščine SFRJ
natančno obrazložil plan albanskih separatistov in
nacionalistov, kako bodo ukrepali na Kosovu, ni vedel
povedati, ali je bilo pred osmimi leti 11 ali 13 mrtvih).
Takšna je pač kosovska stvarnost, ki jo je najbolje ocenil
poslanec zahodnonemškega parlamenta Gerd Warten-
berg, ko je v pogovoru z delegati skupščine SAP Kosovo
rekel: »Kadar so problemi hudi, in na Kosovu očitno so,
potem je zmeraj več resnic, nikoli ni ene same resnice.«
Nekdaj prvi policaj Kosova, zdaj pa prvi mož Zveze
komunistov Kosova Rahman Morina je v Rilindji (dnev-
niku, ki izhaja v 35.000 izvodih v albanščini) rekel: »Zatišje
nas ne sme prevariti. Albanski nacionalisti in separatisti še
naprej iščejo možnosti, da bi nadaljevali svoje protirevolu-
cionarno delovanje.«
Zato bodo na Kosovu posebno pozornost posvetili var-
nostnim nalogam ob proslavi 600. obletnice bitke na Koso-
vem polju (proslava z nekaj sto tisoč udeleženci bo 28.
junija), kije n^pomembnejši mejnik v srbski bojni zgodo-
vini, saj so se iz poraza vojske kneza Lazaija, ki je Turkom
odprl pot v Evropo, napajali s slavo in muko rodovi in
rodovi svobodoljubnega srbskega naroda (ta je sicer 500
let trpel pod turškim jarmom).
6. STRAN ' NOVI TEDNIK
ттш	11. MAJ 198a
Obramba proti
toči
Od 25. aprila naprej je
obramba proti toči spet
v pripravljenosti. Strelcem
doslej k sreči še ni bilo po-
trebno posredovati, imajo
pa na zalogi dovolj raket,
tako da tja do konca okto-
bra, ko bo obramba v pri-
pravljenosti, ne bi smelo
biti večjih zapletov.
Sicer pa kakšnih večjih
sprememb letos na našem
območju ne bo. V sedmih
občinah (konjiška je prik-
ljučena obrambi v severov-
zhodni Sloveniji) je 24
strelnih mest; po šest strel-
nih mest je v žalski in šmar-
ski občini, v vseh ostalih pa
po tri. Akcije bodo vodili,
tako kot prejšnja leta, iz
centra na Lisci.	S. Š.
Vse manj denarja za gasilce
Vse občinske gasilske zve-
ze na celjskem območju so
že opravile redne letne obč-
ne zbore, kjer so delegati
ocenili poročila, ki so jih
pred tem pripravili in spre-
jeli na posameznih prosto-
voljnih in industrijskih ga-
silskih društvih. Problema-
tika je domala povsod ista
ali vs^ podobna, edina pra-
va stična točka pa je, da
imajo zveze in društva vsa-
ko leto manj denarja za svo-
jo dejavnost.
V šmarski občini imajo 26
prostovoljnih in tri industrij-
ska gasilska društva z 2289
člani. Tžgnik SIS za požarno
varnost občine Šmaije îYanc
Bercko potarna, da je finanč-
na situacija za delo gasilskih
društev vedno slabša, séO
praktično ni več sredstev za
novo gasilsko opremo. Lani
jih je prizadel velik požar
v Mestinju, kijih po velikosti
uvršča kar na šesto mesto
v Sloveniji. Sicer so imeli
manj požarov kot leto prej.
Izredno skrb posvečajo de-
lu s pioniiji ter se udeležuje-
jo vseh tekmovanj. V ospre-
dju je tudi izobraževanje, s^
to zahteva sodobna tehnika.
V teh dneh bodo prevzeli no-
vo črpalko v Lesičnem, v Po-
lju ob Sotli pa gradijo gasil-
ski dom, ki ga bodo slovesno
otvorili prihodnje leto. Letos
neó bi začeli tudi z gradnjo
gasilskega doma v Stojnem
selu, iščejo pa lokacijo za
nov gasilski dom v Rogaški
Slatini. Tudi pri njih je naj-
večji problem, da jim kot ga-
silski organizaciji »obešajo«
vedno več dejavnosti, ki niso
z njihovega področja, ko pa
je treba to plačati, ni niko-
gar. Na zadnjem občnem
zboru Občinske gasilske zve-
zp Šmaije so podelili tudi
šest visokih republiških ga-
silskih odlikovanj tistim ga-
silcem, ki so bili še posebej
aktivni pri gašenju velikega
požara v Mestinju, prejeli pa
so jih Milan Mikez, Miroslav
Boštjančič, Franc, Hrup,
Alojz Pevec, Ivan Šmid in
Miran Jenič.
Izobraževanje kadrov, oce-
na izdelave požarne ogrože-
nosti v celotni občini, varo-
vanje in vzdrževanje obstoje-
če opreme in izobraževanje
občanov so po besedah tajni-
ka občinske gasilske zveze
Slovenske Konjice Janeza
Kohneta bile glavne naloge
gasilske organizacije lani
v tej občini, l^er imajo devet
prostovoljnih in dve indu-
strijski gasilski društvi
z okoli tisoč člani. Zvezo bo-
sta tudi v naslednjem man-
datnem obdobju vodila kot
predsednik Božo Kolarič in
poveljnik Karel Juhart. Lani
so dobili novo raztezalno le-
stev, s^ im^o v Slovenskih
Konjicah in v Zrečah vedno
več visokih zgradb. Letos za-
radi pomanjkanja denaija
posebnih investicij ne bo,
razen v opremo pioniijev in
osebno zaščitno opremo ga-
silcev.
Dokončujejo gradnjo ali
obnovo gasilskih domov
v Zbelovem, Ločah, Žičah in
Slovenskih Konjicah, med-
tem ko bodo v Tepanju slavi-
li 60-letnico. Dobro imajo or-
ganizirane takoimenovane
trojke zlasti v pohorskem
predelu, za prevoz pitne vo-
de v sušnem obdobju pa
imajo na razpolago sedem ci-
stern.
Tudi v celjski občinski ga-
silski zvezi primanjkuje de-
narja, zato bodo v bodoče
večjo skrb posvetili obstoje-
či opremi, nabavljali pa bodo
le osebno zaščitno opremo in
skrbeli za izobraževanje ka-
drov, ter krajanov. V občini
je trenutno 25 društev in Za-
vod za požarno varnost
z 2189 člani v vseh starostnih
kategorijah. Letos naj bi sla-
vili dve društvi in sicer na
Lopati 60 ter v Trnovljah 65
let. Na občnem zboru OGZ
Celje so podelili več priz-
nanj. Najvišje gasilsko repu-
bliško odlikovanje je dobil
Tone Sentočnik, 1. stopnje
Janko Rebov in Stane
Ocvirk, 2. stopnje Albin
Tumšek, Ivan Zelenšek in
Avgust Cerenak ter plameni-
ce 2. stopnje Janko Turnšek,
Roman Ambrož in Albin Ko-
strelc. Zlate plakete pa je
OGZ Celje podeUla OGZ Ko-
per, Alešu Vrečku, Ivanu Je-
zerniku, Marjanu Jovanu in
Ivanu Paholetu.
TONE VRABL
Gasiislcl dom v Gabericah
Nasproti doma
družbenih organiza-
cij in trgovine v kra-
jevni skupnosti Ga-
berke v velenjski
občini so položili te-
meljni kamen za
nov gasilski dom,
ker se sed^i zaradi
izkopavanja premo-
ga pogreza. Sred-
stva za nov gasilski
dom prispeva Rud-
nik iz Titovega Vele-
ria iz sklada rudar-
skih škod, dom pa
néù bi po sediinjih iz-
računih stal tri mili-
jarde dinarjev. Ga-
silski dom v Gaber-
kah bo zgrajen po
sodobnem načrtu,
ki so ga izdelali v in-
ženirskem biroju
elektro projekt
v Sloverxj Gradcu,
gradi pa ga ce^ski
Ingrad »pod ključ«
in mora biti gotov
do konca leta. Te-
meljni kamen je po-
ložil 91-letni gasilski
veteran Franc Lom-
šek iz Gaberk,
J.MIKLAVC
Prvo nadaljevanje
Kaifo nas slišite?
v petek, 8. oktobra 1954 se je takratna napovedo-
valka Radia Celje Nuša Bučar-Marušičeva oglasila
takole:
»Radio Celje na valovni dolžini 202 metra. Do 22.15
bomo prenašali spored radia LJubljana in Maribor. Do
18.15 boste poslušali domače novice in objave.*
To je nžustarejša pisana napoved, kar smo jih našli
med orumenelimi arhivskimi listi naše radijske
pos^e. Napoved se je nadaljevala z branjem domačih
novic in med njimi tudi o festivalu sindikata državnih
uslužbencev:
»Celje se je danes znova obleklo v praznično obla-
čilo. Mesto, ki se je komaj oddahnilo od velikega,
doslej največjega partizanskega zborovanja na Ostrož-
nem, danes znova sprejema goste. Sindikat državnih
uslužbencev si je izbral lepo in prijazno Celje za кгџј
svojega prvega festivala. Ze v dopoldanskih urah so
s poslopij državnih ustanov zaplapolale državne tro-
bojnice in zastave delavskega razreda. Pa tudi pro-
stràni Trg V. kongresa je dobil običajni venec zastav.
Dopoldne so v mestu že prihßjaU prvi gosti in udele-
ženci velikega festivala. Pretežna večina gostov pa je
dospela v popoldanskih in večernih urah.
Drevi ob 20.00 bo slavnostni začetek festivala v Mest-
nem gledališču. Jutri dopoldne pa so na sporedu
športna tekmovanja.«
Od vsega začetka je domače novice urejal novinar
Milan Božič in skrbel, da «e je radio dejavno vključe-
val v dogajanja v mestu, jih spremljal, komentiral in
hkrati tkal vezi s poslušalci. Zato je ob koncu dnev-
nega sporeda napovedovalka prebrala tudi tole obve-
stilo:
»Cenjene poslušalce prosimo, da nam sporočijo,
kako nas slišijo. Sporočila pošljite na naslov: Radio
Celje, Ljudski odbor mestne skupščine, Gregorčičeva
ulica ah telefonično na številko 20-21, interno 83.«
Naš radio je bil takrat še tako mlad, da niti svoje
telefonske številke ni premogel... Kljub temu paje bil
odziv zelo velik. Telefonirali ste, pisarili pisma in
dopisnice, hvalili ali grigali spored in se jezili zaradi
slabe slišnosti oddajnika v večernih urah. Seveda,
oddajnik je bil zelo šibak - premogel je vsega komaj 50
watov moči - in zato ni segel daleč. Dobro so nas slišali
zvečer le tisti, ki so stanovali bolj blizu oddajnika, tisti,
ki pa so bili nekoliko dlje, so se pritoževali zaradi
hudih motenj. Mi pa smo se opravičevali in obljubljali,
da bo nekoč boljše. Toda to je že druga zgodba in o njej
kdaj drugič...
Jaka Rilitarič
Vedno in povsod toplo
sprejet obraz, osebnost pol-
na življenjskega optimizma,
vedrega lica in človek, Jci je
z dušo in telesom predan te-
lesni vzgoji, športu, rekreaci-
ji. Jaka Rihtarič je strokovni
tajnik občinske Telesnokul-
turne skupnosti in Zveze za
telesno kulturo občine
Šma^e pri Jelšah. Je tudi
redni, dolgoletni sodelavec
Radia Šmarje pri Jelšah, ne-
pogrešljiv in zanesljiv pri po-
ročanju o dogodkih v odda-
jah namenjenih športu.
S telesno kulturo je pove-
zan od rane mladosti. Kot
športnik se je ukvarjal z gim-
nastiko, rokometom, košar-
ko, ki je bila v šestdesetih
letih še v povojih. Začel je
namreč pri Partizanu v Ra-
dencih, rodil pa seje v bližnji
vasi Boračevo. Da je Prlek,
vedno pove s ponosom, obe-
nem pa je postal že pravi
Šmarčan, Kozjanec. Po kon-
čani srednji šoli za telesno
vzgojo v Murski Soboti je
čez пекад let, leta 1971, prišel
v Šmarje. Najprej je pouče-
val na nižji stopnji osemlet-
ke v Pristavi, po letu dni pa
so ga sprejeli na delovno me-
sto učitelja telesne vzgoje na
šoli v Šmarju. Od leta 1981 je
zaposlen na omenjeni Skup-
nosti oziroma v Zvezi.
Nisva se mogla ogniti ma-
terialni suši v šmarski teles-
ni kulturi, zlasti ga skrbi pro-
padanje telesnokulturnih
objektov. Postregel je tudi
s podatkom, da je po mno-
žičnosti šmarska telesna kul-
tura takoj za celjsko. Ne po-
zabi tudi povedati, da bi šlo
vse skup^ po zlu, če ne bi
bilo zanesenjakov, številnih
ljudi, ki sodelujejo v udarni-
ških akcijah in številnih
športnih strokovnjakov, ki
vztrajajo zaradi golega entu-
ziazma.
Níyboj je z dušo v'šolskem
športu, pri šoli v naravi, uče-
nju plavanja, smučanja. »To
delo se nam lepo obrestuje,
vendar pa se zavedamo, da
o kakšnem vrhunskem špor-
tu, zaradi pomanjkanja de-
narja, sploh ne moremo raz-
mišljati. Pa še to: vsjg naš
nogomet bi radi spet spravili
v slovensko ligo,« pove ob
slovesu in odhiti dolžnostim
naproti.
MARJELA AGREŽ
Pozornejši do
olcolja
Tudi na Šentjurskem se
spoprijemajo s težavami za-
radi številnih »divjih« odla-
gališč in ocei^ujejo, da je
v občini približno sto takš-
nih odlagališč. Seznama še
nimajo.
v občini so v zadnjem času
uskladili zakonodajo in odlo-
ke s tega področja, začeli pa
so z bolj pospešenimi dejav-
nostmi za odpravljanje nes-
nage. Inšpekcijska služba
kaznuje onesnaževalce z iz-
vršitvijo odločb, oziroma
sporočijo prijavo sodniku za
prekrške, divja odlagališča
se pojavlj^o tudi v občin-
skem središču. Več ^h je ob
železniški progi pri Cmolici,
eno pa je nastalo celo ob pol-
nih kontejnerjih za šentjur-
skim Kulturnim domom.
V redno organizirani od-
voz smeti sicer niso vključe-
ni le na Planini, v Dobju in
Loki pri Žusmu, so poveda-
liv občinski inšpekciji.
V krajevnih skupnostih na-
meravajo izvesti ríyonizaci-
jo, do kod bodo organizirano
odvažali smeti.
BJ
Plesalci
v Golovcu
v soboto se bodo v dvo-
rani Golovec celjskemu
plesnemu občinstvu
predstavili najboljši jugo-
slovanski pari v standard-
nih in latinsko-ameriških
plesih. Po državnem pr-
venstvu v latinsko-ameri-,
ških plesih v T.Velenju
se bo plesalna elita tokrat
pomerila v »mnogoboju«
(atletsko rečeno), saj bo-
do tekmovalci morali po-
kazati znanje in veščino
v obeh zvrsteh plesne
umetnosti. Tekmovanje
bo potekalo v članski in
pionirski konkurenci in
prav med slednjimi bodo
ljubitelji plesa videli le-
tošnja svetovna prvaka,
par Sulek - Кггцсаг iz Ti-
tovega Velepja. V odmo-
ru bodo svoje plesno zna-
nje pokazali še člani Ples-
ne šole Golovec, ki jo vo-
di nekdanja državna pr-
vakinja Verena Šulek. Za
objektivno sojenje bodo
poskrbeli štirje tuji sodni-
ki. Finalna prireditev se
bo pričela ob 20. uri.
BK
Drugo srečanje novinarjev - lastnoglavcev
v kulturnem domu na Pol-
zeli je bilo srečanje nekda-
njih osnovnošolskih novi-
narjev-lastnoglavcev, ki ga
je pomagalo organizirati tu-
di DPD Svoboda Polzela.
Nekdanje zavzeto in ustvar-
jalno delo pri šolskem glasi-
lu, s katerim so dosegli iz-
jemne uspehe, je stkalo med
njimi nevidne vezi.
O pobudah za to srečanje
je njihova mentorica, Valeri-
ja Pukl takole dejala: »Delo
pri krožku je bilo nekdaj sila
zanimivo, družili so nas šte-
vilne skupne ideje in cilji, ta-
ko smo povsem spontano
ostali v stikih, tudi prek šol-
skega praga. Danes so se
zbrali najstniki in tudi tisti,
ki so že presegli dv^ seto le-
to. Med nami pa je naša naj-
bolj priljubljena mentorica
dr. Manca Košir, ki nas je
nekdéú ne le usmerjala pri
strokovnem delu, temveč
nas je s svojim pristnim in
človeško toplim odnosom iz-
redno motivirala. Začutili
smo njen iskren pristop, zato
ostaja v naši sredini. Današ-
nje srečanje je torej daleč od
neke formalne prireditve;
njegov osnovni namen je
vzpostaviti sproščen dialog
z mladimi o problemih, kijih
na poti odraščanja doživlja-
jo. Prav tega pa smo vsi v da-
našnjem času še kako po-
trebni.«
TONE TAVČAR
Tatjana - fizerka,
ki pride na dom
Ne le pleskar, strugar, vo-
doinštalater in elektrikar.
Tudi frizer lahko pride
k vam domov. Na to zamisel
je prišla frizerka Tatjana
Koštomaj iz Celja in ta te-
den odprla povsem novo de-
javnost, ki bi ji preprosto
lahko rekli friziranje na do-
mu. V rokah ima vse potreb-
ne občinske papirje za to vr-
sto frizerske obrti, naročila
za usluge pa sprejema vsak
dan do 10. ure na telefonski
številki 26-739.
Veliko je lahko razlogov,
zakaj ne moremo v frizerski
salon. Včasih nas v to prisih-
jo tudi »izredne razmere«, ko
je treba na hitro ukrepati, ča-
sa pa je malo. Urejanja priče-
ske na domu se bodo najbrž
razvesehle mamice z dojenč-
ki in majhnimi otroki, starej-
ši ljudje, invalidne osebe.
Nekateri imajo preprosto od-
por do čakanja v vrsti, zato je
lahko pravo razkošje, če ti
frizerka pride na doin točno
ob določenem dnevu oziro-
ma uri. Tisti dan, ko je frizer-
ka pri vas doma, lahko pridf
na svoj račun kar vsa druž''
na. Seveda se je treba s Ta'
jano po telefonu prej dogi»-
voriti, kakšne usluge želit«'
kaj naj prinese s seboj, č^s?.
ji ni treba. V primeru, da J^
počakate z oprano glavo,
imate svoj sušilec za lase j"
svoj lak za »finiš«, bo del"
hitro in ceneje opravljeno-,
treba pa bo, seveda, poraV;
nati stroške za frizerkino
lometrino.
Tudi ta primer kaže, ^
osebna iniciativa v tem čaS"
nima meja in družbenih ^
držkov. Tatjani Koštomaj ^
glavni diktator trg. Ali je ^
dela v polno ali prazno,
pokazala praksa, ki ji zla^
v zasebništvu oziroma ob^
poveljujejo znanje, stroko
nost, točnost, konkuren'^'
nost in še marsikaj. J
MARJELA AGfi^"
_
Ii. MAJ 1989
шмш	NOVI TEDNIK - STRAN 7
Največ znajo šolarji s Kozjega
Šmarsko občinsko tekmovanje »mlatil v SLO In OS«
v znanju in spretnostih
s področja splošne ljudske
obrambe in družbene samo-
zaščite so se minuli petek
v Kostrivnici pomerili os-
novnošolci, srednješolci in
ekipe osnovnih organizacij
ZSMS iz občine Šmarje pri
Jelšah. Tekmovanje, je
otvoril Veljko Kolar, pred-
sednik šmarske občinske
skupščine, glavni organiza-
tor pa je bil odbor za pripra-
vo tekmovanja mladih s po-
dročja SLO in DS pri Občin-
ski konferenci Socialistične
zveze Šmarje pri Jelšah.
Sodelovalo je 9 ekip iz os-
novnih šol, 2 ekipi iz Steklar-
ske šole Rogaška Slatina ter
mladi iz osnovnih organiza-
cij ZSMS iz Polja ob Sotli,
Mestinja in Lesičnega.
Ekipe osnovnošolcev so
predstavile znanje iz prve
pomoči, prepoznavanja zdra-
vilnih rastlin, prometne
vzgoje, gašenja požara in
streljanja z zračno puško,
srednješolci oziroma mla-
dinci pa so morali pokazati
veščine v streljanju z zračno
puško, poznati so morali
lastnosti nizkoeksplozivnih
sredstev, poznati puško M-
48, pokazati znanje s področ-
ja prve pomoči in spretnosti
pri metanju bombe v cilj. Te-
oretični del tekmovanja je
vseboval (za vse ekipe) pre-
verjanje splošnega znanja
s področja SLO in DS ter ori-
entacije.
Na šmarskem občinskem
tekmovanju Mladi v SLO in
DS so se med osnovnošol-
skimi ekipami najbolje odre-
zali učenci osnovne šole iz
Kozjega, med srednješolci
učenci prve ekipe Steklar-
ske šole, med osnovnimi or-
ganizacijami ZSMS pa je bi-
la najboljša ekipa iz krajevne
skupnosti Mestinje.
Prireditev so ob koncu
strokovno ocenili, sicer pa je
bil to prikaz znanja, ki ga
mladi pridobivajo vse leto
v okviru šolskih in drugih
programov s področja sploš-
ne ljudske obrambe in druž-
bene samozaščite. Tekmova-
nje je sodilo tudi v program
prireditev ob letošnji 40-let-
nici obrambne vzgoje v Slo-
veniji. MARJELA AGREŽ
Zrak
v Celju
V primerjavi z marcem
je bila onesnaženost zra-
ka z SO2 aprila nižja.
Marca je bila povpreč-
na mesečna koncentraci-
ja 0,07 mg SOj/m^ zraka,
v aprilu se je znižala na
0,03 mg SOz/m" zraka.
V preteklem mesecu smo
najvišjo 24-urno povpreč-
no koncentracijo SO2
v zraku izmerili 10. aprila
in sicer 0,07 mg SOa/m^
zraka (dovoljeno 0,30 mg
SOz/m^ zraka).
Najvišjo 1/2 urno pov-
prečno koncentracijo SO2
v zraku smo izmerili 25.
aprila. Med 8.30 in 9 uro
smo izmerili 0,22 mg SO2/
m® zraka (dovoljeno
0,75 mg S02/m3 zraka).
Obnova Icrižišča
Celje bo letos spet dobilo
lekaj prenovljenih ulic;
nedtem ko v Stanetovi že
opravljajo zaključna dela,
la so ta teden začeli obnav-
jati še križišče Ljubljanske
este, Gregorčičeve in Jur-
iòeve ulice, v jeseni pa naj
H prenovili še preostali del
Gregorčičeve ulice.
Križišče, ki ga bodo obno-
vili, je med najbolj obreme-
njenimi v Celju, zato ob ko-
aicah že nastajajo prometni
amaški. Križišče bodo zato
nekoliko razširili in na novo
uredili razvrstilne pasove za
ivtomobile, uredili kolesar-
sb stezo in postavili sema-
fcije. Ker bodo cesto med
lastrico in kinom Dom kma-
i4 zaprli, bo Otok spet dobil
testno povezavo po Jurčiče-
vi ulici, tako da bo del te uli-
te pred Vrtnico ponovno po-
dvosmeren.
Med preurejanjem križišča
"Odo tudi temeljito obnovili
vse komunalne vode v tem
delu, investicija pa zajema
tudi ureditev dveh post^ za
lokalne avtobuse (nasproti
stavbe UN Z), ki bosta izven
cestišča in tako bolj vami,
ter postavitev nove javne
razsvetljave (luči bodo iz
standardne mestne opreme).
Zaradi širitve del bo po-
trebno posekati nekaj dre-
ves, vendar na Zavodu za
planiranje in izgradnjo ob-
ljubljajo, da bodo sekali le
kolikor bo res potrebno,
predvsem pa bodo namesto
teh dreves posadili nova in
uredili tudi zelenice.
Med preurejanjem križišča
bo obvoz po Ipavčevi uhci
s priključkom na Ljubljan-
sko cesto na Glaziji, prenov-
ljeno križišče pa naj bi odprli
20. julija za celjski občinski
praznik. Preurejanje bo stalo
približno 1,4 milijarde di-
narjev.
S.ŠROT
Foto: E. MASNEC
O klopih v gozdu
v prostorih krajevne skup-
''osti Nova vas v Celju bo
" petek, 12. maja, ob 17. uri
Predavanje z naslovom »Klo-
Ogrožajo obiskovalce goz-
Ja*. Predavala bo dr. Zlata
'^'ropnik iz Ljubljane.
Predavanje organizirata
i^oarska družina Bisernica
^pelja in krajevna organiza-
Чз Rdečega križa Nova vas.
"Dokojenska
listvarjalnost
^ počastitev Tedna starej-
^ба občana v celjski občini
^do štorski upokojenci od-
v torek razstavo ročnih
^^Upokojencev,
^j^azstava, ki jo bodo odprli
J 10. uri v avli kulturnega
v Štorah bo na ogled
Petka od 10. do 18. ure,
l^ljuček pa bo v soboto ob
. ■ Uri. Na otvoritvi se bodo
.Odstavili s kulturnim pro-
^.^rnom štorski osnovnošol-
Pokrovitelj razstave, ki jo
гед j^o že drugo leto zapo-
je konferenca sindikata
^'^ke železarne.
Ljudje se staramo, spomini ostanejo
v ponedeljek so v dvorani Društva upokojencev СеЏе člani Kluba Maksa Perca pripravili
enodnevno razstavo pod sloganom, zapisanem v naslovu. Štiriintrideset razstavljalcev,
članov kluba iz celotne celjske regije je predstavljalo izdelke s področja kulinarike, ročnih
del, sUkarstva, rezbarstva in ostalih dejavnosti, s katerimi si upokojenci krajšajo čas.
Z namenom, da bi obiskovalcem prikazali uspešnost tudi na športnem področju, so
razstavili še nekaj priznanj in pokalov (za vse ni bilo prostora), ki so jih osvojili v različnih
športnih panogah v desetih letih delovanja Kluba Maksa Perca.	BK, Foto: EE
Štiri leta suhih cevi
Vse kaže, da bodo vodovodne cevi, ki so speljane do
zaselka Leše v krajevni skupnosti Vrh nad Laškim, letos
le napolnili z vodo. Vodovod so že pred štirimi leti
pomagali graditi brigadirji v okviru delovne akcije Koz-
jansko, napajal pa naj bi deset gospodinjstev, od tega
štiri kmetije.
Veselje vaščanov Leš je bilo pred štirimi leti očitno
mnogo preuranjeno, čeprav so v zemljo položili približno
kilometer cevovoda. Ponovno seje premaknilo naprej šele
letos, saj je krajevna skupnost končno le dala nćiročilnico
laškemu komunalnemu podjetju za graduo zajetja.
Komunalci bodo postavili še montažni zbiralnik, nekoliko
več težav pa bo verjetno z montažo črpalke, ker naj bi bil
neustrezen objekt, ki so ga vaščani sami zgradili.
Postavlja se sevèda vprašanje, zakaj so bili v Lešah tako
dolgo odvisni od kapnice, čeprav so bile v zemljo že polo-
žene vodovodne cevi. Vaščani o tem, vsak trenutno, neradi
govorijo, ker je pač prevladalo veselje ob tem, da se jim
voda spet približuje. Upajo pa tudi, da se ne bo preveč
zapletlo s črpalko in da bo letos končno le pritekla voda iz
njihovih pip,	S. Š.
Razsvetljena Košnica
v Košnici pri Celju so bili eni redkih, ki so praznovanje prveg
maja združili z delovno zmago. Slovesno so namreč otvorili
novo javno razsvetljavo, dolgo približno dva kilometra. Vred-
nost del so ocenili na 170 milijonov dinarjev, približno polovico
pa so prispevali krajani s prostovoljnimi prispevki in udarni-
škim delom. Da so v Košnici res krepko zavihali rokave, pove
podatek, da so sami postavljali drogove in celo napeljevali elek-
trične kable.
S. Š.
Asfaltirali odsek ceste
Krajanom iz zaselkov Lipa, Dol pod Gojko, Zabukovje in
Straža v krajevni skupnosti Frankolovo se je uresničila dolgo-
letna želja, da bi dobili asfaltirano cesto. Režijski odbor, kije bil
pri tem zelo prizadeven, je zbral s prispevki krajanov 35 milijo-
nov dinarjev, kar je bilo približno 10 odstotkov od predvidenih
sredstev za asfaltiranje 1500 metrov dolgega odseka. Na otvori-
tvi ceste so sodelovali člani pihalne godbe iz Malih Dol in
kvartet -Frankolovčani, trak na novi cesti pa je prerezal Ciril
Pinter iz Lipe.
CIRIL PUNGARTNIK
Kako do zdravil?
Nezadovoljni krajani Vojnika In Dobrne
Kar v dveh celjskih krajev-
nih skupnostih se v zadnjem
času jezijo, ker prodaja zdra-
vil ni urejena tako, kot bi si
želeli. Tako so krajani Vojni-
ka nezadovoljni s poslovnim
časom lekarne v kraju, na Do-
brni, kjer je sploh nimajo, pa
opozarjajo, da bi jo bilo treba
urediti. Iz odgovorov Celjskih
lekarn pa lahko razberemo,
da tako eni kot drugi nimajo
veliko možnosti, da bi njiho-
ve težave rešili.
Krajani Vojnika bi radi, da bi
bila lekarna v kraju odprta tu-
di popoldne, vendar so od 1.
marca poslovni čas podaljšali
le za pol ure, tako da je odprta
vsak dan od 8. do 15.30 ure,
razen sobote in nedelje. V СеЦ-
skih lekarnah ocenjujejo, da je
bila to edina rešitev glede na
težaven finančni položaj. Večja
širitev pa bi zahtevala dodatne
zaposlitve, na kar pa zdrav-
stvena skupnost ne more pri-
stati zaradi povečanja stro-
škov.
Poleg tega tudi ocenjujejo,
da za celodnevno poslovanje
lekarne ni potrebe, saj so ugo-
tovili, da pride v podaljšanem
času v lekarno včasih komaj
en uporabnik z receptom. Če
bo ob koncu leta celodnevno
poslovanje bolj potrebno, ga
bodo glede na manj porodni-
ških dopustov zaposlenih lažje
uresničili, pravijo v Celjskih
lekarnah.
Krpanom Dobrne, ki bi radi
imeli lekarno v kraju, pa so od-
govorili, da so o tem govorili že
v preteklih letih in takrat oce-
nili, da za gradnjo ni ustreznih
pogojev, kot so velikost ob-
močja, število prebivalcev in
zdravnikov. V sedanjih razme-
rah pa so razmišljanja o grad;
nji lekarne še manj realna.
Ocenjujejo, da bi lahko na Do-
brni uredili le depo zdravil
v zdravstveni postaji. Vendar
postaja v ta namen nima
ustreznega kadra in lekarne
bodo uvedle depo le, če bo na
postaji zaposlen stalni zdrav-
nik ali višja medicinska sestra.
TC
Pitna voda s Polen
V konjiški občini želijo z no-
vim vodovodnim sistemom
s Polen, kjer so zdaj geologi
zavrtali že četrto vrtino, zago-
toviti zdravo pitno vodo za
okoli 15 tisoč prebivalcev: od
Slovenskih Konjic do Zbelo-
vega, pa Ličence, Križnega vr-
ha in še tja čez, v šentjursko
občino bodo usmerili pitno
vodo.
Voda iz žičkega vodovoda
ostaja sicer v rezervi, a je zna-
no, daje često oporečna, kar so
z jemanjem vzorcev često pre-
vedali strokovnjaki Zavoda za
sociéilno medicino in higieno
v Celju.
Četrta vrtina na Polenah, ki
so jo izvrtali pred kratkim, naj
bi, skupaj z ostalimi, zagotav-
ljala dovolj vode. Pri vrtaryu
pa so geologi naleteli na kom-
pakten dolomitski masiv, v ka-
terem je vodonosnost manjša,
zato so morali vrtino še poglo-
biti z 200 na 300 metrov. Vrtina
je narejena, vendar se voda iz
nje še ne preliva in jo bo po-
trebno črpati, črpalko pa na-
mestiti približno 70 metrov
globoko. Potem bi vrtina daja-
la 12 litrov vode na sekundo.
V fazni izgradnji je zdaj
opravljena tudi povezana za
krožno oskrbo z vodo, kar po-
meni, da so povezali bazen pod
Konjiško goro in v Škalcah.
Z nekaterimi dodatnimi deli
bodo povezali pitno vodo
v enôtni vodovodni sistem.
Sredstva zagotavljajo iz pri-
spevkov porabnikov, razvojne-
ga sklada in iz naslova samo-
prispevka ter območne vodne
"skupnosti.	M. POD JED
Pet akcij
v žalski občini sta bili
minuli teden dve krvoda-
jalski akciji. V Grižah je
kri darovalo 61 krvodajal-
cev, med njimi jo je Miran
Ramšak daroval dvain-
petdesetič. Na Vranskem
je prišlo na odvzem krvi
129 krvodajalcev, petin-
sederndesetič paje la-i dal
Jože Žnideršič.
Jutri, v petek 12. maja
od 6,30 do 13. ure, bo ak-
cija v Šempetru, 26. maja
v Žalcu in 31. maja v Li-
bojah.
T.TAVČAR
Celjski
gimnazijci
Muzej revolucije bo v četr-
tek, 11. maja odprl občasno
razstavo o življenju in delu
celjske gimnazije v času
okupacije. Prikazani bodo
okupatorjevi ukrepi proti
slovenskemu razumništvu,
njegove genocidne mere za
uničenje slovenskega naro-
da, izgnanci, žrtve nacistič-
nega divjanja proti osvobo-
dilnemu gibanju, talci in
borci enot narodnoosvobo-
dilne vojske. Razstava bo od-
prta do konca meseca vsak
dan od 9. do 18. ure v občas-
nih razstavnih prostorih mu-
zeja.
8. STRAN - NOVI TEDNIK
ш1шт
n. MAJ 198a
Miloš Milceln
v študijski
knjižnici
Prejšnji teden so celjski
knjižničaiji in Mladinska
knjiga pripravili pogovor
z znanim slovenskim sati-
rikom Milošem Mikel-
nom, ki je promoviral
svoje najnovejše delo
z naslovom »Poročilo de-
lovne skupine za ruinira-
nje države in kratki kurz
- vladanje za srednjo
(usmerjeno) stopnjo«. Ne-
k^ deset Celjanov, knjiž-
ničarjev in stalnih obi-
skovalcev študijske
knjižnice Edvard Kardelj
se je v pogovoru, ki ga je'
usmerjal novinar Drago
Medved, pobliže spozna-
lo z izjemno zanimivo in
predvsem aktualno knji-
go Miloša Mikelna. Knji-
ga, kije izšla v samozalož-
bi, je celovita in vsebin-
sko vezana, a vendarle
razdeljena na dva dela;
v prvem avtor na svoj-
stven način razmišlja
o vladanju na srednji
usmerjeni stopnji in ga
kot priročnik svetuje
vsem tistim, ki se bodo
odločili za ta poklic,
v drugem delu pa formira
skupino za miniranje
(spraviti v ruševine) drža-
ve, ki v sočnih polemikah
odkriva zakulisje držav-
nega aparata.
Čeprav satirični, so iz-
redno zanimivi Mikelnovi
pogledi na moralo, javne
službe, armado in medna-
cionalne odnose, ki bral-
ca ne le osveščajo, tem-
več postavijo pred zid
krute realnosti.
BOJAN KRAJNC
Celje bo spet središče
mladinskega zborovskega petja
Od 25. do 28. maja 1989 se
bo v Celju ponovno zbralo
okoli 2000 mladih pevcev iz
Jugoslavije in nekaterih dr-
žav Evrope. Prvi nastopajo-
či na festivalu bodo tudi to-
krat najmlajši pevci iz Slo-
venije. Na otvoritvenem
koncertu v četrtek zvečer
bodo nastopili otroški in
mlajši mladinski zbori (iz
Gornje Radgone, Murske
Sobote, Ljubljane, Trebnje-
ga, Titovega Velenja in
Celja).
V	petek, 26. m^a bo na
treh koncertih zveznega tek-
movanja tekmovalo 12 mla-
dinskih zborov, 3 dekliški
zbori ter 6 mešanih mladin-
skih zborov. Obvezne pesmi
so: skupina A - Danilo Šva-
ra: Zima, skupina B - Alojz
Srebotnjak: Oktober, skupi-
na C - Uroš Krek: Prekmur-
ska. Zbore bo ocenjevala 5-
članska žirija v sestavi: Dra-
gica Žvar - predsednica (Ce-
lje), Matevž Fabjan (Ljublja-
na), Stojan Kuret (Trst), Slo-
bodan Jerkov (Titograd), Te-
odor Romanič (Sar^evo).
V	soboto ob 9. uri bo otvo-
ritev razstave glasbene lite-
rature za mladinske zbore
v prostorih Muzeja revoluci-
je. Ob 10. uri pa bo v dvorani
Glasbene šole Celje »Glasbe-
na delavnica«, v kateri bodo
trije inozemski zbori (mla-
dinski zbor »Kastanjaku-
oro«, Mikkeli - Finska, de-
kliški zbor »Dunavski sla-
vei«, Silistra - Bolgarija in
mešani mladinski zbor »Ju-
gendchor Ostallgau«, Mark-
toberdorf - Zvezna repubh-
ka Nemčija) prikazah upeva-
nje, intonacijo in izobrazbo
glasu v zboru.
Istega dne popoldne bo tu-
di mednarodno tekmovanje
zborov iz Jugoslavije (Kam-
nica, Maribor, Celje), Mad-
žarske, Finske, SSSR, Polj-
ske, Zvezne republike Nem-
čije, Bolgarije in ČSSR. Ob-
vezne pesmi so: skupina
A - Marjan Gabrijelčič: Dor-
mi Fili, skupina B - Jakobus
Gallus: Regem natum ange-
lus anunciavit, skupina
C - Radovan Gobec: Dekle-
tom. Zbore bo ocenjevala 5-
članska žirija v sestavi:
Branko R^šter- predsednik
(Jugoslavija), Vladimir
Kranjčevič (Jugoslavija),
Andreas Juon (Švica), Gyor-
gy Mihalka (Madžarska), Jos
Vranken (Nizozemska).
Zbori, ki bodo osvojili v ju-
goslovanskem tekmovanju
najmanj 90 točk (v medna-
rodnem najmanj 95 točk),
bodo prejeli zlato plaketo
MPF. Zbori, ki bodo osvojili
v jugoslovanskem tekmova-
nju najmanj 85 točk (v med-
narodnem tekmovanju naj-
manj 90 točk), bodo prejeli
srebrno plaketo MPF. Zbori,
ki bodo osvojili v jugoslo-
vanskem tekmovanju naj-
manj 80 točk (v mednarod-
nem tekmovanju najmanj 85
točk), bodo prejeli bronasto
plaketo MPF.
Na sobotnem večernem
koncertu se bodo predstavili
inozemski zbori s svojim re-
vialnim programom. Ze pred
festivalom, med in po festi-
valu bodo gostujoči zbori
koncertirali skup^ z zbori
gostitelji po več krajih v Slo-
veniji.
V nedeljo 28. maja ob II.
uri bo v Mestnem parku kon-
cert množičnega zbora. Na-
stopilo bo 1500 pevcev, ki so
vključeni v 27 slovenskih
mladinskih pevskih zborov.
Pevce bo na nastopu sprem-
ljala Rudarska pihalna god-
ba iz Titovega Velenja. Zdru-
ženim zborom in godbi bo
dirigiral Vid Marčen.
Organizator festivala - Za-
vod za kulturne prireditve
Celje ter glasbeni strokov-
njaki (člani glasbenega od-
bora festivala) smo festival
skrbno načrtovali in pripra-
vili. Pričakujemo, da nas
prebivalci Celja v gostoljub-
nosti, prisrčnosti in odmev-
nosti festivala ne bodo razo-
čarali in da se bodo pevci,
zborovodje in vsi gostje v na-
šem mestu dobro počutili.
DRAGICA ŽVAR
Po knjige v kontejner
Takšen kontejner, poln starih knjig, je prejšnji teden stal
pred študijskim oddelkom Knjižnice Edvarda Kardelja
v Celju. Pa ni bil dolgo poln, saj so mimoidoči, ko so ugoto-
vili, da so knjige namenjene med star papir, pošteno prebr-
skali kontejner in izbraU vse, kar je bilo po njihovem zani-
mivo in uporabno. Marsikdo pa se je tudi začedeno spraše-
val, kaj počnejo knjige v kontejnerju. Po besedah predstav-
nikov vodstva knjižnice ne gre za nikakršen malomaren
odnos do knjig, pač pa za redno aktivnost, ko od časa do
časa odpišejo stare knjige in časopise, ki so iztrošeni, neak-
tualni in ga imajo v več izvodih. Tako ravnajo v vseh knjižni-
cah, saj s tem naredijo prostor novim knjigam. Vendar pa
vodstvo priznava, da so bili pri tem nekoliko nerodni.
Z obvestilom so sicer pozvali uporabnike v knjižnici, da si
lahko izberejo knjige, vendar bi namesto kontejnerja lahko
postavili kakšno stojnico, kjer bi knjige enostavno razdelili,
če jih že prodati ne smejo. Hitra akcija bralcev je skoraj
povsem izpraznila kontejner in tudi to je dokaz, da bi se
lahko takšnih akcij v prihodnje lotili nekoliko drugače.
TC, Foto: EDI MASNEC
Bogastvo Iz depojev
živali na podobah oeljsiiega muzeja
Iz deponiranih zbirk v Po-
krajinskem muzeju v Celju je
kustosii^a Milena Moškon
pripravila spet eno razstav,
ki bogatijo dejavnost muzeja
in odrinjajo tenčico z redkok-
daj vidnih eksponatov. V raz-
stavni prostor so tokrat prišle
živali na podobah celjskega
muzeja. Tako se razstava, ki
bo na ogled do 1. avgusta, tudi
imenuje.
»Gradiva na to temo je seve-
da veliko in pri izboru je bilo
treba med drugim upoštevati
tudi ohranjenost slik, kajti de-
narja za restavrirarye je komaj
za n^bolj ogrožene slike,« pra-
vi Milena Moškonova. Iz boga-
tega gradiva je izbrala 66 mu-
zealy; od tega 7 oljnatih podob,
10 plastik ter uporabne in
okrasne predmete. Dela so
predstavljena v različnih teh-
nikah in materialih, kar dela
razstavo bolj zanimivo. Gledal-
ca potisne v čas od konca
15. stoletja do leta 1920 in gre
v glavnem za srednjeevropski
material, za avtorje, ki so
ustv^ali v Nemčiji, It^i, Ho-
landiji, Franciji in tudi pri nas.
Živali na teh delih so bile upo-
dobljene bodisi v naravi, bodi-
si same. Nekateri umetniki ti-
stega obdobja so postali pravi
animalisti in so upodabljžili ta-
ko domače kot divje živali in
živali, ki so pomembne v krš-
čanski mitologiji.
Razstava, tako kot ostale, ki
jih na tak način pripravljajo
v Pokrajinskem muzeju, je
vredna ogleda, a često po krivi-
ci ostane javnosti skoraj nez-
nćina. Temeljni razlog je v po-
mar^kanju denarja za natis va-
bil in obvestil o razstavi, ki bi
se ji lepo pridal še katalog
s strokovno opremo in razlago
in tako bi kulturni dogodek
dosegel svoj cilj in predvsem
- prišel bi do širšega kroga
ljudi. MATEJA PODJED
Nosorog, Moritz Bodenebr, Dresden 1747.
Pevska revija v Oelju
Kot zadnja v regiji je bila Revija
odraslih pevskih zborov v celjskem
Narodnem domu. Nastopilo je 19 zbo-
rov. Izostali so: MPZ »Tone Tomšič«
Strmec (problem zborovodje in pro-
stora), MPZ DPD »Svoboda« Zagrad
(problem zborovodje) MePZ »Kovi-
notehna« (odsotnost pevcev) in MPZ
»Avto Celje«.
Ob koncu celovitega pregleda ugo-
tavljamo, da svet, kakršen nas obdaja,
potrebuje pesem. Ta pesem je kot bal-
zam za slovensko uho in srce, kajti
vedno bolj jo potrebujemo - vedno
močneje nas pomirja in tolaži; kot že
neštetokrat doslej. Prirojeno sloven-
sko potrebo po prepevanju dopolnjuje
v teh dneh nek posebni zanos: ponov-
no smo začeli ceniti tudi čitalniške pe-
smi, Ipavci so postali pravi hit, izbrane
pesmi dopolrpujejo uradna stališča
- kot še nikoli, pevski zbori dobivajo
ponovno veljavo in nikoli jih ni pre-
več. Tudi v Celju ne.
Celjska revija je pokazala izjemno
visok nivo. Tako so ugotavljali vsi pri-
sotni strokovnjaki in tudi tisti, ki pe-
sem doživljajo z nekim posebnim ču-
tom. Izbrani zbori za Medobčinsko re-
vijo so se morali resnično potruditi,
kajti »konkurenca« je bila velika; po-
sebej še v večernem delu.
Na popoldanskem koncertu nas je
prijetno presenetil (kljub težavam)
MPZ »France Prešeren« Vojnik p.v.
Mire Kodrun, Mešani pevski zbor
»Cinkarna« Celje se je prvič uveljavil
p.v. Franca Klinarja tudi med »starej-
šimi« zbori, popoldanski del koncerta
pa je prijetno zaključil Moški pevski
zbor »Ivan Cankar« iz Celja p. v. Marja-
na Lebiča. Vsi trije so predlagani za
Medobčinsko revijo.
Zvečer so bih na sporedu zbori, ki so
skoraj vsi dosegli pravico nastopa na
Medobčinski reviji. Posebej je potreb-
no omeniti »najmlajši« zbor Zdraviliš-
ča iz Dobrne p.v. Ljudmile Hrovatič
(deluje komaj nekaj mesecev). Nasto-
pili so še Mešani pevski zbor »Aero«
Celje p. v. Emila Lenarčiča, Moški pev-
ski zbor »Libela« Celje p. v. Iva Kneza,
Moški pevski zbor »Anton Bezenšek«
Frankolovo p.v. Marjana Lebiča (ko-
misija bo njegovemu nastopu prisluh-
nila še jutri na daljšem nastopu). Meša-
ni komorni zbor p. v. Pavleta Bukovca,
Komorni moški zbor p. v. Janeza Bole-
ta, Akademski pevski zbor »Boris Ki-
drič« p. v. .Adrijane Požun in Mešani
pevski zbor »France Prešeren« Celje
p. v. Edvarda Goršiča.
Na letošnjih občinskih revijah je na-
stopilo kar 82 zborov, za Medobčinsko
revijo (20. maja v Celju) pa je bilo iz-
branih 36 zborov, končno število bo
seveda odvisno od prijav. V vsakem
primeru pa bodo ta dan v celjskem
Narodnem domu številni zbori na treh
koncertih (ob 10., 16. in 19. uri). Že
sedaj vabimo vse Celjane, posebno še
pevce, da dvorano napolnijo in s tem
dajo pevcem priznanje za kvalitetno
prepevanje.	ŠTEFAN ŽVIŽEJ
Polka na štorskem odru
Na oder kulturnega doma
AG Železar Celje-Štore pri-
haja jutri, v petek ob 20. uri
Polka, avtorja Milana Kle-
ča, v režiji in adaptaciji Bo-
gomirja Verasa. Z delom, ki
so ga pred leti uprizorili
v celjskem gledališču, se je
tokrat spoprijel ljubiteljski
ansambel, ki je zato porabil
tri mesece trdega dela na
štiridesetih vajah.
In kakšna je sporočilnost
Polke? Gre za politični pro-
gram in želi povedati skozi
igro, da je le-ta lahko nav-
zven prikupen, a s tem še ni
rečeno, da ne skriva v sebi
cel kup pasti in da ne nudi
prilike določenim struktu-
ram, da prevzamejo v svoje
roke oblast.
V glasbeno komedijskem
žanru bodo igralci predstavi-
li naivne, potrošniško kon-
vencionalne turiste. Gledalci
bodo videli volka, od seksa
obsedeno Rdečo kapico, pre-
porod planincev v medvede,
njihov propad in končno uje-
tost v kletki živalskega vrta.
Oblastniki v ritmu polke za-
. bav^o obiskovalce živalske-
ga vrta, ki se skupaj z med-
vedi vrtijo po istem taktu in
sploh ne opazijo, da so tudi
oni ujetniki časa in pro-
stora ...
MP
Z Rockereto v Šibenik
Zvezni selektor Vidoslav Bagus je predlagal Kulturni skup-
nosti Slovenije, da povabi na jugoslovanski Festival otroka,
ki bo v Šibeniku od 17. junija do 1. julija, predstavo Plesnega
gledališča Celje, Rockereto.
Rockereta, ali vročično gorerye plešočih oblik, je nastalo po
scenariju Bine Štampe-Žmavc, v koreografiji Gordane Stefano-
vič-Erjavec, na sceni Franca Purga in glasbeni predlogi Andreja
Pompeta. Udeležba na festivalu v Šibeniku pomeni avtorjem in
27 plesalcem svojevrstno priznarye in nagrado za trud tudi zato,
ker je bil ansambel predlagan tudi za nastop na otvoritveni
slovesnosti festivala.
Plesno gledališče načrtuje v juniju več gostovanj z uspelo
predstavo na mavrici otroške domišljije in sicer po krajih slo-
venskega Primorja, obogatili pa bodo tudi začetek Mladinskega
pevskega festivala v Celju in se 26. maja ob 17. uri ponovno
predstavili domačemu občinstvu in gostom festivala na priredi-
tvenem prostoru na Tomšičevem trgu v Celju.	мр
VIĐEOPABAĐA
FANT IZ KALIFORNIJE - (The CaUfornia Kid) - triler - (671)
- *★★
Martin Sheen in Nick Nolte sta tu še golobrada mladeniča,
vsak na svoj način ujeta v pretečo atmosfero podeželskega
mesteca, v katerem mori nori šerif. Morilec javno ni razkrit, se
pa ujame v lastno zanko, tako da je pravici, ne da bi za to
vedela, zadoščeno.
SEDMO ZNAMENJE - (The Seventh Sign) - triler - (670)
- ★★★★
Apokalipsa sveta iz Janezovega evangelija v moderni pre-
obleki. Bibličnost dogajanja je vnanja. Atmosfera filma je
zadušna in mistična, odsotnost smisla bivanja je popolna, tudi
v veri - tako daje smisel človekove žrtve za rešitev sveta pred
pretečo apokalipso iracionalna. Film na koncu zanika samega
sebe - smisel je očitno v tu-bivanju, ne onstran njega, kljub
veri.
STRAH - (Fear) - triler - (669) - ★★★
Prijeten nedeljski izlet štiričlanske družine pokvarijo in
spreobrnejo v pravo moro štirje pobegli kaznjenci, svi zakrk-
njeni morilci. Razmajani družinski odnosi se v stiski spreme-
nijo v trdno družinsko skupnost, polno medsebojnega spošto-
vanja in nežnih čustev - vse pa je prikazano tako, kot da bi
samo takšna stiska lahko vrnila ubranost družine.
KOKON II. - Vrnitev - (Cocoon II-He Returns) - fantastik«
-(688)-
Kokon bi mimo podnaslovih »Geriatrična veseloigra«. Uspehi
prvega dela filma je narekoval snemarye drugega dela, kjer s«
pojasni ne preveč prepričljiv odhod starostnikov s tujimi bitji
v vesolje, kjer jim je zagotovljeno nič manj kot »večno življenje«'
Biblijska pripoved v modemi obleki?
Ii. MAJ 1989
шмш
NOVI TEDNIK - STRAN 9
Razvojni dinar še premalo izkoriščen
^ občinah se ne zawetlaßo dovoU pomena turizma
pía nedavni seji skupščine Poslov-
ne skupnosti za turizem v Celju so
ocenili dosedanje delo, sprejeli pro-
gram dela za v naprej in Hnančni na-
¿rt. Med drugim so opozorili, da
v Sloveniji še zdaj nimamo nacional-
nega programa razvoja turizma. Prav
zato je razvojni dinar prejelo z naše-
ga območja le Zdravilišče iz Rogaške
Slatine. Za to bi bili upravičeni tudi
v Atomskih toplicah v Podčetrtku in
na Dobrni.
Gostinstvo in turizem ostajata pred-
nostni panogi le na papirju. V večini
občin na našem območju, razen v obči-
ni Šmarje pri Jelšah, prinaša turizem
le en do dva, odstotka družbenega pri-
hodka. V Šmarski občini ustvarijo
s turizmom okrog 13 odstotkov druž-
benega proizvoda, ponekod pa o turiz-
mu ne govorijo tudi na občinskih iz-
vršnih svetih.
V	Celju kot gobe po dežju rastejo le
zasebni bifeji, ki omogoč^o hitro bo-
gatenje posameznikov. Kljub temu, da
se oskrbujejo v diskontnih prodajal-
nah, jirn delavci občinskih uprav za
družbene prihodke ne morejo do žive-
ga. Tudi zato bi bilo treba izenačiti
pogoje gospodarjenja v družbenem in
zasebnem sektorju gostinstva in na-
praviti red pri oddajanju poslovnih
prostorov. Prednost naj imajo obrtni-
ki, ki ponujajo kaj novega, so med dru-
gim poudarili na skupščini.
V	Celju moramo spoznati, da drobno
gospodarstvo ne pomeni le odpiranja
bifejev. Predstavniki velenjske občine
pa so na skupščini opozorili na nelojal-
no konkurenco. Gostinski obrati soz-
da REK ne poslujejo po ekonomskih
zahtevah, ker jim ni treba obračunava-
ti vseh stroškov in so tako prodajne
cene nižje kot drugod. Na podoben
problem so opozorili tudi predstavniki
turističnih agencij. Pri nas rastejo za-
sebne turistične agencije kot gobe po
dežju, ukvarjajo pa se v glavnem le
s prevozi občanov na različne izlete,
gostov od drugod pa k nam ne pripe-
ljejo. Še manj se pojavljajo na sejmih
doma in drugod v svetu. Na skupščini
so ugotavljali tudi to, da bo treba dvig-
niti kakovost storitev, kar bo možno le
z boljšim nagrajevanjem zaposlenih in
z dodatnim izobraževanjem. Premalo
je tudi medresorskega povezovanja,
saj ustvarja turistični prihodek za več
kot trideset različnih panog, ki jih so-
delovanje pri razvijanju turizma ne za-
nima.
Ob koncu so izvolili še organe Po-
slovne skupnosti za turizem v Celju.
Skupščino bo še dve leti vodil Milan
Zagoda iz Zdravilišča Rogaška Slati-
na, izvršilni odbor pa Jože Vrbančič iz
hotela Evropa v Celju.
Casinò za
tujce, devize
pa za domač
žep
v Zdravilišču Rogaška
Slatina nikoli ne miruje-
jo; vedno presenečajo
z novostmi, ki gredo
vštric z evropskim tu-
rizmom.
Ena takšnih novosti je
igralnica, ki so jo v hotelu
Donat za tujce odprli
pred minulimi prazniki.
Poleg rulet je gostom nà
voljo tudi miza za »Black
Jack« in igralni avtomati
različnih vrst. Zdraviliški
gostje zdaj preizkušajo,
izzivajo in se igrajo s sre-
čo vsak dan od petih po-
poldne do zaključene pr-
ve ure prihodnjega dne.
Kako srečno roko so ime-
li pri tej potezi v Zdravi-
lišču Rogaška Slatina pa
bo pokazala devizna bla-
gajna, sicer paje tudi brez
te računice to zadnjo no-
vost treba pozdraviti in ji
zaželeti vso srečo.
MARJELA AGREŽ
Logarska, oaza miru za goste
Pred dnevi se je v Zgornji
Savinjski dolini mudil
ugleden svobodni popotni
novinar gospod Heinrich
Fischer. Piše za šest najpo-
membnejših severnonem-
ških časopisov. Tokrat je
bil že četrtič v Jugoslaviji
in tretjič v Sloveniji. Preko
agencije Kompas si je izbral
za cilj našo dolino, ki jo je
s pomočjo vodičev prekri-
žaril od Savinjskega gaja
do slapa Rinke. Poleg vseh
naravnih lepot in značilno-
sti, ki jih ponuja dolina, je
obiskal tudi nekaj turistič-
nih kmetij, ki so glavni in
na .žalost edini vir naše po-
nudbe.
Na poti domov seje za kra-
tek čas ponovno ustavil
v Možicu in skujjaj smo si
ogledali vasico Smihel. Na
turistični kmetiji pri Jesev-
niku je poskušal izraziti svo-
je vtise. Bilo jih je veliko,
navdušenje pa tudi:
»Ko sem bil zadnjič v Slo-
veniji, mi je moj dober prija-
telj in predstavnik Turistič-
ne zveze' Jugoslavije
v Frankfurtu, Leopold Pere,
razkazal Bled, Bohinj, Kranj-
sko goro in ostalo Gorenj-
sko. Videl sem tudi Vipav-
sko dolino, Bovec in nepo-
zabne Julijske Alpe, ki jih
Nemci dokaj dobro poznajo.
Zelo malo pa jih je slišalo za
Kamniško-Savinjske Alpe in
prelepo Logarsko dolino.
Zagotovo je to ena najlepših
dolin, kar sem jih videl v Za-
hodni Evropi, in sklenil sem,
da jo našim bralcem najprej
predstavim. Seveda ne bom
pozabil omeniti Matkovega
in Robanovega kota. Naj lju-
dje izvedo, kje bodo še lahko
uživali neskaljen mir.
Zelo sem srečen, da niste
gradili hotelov, razen na Gol-
teh, in da dolina ne pozna
pravega masovnega turizma.
Veliko nemških gostov je
bolj zadovoljnih z majhnimi
gostilnami, ki nudijo toplino
in domačnost. Takšnih ima-
te kar nekaj. Bil sem prijetno
presenečen nad pensionom
Raduha Eme Selišnikove
v Lučah. Pri njih sem bival
dva dneva in dobil zajtrk, ki
mi bo za vedno ostal v spo-
minu; tako po kvaliteti kot
tudi po obilnosti. Kaj takega
drugod po svetu nisem bil
vajen. Dobil sem tudi savinj-
ski želodec, ki ga prej nisem
poznal. To je zdaj moja nova
poslastica.
Tudi same Luče sem si za-
pomnil. So lepa in prijetna
vasica. Veliko je novih hiš
s skrbno urejenimi vrtovi,
kar naredi na gosta dober
vtis. Nasploh imate majhna
in urejena naselja, gričke pa
na veliko posejane s cerkvi-
cami različnih stilov, kar da-
je pokrajini prav poseben
čar.
Navdušen sem bil nad
cerkvico v Solčavi, Radmir-
ju, Okonini... Odpeljal sem
se tudi v Gornji grad, kjer
sem posnel in fotografiral
cerkev ter vse umetnine
v njej. Gostom resnično ima-
te icaj pokazati!«
Ogledal si je turistične
kmetije pri Macesniku, Ježu,
Jesevniku in Punce^u. Hva-
lil je sobe in primerjal cene:
»Najprej naj pohvalim Je-
ža. Nemško govori kot profe-
sor. Druga pohvala velja so-
bam. Veliko je lesa, ki ti pri-
čara naravo in toploto. Skrb-
no sem si zapisoval podatke
kmetij in cene. Veste, za nek-
je od 20 do 40 nemških mark,
kolikor zahtevate za penzi-
on, dobite pri nas nekoliko
boljše kosilo za štiri osebe.
Torej, več kot ugodno za na-
še goste.
Tudi z ostalimi aktivnost-
mi kot so ribolov, lovstvo,
kajakaštvo, jahanje in plani-
narjenje se lahko gost ukvar-
ja v neposredni bližini kme-
tije. Pomembno je, da za pla-
ninarjenje ni potreben vod-
nik, tako kot drugod. Blizu
so tudi teniška igrišča, dobili
ste savno in fitnes klub...«
Beseda je nanesla na od-
nos ljudi do turista, na pri-
jaznost. Zopet smo bili pola-
skani.
»Zelo prijazni ste. Ne vi-
dim nikakršne razlike v od-
nosu do gostov pri vas ali pa
na primer na avstrijskem
Koroškem. Ne morem se
znebiti vtisa, da ste si neka-
ko podobni, saj živite v po-
dobnih pokrajinskih in pod-
nebnih razmerah. Veliko
sem hodil po svetu in lahko
mi verjamete, kako po-
membno je, na kateri geo-
grafski širini živiš. Bolj ko
greš na jug, bolj je vroče, bolj
so ljudje temperamentni in
- leni. Obratno je proti se-
veru.
Slovenija je na nekakšni
podnebni in zgodovinski
prelomnici. Slednja tepe
Slovence, ki imajo v Jugo-
slaviji hočeš-nočeš posebno
mesto. Zdaj, ko ta zgodovina
udarja navzven tudi v politi-
ki, ste seveda na udaru. Če ta
dejstva prenesemo na turi-
zem, je logično, da se tuj gost
ne bo brezskrbno odločal za
počitnice na jugu Dalmacije,
temveč bo raje šel na sever.
Preveč dobro si je zapomnil,
da je Kosovo na jugu. Čisto
konkretno lahko iz lastnih
izkušenj veste, da je povpra-
ševanje letos večje na severu
Jadrana in manjše na jugu.«
Ko je stekla beseda o pro-
pagiranju Zgornje Savinjske
doline v časopisih za katere
poroča, je dejal:
»Zelo previden bom, kajti
infrastruktura ni tisto, kar
dotični gost želi. Ob tem sem
se spomnil tudi vaših cest, ki
so po vsej dolini lepe, razen
ozkega dela med Ljubnim in
Lučami.«
Za konec, me je prehitel
kar sam.
»Ne pozabite zapisati, da
mi je pri vas najbolj všeč ve-
liko število drobnih domačih
obrti. Posebno priznanje pa
velja slovenski kuhinji in
Zlatorog pivu.«
. ANDREJA BRITOVŠEK
Zavod občine Celje za planiranje
in izgradnjo
skupaj z
Društvom urbanistov celjske
regije
objavlja
RAZPIS
za zbiranje prijav in za izbor prijavljenih
v 2. celjsko arhitekturno delavnico 1989:
1.	Namen razpisa je izbor tistih arhitektov, krajinar-
jev, oblikovalcev komunalne opreme in prostora,
urbanistov, likovnikov in drugih, ki so zainteresirani
za dvigovanje celjske bivalne kulture in ki bi zato
želeli sodelovati v letošnji celjski arhitekturni delav-
nici.
2.	Tudi v Celju si želimo na področju urejanja in
urejenosti prostora dvigniti se iz sivine povprečnosti.
Določena ujetost razmišljanj o prostoru, s skliceva-
njem zgolj na veljavnost takšnega ali drugačnega
prostorskega izvedbenega akta je, tako kot v drugih
občinah, tudi v Celju še vedno prej pravilo kot izje-
ma. Ob vsem tem pa so etablirani odnosi v medse-
bojnem delovanju precej zapleteni, tako da ciljni
rezultat - kvaliteta posega v prostor - marsikdaj ni
primeren faktor, temveč je pomembnejši proces
upravnih postopkov. Namen te, že druge po vrsti
arhitekturne delavnice, ki jo bomo organizirali po
izboru prijavljenih, je zato z njenimi rezultati preseči
ustaljene norme in normative, z oplemenitenjem
vseh sicer potrebnih formalnosti pri urejanju pro-
stora.
3.	Vsak kandidat, ki se bo prijavil na ta razpis, mora
izpolnjevati naslednje pogoje:
3.1.	- da v prijavi navede sledeče podatke:
-	ime in priimek in točen naslov prijavljenca ali
skupine, po možnosti s telefonsko številko
-	opis naloge, ki jo želi obdelati v času trajanja
arhitekturne delavnice
-	svj predlog, kako in na kakšen način bi želel po
končanju arhitekturne delavnice sodelovati pri raz-
reševanju celjske prostorske problematike oziroma
dvigovanju bivalne kulture
-	svoj predlog višine nadomestila za sodelovanje
v arhitekturni delavnici
-	ostale pogoje in predloge po lastnem preudarku.
3.2.	- da se naloga, ki jo želi prijavljenec obdelati in
rešiti v arhitekturni delavnici, v lokacijskem smislu
nahaja v občini Celje
3.3 - da bo nalogo, v primeru izbora v arhitekturno
delavnico, obdelal in rešil v svojih delovnih prostorih
4.	Ta razpis se prične z dnem objave v sredstvih
javnega obveščanja in se konča s petkom, 16. junija
1989.
. Prijave z vsemi predpisanimi elementi naj kandidati
pošljejo v zaprtih ovojnicah ajkasneje do prej nave-
denega datuma na naslov:
Zavod občine Celje za planiranje in izgradnjo, Ašker-
čeva 15, 63000 Celje. Nepopolnih prijav ne bomo
upoštevali.
5.	Po končanem razpisu bo vse prijave pregledala in
ocenila posebna komisija, ki bo vse prijavljenje kan-
didate o svojem izboru pismeno obvestila v roku
3 dni po izboru.
6.	V roku 1 meseca po izboru bodo vsi izbrani kandi-
dati prejeli pismeno povabilo v letošnjo celjsko arhi-
tekturno delavnico 1989, ki bo trajala do konca leta,
rok oddaje delavniških elaboratov pa bo do petka,
12. januarja 1990.
V povabilu bodo podani vsi razpisni pogoji in podat-
ki: poimenski odbor za ocenjevanje, roki, nadome-
stila za sodelovanje, vsebina in oprema elaboratov in
končna določila.
7.	Vse dodatne informacije in druge podatke lahko
dobijo vsi zainteresirani na Zavodu občine Celje za
planiranje in izgradnjo, Aškerčeva 15, Celje pri To-
mažu M. Jegliču ali na telefonske številke 063/26-
808, 26-810, ali 24-051.
Komisija ZPI
10. STRAN ' NOVI TEDNIK
ттш	11. MAJ 198a
Kmete v zadrugah so večkrat prepeljali
žejne čez vodo, zato |im ne zaupajo
v Šmarju želijo Imeti zadrugo, kjer bo vsak član Imel svoj delež
Od novega leta dalje po-
sluje šmarski kmetijski
kombinat pod novo firmo
Hram. Ne gre le za spre-
membo imena, temveč želi
mlada ekipa pospešiti kme-
tijsko pridelavo in povečati
predelavo, ki ima na tam-
k^šnjem območju že tradi-
cijo. Z usmerjanjem kmetij,
ki imajo naravne zmoglji-
vosti, želijo pospešiti rejo
živine in mlekarstvo ter po-
večati pridelavo grozda,
žit in sadja, veliko tega ho-
čejo predelati in prodati sa-
mi. To je jedro agresivne
poslovnosti, ki naj kmetom
kooperantom prinese večji
zaslužek. To bi na kratko iz-
luščili iz pogovora z direk-
torjem temeljne organizaci-
je kooperantov Zdravkom
Počivalškom in direktor-
jem delovne organizacije
Hram Zlatkom Hohnjecem.
Zdravko Počivalšek: »V
temeljni organizaciji se uk-
va^amo predvsem s štirimi
dejavnostmi. Prva je kmetij-
ska, ki zajema kooperacijsko
proizvodnjo v govedoreji, sa-
djarstvu in vinogradništvu.
Druga je trgovinska dejav-
nost; kmete oskrbujemo
z reprodukcijskim materi-
alom, tehnično robo in grad-
benim materialom, naslednji
pa sta gostinska dejavnost,
ki smo jo lani precej skrčili,
in obrtna kooperacija, kjer je
vključenih okrog sto obrtni-
kov z zelo širokim pro-
gramom.
Lani smo v kmetijski proz-
vodnji beležili zmanjšanje
odkupa, razen v mlečni pro-
izvodnji, kjer je odkup nara-
sel, dobre rezultate pa smo
dosegli tudi pri prašičjereji.
Mleka je bilo na šmarskem
območju 9,731.000 litrov,
prašičev pa 9536 komadov.
Tudi za trgovine lahko re-
čem, da so dobro poslovale.
Menim, da so dosedanji re-
zultati solidni, predvsem
kmetijski del pa občuti po-
sledice slabih pogojev go-
spodarjenja.
Za naš nadaljni razvoj se mi
zdi pomembno to, da smo
uspeli precej investirati,
predvsem v predelovalnico
grozdja v Imenem. Ta prede-
lovalnica nam bo mogočila,
da bomo vino organizirano
plasirali na tržišče. Vino-
gradniki imajo v svojih ro-
kah preko 1000 hektarov vi-
nogradov, vendar . grozdja
doslej nismo znali prodajati,
tudi zaradi neorganizirane
dodelave. Obnovili smo tudi
42,62 hektarov vinogradov,
pa 11,8 hektarov ribezovih
nasadov in 3,6 hektarov na-
sadov malin. Pridobili smo
tudi denar za 376 hektarov
pašnikov. Na področju gove-
doreje smo zagotovili denar
za preusmeritev osemnajstih
kmetij, skupaj pomeni to po-
večanje oziroma ureditev
170 stojišč za krave, 122 za
plemenske telice in 246 za pi-
tance. In ko omenjam inve-
sticije - tu so še melioracije
na Olimsko-Podčetrteškem
polju ter Sedlarjevo-Buče.
Skupno preko 400 hek-
tarov.«
Kakšni so torej trenutni
načrti v Hramu v letošnjem
letu?
Zdravko Počivalšek:
»Predvsem bi radi pridobili
čimveč sredstev republiške-
ga sisa za pospeševanje pro-
izvodnje hrane. To je denar,
namenjen koncentraciji pro-
izvodnje in preusmeritvi
v mlečno ter mesno proiz-
vodnjo. Razen tega pomaga-
mo kmetom s tem, da smo
jim kupili molzno opremo;
na začetku leta smo sofinan-
cirali pet molznih naprav,
kar je stalo preko 40 milijo-
nov dinaijev.
Na področju prašičjereje
poskušamo posodobiti ob-
stoječi sistem, krmila z vreče
pa bi radi nadomestili s ko-
ruznim zrnjem, vzpodbuja-
mo tudi večjo samooskrbo.
Trenutno že 30 odstotkov kr-
mil zagotavljamo na našem
območju. Razširili bi radi tu-
Zlatko Hohnjec: »O reor-
ganizaciji v naši delovni or-
ganizaciji še nismo razmi-
šljali in tudi ne bomo niče-
sar spreminjali tako dolgo,
dokler ne bo znan zakon
o zadružništvu. Šele ta bo
osnova za našo reorganiza-
cijo, kajti doslej smo že pre-
večkrat menjavali table,
vsebina pa je ostajala ista.
Želimo si zadrugo, kjer bo
vsak član imel svoj delež,
biti mora delničar.
Veliko govorimo o tržnem
gospodarstvu na področju
kmetijstva. V zadnjih letih
je trg deloval npr. pri koru-
zi, cena telet in mesa pa je
bila zamrznjena. Danes pri-
haja vsaj do tega, da se cene
formirajo prosto. Toda
v nobeni sodobni državi tr-
žišče ni generalni razsod-
nik, kmetijstvo ne sme biti
v celoti prepuščeno tržišču.
Takšno eksperimentiranje
je lahko zelo nevarno, če ni
stabilnosti v proizvodnji, je
takšna proizvodnja lahko
najdražja proizvodnja.«
di pašo. Imamo 8000 hekta-
rov travnikov in 4000 hekta-
rov pašnikov. Le-ti so za na-
še območje nigbolj racional-
ni, zato tudi vzpodbujamo
razvoj pašnih skupnosti.
Veliko pa v zadnjem času
delamo na našem alternativ-
nem programu - to je sadjar-
sko-vinogradniški program.
Po naši oceni mora ta dejav-
nost dobiti svoje mesto v na-
ši občini. Kmetije v šmarski
občini so namreč razdroblje-
ne, 3,4 hektare je poprečna
velikost. Pospeševalna služ-
ba je pripravila program ozi-
roma projekte za 26,10 hek-
tarov vinogradov pri 70 ko-
operantih, 9,10 hektarov ri-
beza pri 18 kooperantih in
program za 7,20 hektarov
malin pri 35 kooperantih. Ja-
godičevje razvijamo pred-
vsem zaradi viška delovne
sile in primernega terena.«
Na Šmarskem ste lani od-
dali največ mleka na celj-
skem območju. Kako vi oce-
njujete trenutne razmere
v mlečni proizvodnji?
Zdravko Počivalšek: »Res
so te razmere silno težke.
Kmetje za mleko ne dobijo
toliko, kot jih stane proiz-
vodnja. Tudi cene reproma-
teriala so nenormalno nara-
sle, zato med ljudmi vlada
veliko nezadovoljstvo.«
Mlečni štrajk v Sloveniji
je zaenkrat preložen. Bi se
v Hramu pridružili temu
štrajku, če bi ga organizira-
la kmečka zveza?
Zdravko Počivalšek: »Pri
nas smo se odločili, da borno
sodelovali v mlečnem štri-
ku, če bo do njega res prišlo.
Je pa vprašanje, če je to reši-
tev. Zaenkrat je rečeno, da
bo mleko plačano postopo-
ma tako, kakršen je izračun
stroškov v Kmetijskem inšti-
tutu Slovenije.«
Kako pa ste v Hramu za-
dovoljni z odnosom Mlekar-
ne v Arji vasi?
Zdravko Počivalšek: »Mi-
slim, da so mlekarne naredi-
le premalo za svoj nastop na
tržišču. Niso se pravočasno
pripravile na to, da bi vse
svoje izdelke plasirale na tr-
žišče; 35 odstotkov mleka se
predela v konzum in iskati
rešitev samo v povečevanju
cen konzumnega mleka ni
rešitev. Več je treba narediti
na razširitvi proizvodov.
Konkretno z odnosom Mle-
karne v .^i vasi pa nismo
zadovoljni, ker menim, da so
premalo vložili v našo mleč-
no proizvodnjo.«
Prej ste omenili zelo raz-
vito prašičjerejo. Se zaradi
tega pojavljajo kakšni eko-
loški problemi?
Zdravko Počivalšek:
»Problemi se pojavljajo, ven-
dar so to manjša onesnaževa-
nja. Koncentracija živali na
enem mestu je največ okrog
300. Problemi se pojavljajo
tam, kjer hlevi noso urejeni
tako, kot bi morali biti ali če
gre za malomarnost ljudi.«
Za vaše področje je zna-
čilna bližina hrvaške meje.
Odkupne cene živine so pre-
ko meje višje. Ali to pome-
ni, da se ljudje še vedno r^e
odločajo za prodajo živine
na Hrvaško?
Zdravko Počivalšek: »Pri-
bližno leto dni vodimo politi-
ko enakih ali celo višjih od-
kupnih cen. Npr. cena telet
je v naši organizaciji vedno
n^višja, tako da je odtujeva-
rya vse manj. So primeri, ko
ljudje raje prodajo živino
preko meje, vendar je to bolj
posledica kroničnega neza-
upanja v zadrugo. Omenil
sem ceno telet, naj povem še
to, plačujemo teleta skorajda
isti dan, nimamo petnajst-
dnevnega zamika. Mi niko-
mur ne prepovedujemo pro-
dajo drugim zadrugam, toda
razne ugodnosti, ki jih ponu-
jamo v zadrugi, so potem na
voljo pač samo tistim, ki so-
delujejo z nami.«
Omenili ste nezaupanje
ljudi do zadrug. Se vam zdi,
da kljub vsem parolam in
zahtevam po spremembah
zadruga vendarle še ostaja
na drugi strani reke?
Zdravko Počivalšek:
»Sam sistem dela, mislim, da
se je spremenil, toda zadruž-.
ne glave še niso dojele, da bo
zadrugo treba reformirati in
da zadruge brez predeloval-
ne industrije ne bodo imele
perspektive. Razmišljati bo
treba tudi o vrnitvi zadružne
lastnine, ustanavljanju me-
šanih podjetij. Za to pa bodo
morali biti tudi kmetje, nji-
hovo članstvo TOK-a bo tre-
ba podkrepiti z lastniškim
deležem. Toda.kmetje gleda-
jo na vse to z veliko mero
nezaupanja. Tolikokrat smo
jih žejne prepeljali čez vodo,
da je to njihovo nezaupanje
razumljivo. Kmetje morajo
spoznati, da zadruga ne pre-
naša le zahteve politike, tem-
več da bo zadruga ustanova,
ki skrbi za svoje članstvo.«
Zlatko Hohnjec: »Smo
pretežno proizvajalci suro-
vin. Naš cilj je, da imamo
reproverigo v svojih rokah.
Menimo, da se bodo proble-
mi prodaje še zaostrili, zno-
traj reproverige pričakuje-
mo težave, saj vsak išče
svoj prostor, posamezni čle-
ni pa se obnašajo samovolj-
no oziroma ne upoštevajo
interesov posameznikov.
Tu mislim predvsem na tr-
govino. Zato si toliko priza-
devamo za lastno predelavo
grozdja, prav tako za svoj
mlin in silos v Imenem. Ta-
ko bomo imeli končne izdel-
ke, ki jih bomo plasirali na
tržišče. Isto velja za sadje.
Industrijsko jabolko proda-
jamo po nizkih cenah. Brez
predelave mi v Šmarju ne
vidimo razvoja.«.
Je kmečka zveza kaj vpli-
vala na vaše delo v tej
smeri?
Zdravko Počivalšek:
»Kmečka zveza je organizi-
rana le v Bistrici ob Sotli.
Posebnega vpliva ni čutiti, je
pa pojav kmečke zveze
v Sloveniji gotovo poživil tu-
di naše delo, vsaka nova
stvar pač ima svoj vpliv.«
Vsak napredek je odvisen
od ljudi in tudi napredek
v vaši zadrugi pogojuje ob-
stoj mladih na domačijah.
Kako bi ocenili zanimanje
mladih za delo na kme-
tijah?
Zdravko • Počivalšek:
»Mladi ostajajo, toda pro-
blem je izobrazbena struktu-
ra. Imamo dva kmeta z višjo
oziroma visoko šolo, manj
kot 5 odstotkov ima srednje-
šolsko izobrazbo, več kot po-
lovica mladih ima nedokon-
čano osnovno šolo. Poskuša-
mo jih izobraževati, štipendi-
ramo kmečke fante, tudi ti-
ste, ki bodo prevzeli kmetije.
Še na eno značilnost naj opo-
zorim - na vseh naših šolah
imamo organiziran kmetij-
ski pouk, predvsem s tem
namenom, da bi usmerjali
mlade v delo na svojih do-
mačijah.«
IRENA JELEN-BAŠA
Zdravko Počivalšek
Zlatko Hobojec
Popravek
V zadnji številki je pri ob-
vestilu Gozdnega gospo-
darstva izpadel stavek, zato
ponovno obveščamo goz--
darje, da bodo v Gozdnem
gospodarstvu Celje, Te-
meljni organizaciji koope-
rantov, od tretjega do ena-
intridesetega maja od
osmih do desetih sprejema-
li prijavo sečenj za gospo-
darsko leto 89/90. Prijave
bodo sprejemali takole; ob
ponedeljkih v pisarnah
krajevnih skupnosti Dobr-
na, Frankolovo, Šmartno
v Rožni dolini. Vojniku in
Svetini. Ob torkih bodo
prijave sprejemali v pisarni
krajevne skupnosti Štore,
ob sredah v pisarni krajev-
ne skupnosti Ljubečna. Ob
petkih pa bodo prijave
sprejemali v pisarni krajev-
ne skupnosti Strmec in
v pisarni temeljne organi-
zacije kooperantov Celje,
na Lavi 6. Posestnike opo-
zarja o, da prinesite s seboj
posestni list.
Ii. MAJ 1989
шмш	NOVI TEDNIK - STRAN 11
pohvala Radiu
Celje
Smo redne poslušalke Ra-
dia Celje, ker nam večna tek-
jjia in invalidski vozički pač
ne dopuščajo dostopa do te-
levizijskih in ostalih kultur-
razvedrilnih prireditev.
Izredno smo zadovoljne
s programom Radia Celje.
posebno presenečene pa
jpio bile v ponedeljek, 10.
aprila, ker je bila popoldan-
ska oddaja tako razgibana in
y stiku z nami poslušalci, da
jiiti za trenutek nismo uspeli
^pustiti radijskega sprejem-
nika. Pri tem se moramo
zahvaliti voditeljici Sandri
Kojnik, ki je tisto popoldne
naredila takšno, kakršnega
si lahko človek le žeU.
Najprej smo z navduše-
njem sledile njeni oddaji
o duhovih, ki jo je izvrstno in
sprotno izpeljala ter predsta-
vila to problematiko, ki še
vedno buri človeka in njego-
vo domišlijo. Temu je sledila
oddaja, v kateri vrtite pesmi
petdesetih, šestdesetih in se-
demdesetih let, in ki jo je
prav tako na profesionalni
ravni izpeljala Sandra Koj-
nik. Z vso svojo mladostno
energijo in z zelo domačim
ter prijetnim veznim tek-
stom so te, nekoliko starejše
pesmi postale žive in sveže.
S solzami sreče in zado-
voljstva v očeh smo sledile
njenim lepo in pomirjajoče
zvenečim besedam, ki jih je
ves popoldan razdajala in
nas z njimi osrečevala. Naše
življenje je zavito v večno,
čmo temo, so pa tudi v naših
očeh kdaj svetli trenutki, če-
prav, žal, redkokdaj.
Svetla in nepozabna iskri-
ca v naših srcih ostaja pone-
deljkova popoldanska odda-
ja na radiu. Še enkrat se is-
kreno zahvaljujemo Sandri
Kojnik za tako čudovite tre-
nutke v njeni družbi, hkrati
pa ji želimo, da bi nas s takš-
nimi in podobnimi oddajami
še kdaj osrečila.
HERMINA ZALOKAR
MARJANA ŠUPEJ
SILVA GERŠAK
Kdor ne dela,
naj ne je
Prišlo je tako daleč, da se
moramo boriti za goli obstoj.
Kako je do tega prišlo, se
nam skorajda ni treba čuditi.
Sem so nas pripeljali tisti vo-
dilni ljudje, ki so se počutili
dovolj sposobne za vodilna
mesta, pa to niso bili in še
ustreznih šol nimajo. To še
najbolj občuti pri delovodjih
v tovarni EMO in še marsikje
drugje.
Že kar takoj se opazi razli-
ka med pravilno in ustrezno
šolanimi vodilnimi, ki imajo
veliko lepši odnos do delav-
ca, kot pa kdo, ki je kar »na
lepe oči« prišel do položaja.
Saj delavci se vsi zavedajo,
da jè potrebno delati in še
bodo radi delah, da bodo
sploh preživeH sebe in svoje
družine. Samo to si želijo de-
lavci, da bi se enkrat pojavila
roka pravice, da bi priznala,
da delavec dela, vodilni pa je
gospod. Res je, da vodilni
vodi, vendar pa je le preveh-
ka razlika v zaslužku, ker
ima tudi delavec svoje živ-
ljenjske potrebe, v trgovini
pa ga nihče ne vpraša, koliko
zasluži.
Kot član kolektiva se vpra-
šam, kako bi se počutili vo-
dilni, če bi mesec ali dva do-
bili takšno plačo kot kakšen
delavec; kako bi preživeU,
ko imajo sedaj takšno plačo,
s katero se jim ni treba bati
lakote. Tako pa je za tiste, ki
so na položajih, vedno dovolj
denaija, za delavce, ki težko
delajo, pa ga vedno primanj-
kuje.
Bilo bi lepo in pravično, da
bi vsi sposobni in ustrezno
šolani premisUli o tem, kako
bi pomagali, da bi se delavno
ljudstvo preživelo tudi v teh
težkih časih.
ANTONIJA LEŠEK
Klubi borilnih
veščin
v vašem časopisu št.
9 z dne 2. marca 1989 sem
prebral članek o klubu boril-
nih veščin v Celju. Razvese-
ljivo je, da še nekdo razen
nas goji že зкоггц pozabljeno
staro borilno veščino jiu-
jitsu.
Verjetno vam jo je tiskar-
ski škrat zagodel, ko ste ne-
pravilno zapisali »jui-jits«.
Naziv veščine se namreč pra-
vilno piše jiu-jitsu, izgovarja
pa džiu-džic, dovoljeno je tu-
di ju-juts (džu-džuc), kar pa
ima isti pomen v japonščini
in sicer »mehka veščina«. Pa
to niti ni tako pomembno in
se zaradi tega ne bi oglašal,
toda zaradi objektivnega in-
formiranja javnosti, bi imel
na objavljeni članek nekaj
osebnih pripomb.
Sem predsednik jiu-jitsu
kluba v Titovem Velenju.
Razen našega kluba, ki ob-
staja že dve leti, je še jiu-jitsu
klub Gornji grad, ki bo letos
slavil petletnico svojega ob-
stoja. Jiu-jitsu klubi v Dohču
in Šentilju pri Velenju tudi
delujejo že dve leti, lani pa je
ustanovljen še kljub
v Šmartnem ob Paki. Vsi ti
klubi so Y glavnem pravilno
registrirani kot sekcije dru-
štva TVD »PARTIZAN« in
delujejo legalno. Klubi imajo
izredno strogi kriterij pri
sprejemanju novih članov.
Pijancem, nasilnežem, prete-
pačem in sovražnikom naše
družbe so vrata v naše klube
tesno zaprta. V vseh teh klu-
bih trenira ca. 150 članov
vseh starosti. Z ozirom na to,
da je jiu-jitsu borilna veščina
s poudarkom na samo-
obrambi, ni bila nikoli in tu-
di ne bo tekmovalni šport, je
ohranila svojo klasično
vzhodnjaško lepoto in njene
vrednote in je ravno zato do-
stopna vsakomur ne glede
na leta in spol. Tako se vsi
člani med sabo čutijo kot
bratje, predvsem jih pa veže
veliko prijateljstvo in čut
skupne pripadnosti veščini,
ki ni gladijatorstvo moderne
dobe, kjer je vse dovoljeno
za dosego cilja biti večji.
močnejši in boljši od drugih,
skratka biti samo naj-n^.
Pri nas se učimo skromno-
sti, potrpežljivosti, samopre-
magovanja in stroge samo-
kontrole, kar je modernemu
človeku v histeriji dirjanja za
materialnimi dobrinami kot
edinemu idealu vse bolj tuje.
Zato v znak protesta in razli-
kovanja od ostalih veščin, ki
so se žal zaradi tekmovanja
degradirali na nivo današ-
njega nogometa in ostlaih
»športov«, nosimo kimona
črne barve, kar je tudi tradi-
cionalno oblačilo stare vešči-
ne jiu-jitsu.
Vse treninge naših klubov
vodi SENSEI (japonski- na-
ziv za učitelja) KAZIMIR
ŠKRABER mojster jiu-jitsu
3 dan. Ta vitalni možakar,
star 60 let se je z jiu-jitsom
prvič srečal po vojni kot pri-
padnik varnostne službe.
Nadalje seje učil pri velikem
evropskem mojstru Erihu
Rahnu v Berlinu, danes pa
svoje znanje izvirne veščine
jiu-jitsu uspešno prenaša na
svoje učence. Zaradi svoje
skromnosti, preprostosti in
več kot humanega odnosa
do nas vseh uživa veliki
ugled in spoštovanje vseh
učencev.
ERIH RAMŠE,
Titovo Velenje
Otroci iz
Pečovnika so
spet brez koša
v vsakem kraju se otroci
zabavego po svoje in kolikor
jim to dopušča čas. Naši
otroci so si s pomočjo star-
šev namestili koš ob poti na
Celjsko kočo in v prostem
času igrali košarko.
Četrtega aprila pa so imeli
otroci celjskih šol športni
dan in so koš, kije bil močno
pritrjen, odtrgaU ter vrgli
v gozd. Tako se je sedaj že
drugič zgodilo, da so naši
otroci ostali brez koša, če-
prav ni bil nikomur na poti.
Mimoidoči so lahko videh,
kako so biU otroci srečni, ko
se jih je zbralo več skupaj in
so igrali kot pravi košarkaši.
Pravi užitek jih je bilo gleda-
ti. Sedaj so žal spet brez ko-
ša, čeprav so v primerjavi
z mestnimi otroci, ki imajo
igrišča in vse drugo pred no-
som, že tako za marsikaj pri-
krajšani. Zato bi bilo prav,
da učitelji otrokom, kijih pe-
ljejo na športni dan, povedo,
n^ ne uničujejo tuje last-
nine.	рдЈ^! TERŽAN
Celje
Mnenje o aktivnostih iskanja
lokacije za jedrsko odlagališče
Pred nami je Predlog me-
tode in kriterijev za izbor lo-
kacije odlagališča nizko in
srednje radioaktivnih od-
padkov v SR Sloveniji.
Že naslov nam pove, da so
ti kriteriji prirejeni za slo-
venske razmere. Samo drob-
na primerjava s podobnimi
vsebinami tuje in domače li-
terature:
-	v kriterijih niso zajete
pogostosti padavin, ki so po-
tencialna nevarnost za uha-
janje radioaktiv, snovi v oko-
lje in ki izključuje celotno
področje Slovenije,
-	v kriterijih ni zajet pogoj
obremenitve območja že
z drugimi vrstami onesnaže-
na, ki ga vsebuje zvezni za-
son, kar izključuje dodatna
onesnaženja z radioaktivnim
sevanjem,
-	premalo je poudarjena
'Nevarnost psihološkega
onesnaženja, ki izključuje
Pomembno panogo - turi-
^^m, ki je zaradi majhnosti
slovenskega prostora pov-
sod prisoten. Ravno tako bo
oližina jedrskega odlagališča
Povzročila izseljevanje pre-
bivalstva (najprej izobraže-
struktur), kar bo negativ-
У vplivalo na razvoj indu-
^^'■ije v bližini odlagališča,
protestiramo proti vse-
r^^ii 1. cilja, ki se glasi: n^-
ustrezna je tista lokacija,
^ег bodo stroški njegove
postavitve in vzdrževanja
^^nižji (ob izpolnjeni varno-
Tako postavljen cilj na
P^o mesto izključuje more-
bitna prizadevanja za iskanje
®šitve v izvozu odpadkov za
^ odgovornih inštitucij in
^^iljuje lokacijo slovenske-
prostoru.
Kot izločilna kriterija sta
"avedena samo geološki kri-
^''ij in varovalni pomen ob-
(npr. črpališče ali vir
gtne vode). Kot izločilni kri-
^ ni navedeno odklonilno
^^lišče družbeno pohtične
skupnosti, kjer se izbira lo-
kacija.
Ob upoštevanju sprejetega
besedila o soglasju krajanov
in DPS za gradnjo odlagališ-
ča v njihovi bližini v Dolgo-
ročnem družbenem planu, ki
ga je sprejela Skupščina SR
Slovenije, mora biti to prvi
izločitveni kriterij.
Pod naslovom Izvoz v dru-
ge države beremo: stališča
držav so glede sprejemanja
tujih odpadkov povsem od-
klonilna. Nekateri naši dose-
danji poskusi so to v celoti
potrdili.
Kako si potem predstav-
ljamo izvoz visoko radioak-
tivnih odpadkov v tujo dr-
žavo? Torej načrtujemo nji-
hovo odlaganje tudi v jugo-
slovanski oziroma slovenski
prostor?
Zato se mora Nuklearno
elektrarno Krško takoj usta-
viti, da ne bo proizvedla niti
kilograma radioaktivnih
(nizko, srednje in visoko) od-
padkov več, ker je odlaganje
njenih odpadkov popolno-
ma nerešeno.
Že vnaprej pa zavračamo
grožnjo z redukcijami ob
predlogu, da bodo na novo
zgrajene elektrarne samo
njene nadomestne gradnje.
Nikjer nismo našh dovolj
utemeljene trditve, da se bo
poraba električne energije
povečala v petih letih za 20
odstotkov. Nataliteta Slo-
vencev upada, torej število
novih gospodinjstev ne bo
občutno naraščalo. V druž-
beni plan si tudi nismo zada-
li gradnje novih industrij-
skih porabnikov električne
energije. Širjenje sedanje in-
dustrije pa mora porabo
električne energije povečati
le na račun racionalizacije
njene dosedanje porabe.
MARIJA ŠAVOR,
predsednica Šaleškega
ekološkega društva
prireditve
V	Slovenskem ljudskem gledališču v Celju bodo danes in jutri
uprizorili delo Federica Garcie Lorce Krvava svatba. Danes bo pred
stava ob 12. uri za abonma IV. mladinski, jutri pa ob 15. uri zii
abonma 2. šolski in izven.
V	soboto, 13. тада bo celjski gledališki ansambel gostoval z delorr.
Stefana Zweiga Volpone v Solkanu, v torek in v sredo pa bodo t(.
delo uprizorili n%domačem odru in sicer v torek, 16. тдја ob 12. uri
za abonma III. mladinski, v sredo, 17. тгда pa ob 11. uri za VII.
mladinski.
V	hotelu Dobrna bo drevi ob 20. uri družabni večer z ansamblom
Ad-hoc, gostje večera pa bodo člani mladinskega I. razreda Plesnega
kluba iz Titovega Velenja.
Jutri pripravljao v dvorani Zdraviliškega doma večer jugoslovan-
ske folklore. Nastopila bo skupina France Prešeren iz Celja, njihov
nastop pa se bo pričel ob 20. uri.
V	kulturnem domu v Štorah bo jutri premiema predstava igre
Milana Kleča Polka, ki jo bodo uprizorili člani amaterskega gleda-
lišča Železar Štore. Predstava se bo pričela ob 20. uri.
V	krajevni skupnosti Tmovlje praznujejo v teh dneh krajevni
praznik, praznovimje pa bodo obeležili s številnimi kulturnimi pa
tudi športnimi prireditvami.
Danes ob 16. uri bodo v dvorani krajevne skupnosti odprli razstavo
likovnih in ročnih del, ki bo na ogled do sobote, 13. maja.
Jutri ob 19.30 uri bodo v kulturnem domu Zaija člani kulturno
umetniškega društva Zaija uprizorili komedijo farso Ervina Fritza
Kralj Malhus. Vstop prost.
V	soboto, 13. maja ob 10. uri dopoldan bodo odprli kar dve r£izstavi,
v prostorih krajevne skupnosti razstavo domačih jedi in čebelarskih
proizvodov, v gasilnem domu pa razstavo starega kmečkega orodja.
Popoldan ob 16. uri pa bo na igrišču kr^evne skupnosti osrednja
proslava, na kateri bodo podelili priznanja, v kulturnem programu
pa bo nastopil mešani pevski zbor Libela in recitatoiji domačega
kulturno umetniškega društva. Če bo dež, bo proslava v kulturnem
domu.
V	dvorani Narodnega doma v Celju bo drevi ob pol osmih slav-
nostni koncert ob 5. obletnici delovanja mešanega komornega zbora
iz Celja, ki ga vodi Pavle Bukovac.
V	torek, 16. maja pa bo v Narodnem domu v СеЦи zaključni, VI.
abonmajski koncert in izven. Na koncertu, ki se bo pričel ob 19.30.
uri boste lahko prisluhnili klavirskemu koncertu Benjamina Ša-
verja.
V	dvorani Pokrajinskega muzeja v Celju bo danes koncert Celj-
skega godalnega orkestra, ki ga vodi Nenad First. Kot solista bosta
nastopila violončelista Andrej Petrač in Igor Švarc.
V	dvorani Narodnega doma v Celju pa boste lahko prisluhnili še
enemu koncertu in sicer jutri ob 19.30. uri, ko bosta nastopila mešani
pevski zbor Kovinotehne pod vodstvom Dragice Žvar in moški
pevski zbor prosvetnega društva Anton Bezenšek iz Frankolovega.
V	cerkvi Sv. trojice na Gojki pri Frankolovem bo v soboto, 13.
maja ob 19. uri koncert pevskega zbora prosvetnega društva Anton
Bezenšek, ki ga vodi prof. Marjan Lebič. Na koncertu liturgičnih
pesmi bo poleg domačega zbora nastopil tudi akademski pevski zbor
Sv. Cecilije iz Ljubljane.
V	zdraviliškem parku Zdravilišča Rogaška Slatina bo v nedeljo,
14. aprila ob 10. uri dopoldan promenadni koncert godbe na pihala
Steklarne Boris Kidrič.
V	torek, 16. aprila bo v pivnici Zdravilišča ob 20. uri promenadni
koncert Stadtkapelle iz nemškega Burlandingena. V Pivnici pa si
lahko še danes in jutri ogledate tudi razstavo reporterske fotografije
Draga Brezovca iz Varaždina.
V	Knjižnici Edvarda Kardelja na Muzejskem trgu v СеЦи bodo
jutri ob 13. uri odprli razstavo, ki so jo pripravili ob življenjskem
jubileju umetnostnega zgodovinarja dr. Ivana Stopaija. O njegovem
delu bo spregovoril univerzitetni profesor dr. Nace Šumi, razstava pa
bo na ogled do 24. junija.
V	Grafičnem muzeju Zdravilišča Rogaška Slatina je odprta raz-
stava starih grafičnih listkov iz zbirke Vulkani. Razstava bo odprta
do 29. maja.
V	Galeriji Kulturnega centra Ivan Napotnik v Titovem Veleiyu je
odprta razstava likovnih del akademskega slikarja Oriverja Tihija iz
Verone. Razstava bo odprta do 20. maja.
V	Zdravilišču v Laškem je odprta razstava znamk Rdečega križa iz
vseh celin sveta. Razstava bo odprta do 20. maja.
V	KLjUBU mladinskega kulturnega centra v Celju bo drevi ob
20. uri projekcija video filma Accoused, jutri ob 21.30. uri se bo pričel
koncert skupine »Pleroma« iz Ptuja, v soboto, 13. maja pa bo
v KLjUBU plesni večer.
12. STRAN - NOVI TEDNIK

Srlžan Anton Cizej stavi na paro
NJegowÊ уаЦагЦ, óepraw nekateri stari že weó kot 50 let, so še votino tehnično brezhibni
James Watt, angleški in-
ženir in fizik, ki je leta 1769
zasnoval prvi uporabni par-
ni stroj, je naredil veliko
veselja Antonu Cizeju iz
Griž. Slavni Anglež in po-
stavni Grižan, ki ju ločita
stoletji, pravzaprav nimata
nič skupnega; druži ju le ve-
lika ljubezen do parnih
strojev. V Wattovih časih so
ti stroji predstavljali naj-
modernejšo tehnologijo,
v tem stoletju pa so jih izri-
nili motorji z notranjim iz-
gorevanjem in elektrika.
Toda Anton Cizej še vedno
stavi na paro, saj mu je lep
del življenja rezala kruh.
Cizejeva hiša v Grižah ima
prostorno dvorišče, ki pa so
ga v celoti zasedli valjaiji.
Zadnjih petnajst let, kar seje
njihov lastnik upokojil, bolj
mirujejo.
»Tudi potem, ko sem se
upokojil, sem nekaj ¿asa še
delal,« pravi Cizej. »A me je
kmalu minilo. Davkaiji so
me čisto oskubili, tako da še
denaija za vzdrževanje stro-
jev ni bilo dovolj, zato sem
odnehal. Pa bi lahko še da-
nes delal, s^j mi še vedno ho-
dijo ponujat delo, tudi stroji
so še v odličnem stanju.«
Štirje poiclici
Cizej je začel v predvojni
Jugoslaviji svojo poklicno
pot kot dimnikar. Osvobodi-
tev je dočakal kot partizan
v prvi brigadi, ki je bila usta-
novljena v Sovjetski zvezi.
S to brigado je prehodil lep
del domovine in v svoji de-
lovni sobi si je obesil zemlje-
vid, na katerem je narisana
ta pot in bitke, ki so jih bili.
Po vojni se je zaposlil
v rudniku v Zabukovici.
Opravil je izpite za kuijača in
strojevodjo, priučil pa se je
tudi ključavmčću"stva. Dim-
niki ga niso zanimali, zato pa
je imel toliko več veselja z lo-
komotivami na ozkotirni
progi od Zubukovice do Žal-
ca. Kot strojevodja je oprav-
ljal tudi remonte na lokomo-
tivah in prodrl v skrivnosti
starih hlaponov.
Toda rudnik v Zabukovici
so zaprli in leta 1964 sta Vin-
ko Cilenšek kot strojevodja
in kuijač Vinko Fijuc odpe-
ljala zadnji vlak v Žalec.
Cizej se tudi potem ni mo-
gel ločiti od pare - zaposlil se
je kot kuijač pamih kotlov
v Keramični. Dve leti je delal
tam in v tem času spravil
parne kotle v red, za kar je
dobil tudi kar lepo nagrado.
»Potem pa sem si rekel:
plača je majhna, кдј če bi po-
skusil na svoje. Sosed Vinko
Korber, ki je bil strojnik pri
celjskem Cestnem »podjetju,
mi je rekel, da imigo pami
valjar z zvito gonilno osjo, ki
ga na licitaciji nihče ni hotel
kupiti. Bom pa poskusil,
sem si rekel.«
Seveda pa ne gre, da bi člo-
vek kar na slepo kupil пекгу-
tonski pami valjar, zato je
Cizej пгпргеј odšel na Gozd-
no gospodarstvo v Celje, kjer
pa so mu povedali, da je dela
za valjaije dovolj, s^j so tisti
čas delali kilometre goznih
poti na Pohoiju. Tako so pri
Cestnem podjetju pripravili
še eno licitacijo in Cizej je bil
edini kupec.
»Milijon dinaijev sem od-
štel, kar je bilo takrat zelo
veliko, s^ sem moral v Libo-
jah delati celo leto za 750 jur-
jev. Kar odkrito povem, da
nisem imel dinaija v žepu.
Vse sem si sposodil.«
Gonilno osje potem narav-
nal na stiskalnici in valjar
popravil ter začel delati. Ta
valjar je še sedaj na njego-
Anton Cizej je hotel pri-
peljati pami valjar tudi na
Žalsko noč in na Obrtni se-
jem v Celje, vendar se z or-
ganizatorji ni mogel dogo-
voriti, da bi prispevali za
stroške. Tako je vse ostalo
pri dobri ideji, čeprav Cizej
še vedno upa, da bodo nekje
vendarle našli toliko sred-
stev, da bo lahko ponovno
sedel za volan svojih valjar-
jev in radovednežem, ki se
kar v velikem številu ustav-
ljajo na njegovem dvorišču,
pokazal, kako delujejo.
vem dvorišču. Naredili so ga
v Nišu v tovarni Paunovič
leta 1955 in samo Antonu Ci-
zeju gre zahvala, da je še se-
daj v voznem stanju.
Predvojni valjarji
Cizejevo dvorišče je danes
kot kakšen muzej. Na njem
stoji 5 parnih in pet diesel-
skih valjaijev. Nćustarejšk
sta Zettelmeyeija iz leta 1935
in 1937. Oba je kupil pri Slo-
venijacestah, kjer so ju dali
v pokoj.
»Starejši ima tehnični pre-
gled in še vedno iste kvalifi-
kacije kot leta 1935, ko so ga
naredili,« se pohvali Cizej.
»Tudi ta, ki je dve leti mligši,
je še tehnično brezhiben in
oba imata še vedno 12 at-
mosfer pritiska, toliko kot
takrat, ko sta bila nova. Tudi
dru^ so še dobri. Šiht dva,
pa bi spet delali.«
Svoj čas so vsi valjaiji tudi
delali, здј je Cizej zaposlil tu-
di po šest strojnikov. Njego-
vi valjaiji so utrdili kilome-
tre cest in še sedéó ima kup
prizn^ krpjevnih skupno-
sti, kjer je pomagal graditi
ceste. Valjal je tudi jez za
Šmartinsko jezero in jez
v	Tmavi.	^
»Delo je bilo naporno, toda
vsi strojniki, ki so bili zapo-
sleni pri meni, so si zgradili
hiše. Imel pa sem nek^ do-
brih delavcev, ki so se spoz-
nali na parne stroje. Veste, ti
stroji so veliko bolj občutlji-
vi	kot dieselski, toda, če pri-
dejo v roke pravemu člove-
ku, so tudi veliko bolj tr-i
pežni.«
Cizej je gotovo pravi člo-
vek za te stroje. Valjaije še
sed£Ó vsako leto ponovno
očisti in namaže ter zamenja
olje. Sicer, pravi, bi v enem
letu propadli. V delavnid
ima tudi kup rezervnih
delov.
Na njegovo dvorišče so
prišU že iz muzeja v Bistri,
tudi iz Slovenijacest in iz
celjskega Cestnega podjetja
so se zanimali za valjale. Po-
sla niso sklenili, ker Cizej va-
Za volanom 54 let starega^
kar ga je kupil, vestno
biben.
Dvorišče kot muzej. Marsikaterega mimoidočega radovednost privleče na dvorišče, kjer stojijo Cizejevi valjarji.
Takslstka Cilka in njeni diallzni bolniki
Cilka Jazbec Iz Prebolda že šest let prevaža bolnike Iz žalske občine na dlallzo
če ste med Celjem in
Ljubljano kdaj naleteli na
manjši kombi, za volanom
pa opazili žensko srednjih
let in kratko pristriženih
svetlih las, potem ste prav
gotovo srečali Cilko Jazbec.
Cilka, sicer Preboldčanka,
je ena izmed taksistov na
Celjskem, ki se poleg Izlet-
nikove taksi službe ukvarja
s prevozom bolnikov v dia-
lizni center.
Začela je pred šestimi leti
na pobudo žalske zdravstve-
ne skupnosti, kjer Cilki tudi
poravnavajo stroške za pre-
voze bolnikov, ljudi, ki so
jim odpovedale ledvice in
brez dialize ne morejo več ži-
veti. Tem ljudem je Cilka na
voljo takorekoč noč in dan.
Nekaterim njenim bolnikom
se dializa začenja ob šestih
zjutraj. Po štirih urah jih Cil-
ka razvozi po domovih, ob
trinajstih jo čak^o drugi,
tretji, ko se pričenja noč. In
potem spet domov. Okrog
enih zjutraj. Vmes pa odpe-
lje koga še na razgibavanje,
pa v Ljubljano, Topolšico ali
na Golnik. Skratka, njen de-
lavnik se spreminja od danes
do jutri, dan ni dnevu enak.
»Nobenega praznika ni-
mam, razen nedelje, pa še ta-
krat je včasih treba biti na
voljo ljudem. Stalno sem na
cesti. Vmes skočim domov,
pospravim, kaj skuham, ker
imam družino. Delo je težko,
naporno, vendar delam z du-
šo in srcem s temi ljudmi,« je
razlagala Cilka.
Sprva je imela malce tre-
me, kasneje je brez dreganja
pripovedovala naprej: »Lju-
dje so zadovoljni z mojim de-
lom, vs^ tako pravijo. Nič
več jim ni treba čakati na re-
šilni avto, gledam, da sem
vedno prej v centru, da me
ne čak^o.«
Za taksistko Cilko mi je
nekdo dejal, da je svetla toč-
ka dializnega centra. Ne le,
da prevaža bolnike - to je
konec koncev njena služba
- toda Cilka zna prisluhniti
ljudem, jim reči lepo besedo,
ko soje n^bolj potrebni, pri-
nese jim to ali ono iz lekam.
S srcem in dušo pa dela tudi
za društvo ledvičnih in dia-
liznih bolnikov. »Kupila sem
si blok,« je pričela, nato pa:
»Dala sem ga registrirati in
zd«0 hodim okrog obrtnikov,
jih prosim za pomoč, za kak-
šen dinar, ki ga potrebujejo
predvsem za opremo. Nekžg
denaija sem že zbrala, neka-
teri ga še obljubljîùo. Tudi,
če je kakšen sestanek,« je še
pripomnila, »jih peljem brez-
plačno. Dializni bolniki sami
ne smejo in ne zmorejo voziti
avtomobila. Skratka, poma-
gam kolikor se le da.«.
Cilka je res prijetna sogo-
vornica. Nič je ni bilo treba
spraševati, kar sama je razla-
gala naprej: »Taksistka sem
postala pred dvansgstimi le-
ti, ko sva se z možem vrnila
iz Nemčije. Najprej sem stala
na taksi prostoru v Žalcu,
potem sem pred šestimi leti
začela prevažati dializne bol-
nike. Prva pot me je vodila
v Ljubljano, tega dne ne
bom nikdar pozabila. Pred
štirimi leti sem Mčela voziti
tudi v Celje.« Malce je pomi-
slila, nato pa: »Na začetku
sem zelo trpela, večkrat sem
se skrila v kakšen kot in jo-
kala, ko sem videla, kako ti
ljudje trpijo. Zdaj jim sku-
šam pomagati,« je zaključila
svojo pripoved Cilka Jazbec.
Življenje z diaiizo
pri petindvajsetili
Cilkini pacienti so v glav-
nem iz žalske občine. Različ-
nih spolov in različnih staro-
sti so. Niumlioša je Milena
Obreza iz Pariželj. Petind-
v^set let ima in takšna je
njena zgodba: »Na dializo
hodim leto in pol, težave so
se začele pojav^ati pred dve-
ma letoma, prej nisem imela
nobenih problemov. Zd^
hodim na dializo vsak pone-
deljek in petek. Tudi oče pri-
haja, že dvan^st let. Po tri-
krat na teden. Če se sprijaz-
niš z dializo, živiš kot vsak
drug človek. Le vdati se ne
smeš. Živeti moraš v prepri-
čanju, da si zdrav, pa kar gre.
Tudi v službo hodim, trikrat
na teden, ostale dni sem
v bolniški. Sicer pa sem tu-
кгц na dializnem centru kar
zadovoljna. Le zdravnika bi
radi imeli večkrat ob sebi.«
Drug za drugim so prihaja-
li Cilkini pacienti. Za Mileno
Rudi Skarlovnik iz Polzele.
Od oktobra hodi na dializo,
šestkrat je ležal na operacij-
ski mizi. Potem Antonija
Brezak. Tri leta je redna obi-
skovalka centra. Nazadnje je
prišla dvainsedemdesetletna
Marija Levar iz Gnišovelj.
Sedem let je že njeno življe-
nje odvisno od podolgovate
cevi z nešteto nitmi. »Ah, кад
пгд povem, slabo se poču-
tim,« je bila kratka. Potem
pa: »Saj je kar dobro tukaj,
ko bi le naše ure vedno drža-
le. Vem, sestre niso krive,
stroji se pokvarijo,« se je raz-
govorila.
Zatem so se odpeljali.
V Cilkinem kombiju. Do pri-
hodnje dialize.
Posteljna tehtnica
- darilo Libele
Petinsedemdeset ljudi
im^jo trenutno v kroničnem
dializnem programu, kot te-
mu pravijo v dializnem cen-
tru. »Razmere v njem so kri-
tične,« je ocenil strokovni
vodja dr. Marijan Močivnifc
Premalo je kadrov, tako sf^
ster kot zdravnikov. Potr^
bovali bi tri do štiri zdrav^
ke. Pesti jih priprava dializ;
ne vode. Ze več kot leto diú
strokovnjaki popravljivo na-^
pravo, »počasi jo bo tre^
obnoviti, to pa zahteva mií
jarde, ki jih niti slučajno nÇ
mamo,« je bil črnogled dr.
Marijan Močivnik.	|
Kljub zapletenim razme;,
ram tudi v dializnem centru
kd^ posije sonce. Za boliU:
ke in osebje je neprecenljiv«
vrednosti novi monitor ^
nadzor srčnega ritma, po vei
letih so končno zaposlili telv
nika, ki skrbi za aparaturi
Pred odbodom pa še pogovor s strokovnim vodjem dializnega centra dr. Marijanoj^
Močivnikom.	Foto: EDI MASNE^ j
NOVI TEDNIK - STRAN 13
¡(danes brez-
ца pol zastory.
ftudi sam mo-
jiati in kasne-
j, zahteva tudi-
jipcev, da po-
0	kupnino. Ve,
vaijaiji precej
ßejski primer-
ranjenih v Slo-
istri« na obči-
la si Cizej niko-
jvoščiti novega
3U je verjetno
t 5дј drugače
iSiu ne bi stale
e pošasti, kijih
вко veselja so
m še zdaj se
more pomiriti
1	je čas pamih
valjar ga ni,«
osno spravi za
^ Zettelmey-
IČKO ŠROT
ÎD1 MASNEC
ivaležni delav-
sojim podari-
itnico. »To je
ek, ki vehko
fei pa dober
sanja odvečne
»takrat, koje
íijen na umet-
; bil zadovoljen
lia.
"Idneje vcen-
®tišje, v miru
«pétala dobro
pni tudi o po-
a ledvičnih in
«ov. »Težko je
'■•eiuje Stevüo
^"ka sicer ni
[»đializnih in
•^kov, a jim
Ikojih močeh.
J", predseduje
[ Je bilo usta-
JN^en dni-
bolnike,
Jroike, pove-
C» prepreče-
rjvic, jih po-
' Pfehrani kot
Ч^ obenem pa
'"^tva zbirati
Pfepotrebno
je bil
»MisUm
»da gre za
tudi zara-
Pozna-
¡^odatke, ven-
J problemu
pozorno-
^'^en dr. Mo-
ÍÍ ali dol, šte-
fcoy zgovor-
tj^iznem cen-
Iti?! '^ekaj bo-
№h,nano-
£liUkov. Toli-
ko tudi letos.
I,/*^orda tudi
J W ki jim
|,,>iti zdrav-
preživeti.
^lavijah v klopčič
3 Jjenjsko nit...
Z EÊYinom Frtztom o pesmicah, Slovencih In otrocih, pa še o psu In vrtičku
Bilo je točno opoldne. Sijalo je son-
ce. Gospa Mila je pospravljala stano-
vanje, najmlajša prebivalka tistega,
z vrvežem napolnjenega stanovanja
na vrhu devetega bloka ljubljanske
Bratovševe ploščadi je mimogrede
povedala nekaj o baletu pa o ekskur-
ziji ali »kako se že temu reče«, veliki
pesnik - če so še živeči pesniki za
Slovence sploh lahko veliki - pa je
b,il kar preveč običajen človek. Neka-
ko nič podoben tistemu, kar je mogo-
če prebrati v eni od njegovih pesmi:
»... imenovani E. F., že nekaj let skru-
šen, precej pije, telesno načet, malo-
dušen, nekakšna pisateljska (piše pe-
smice) beda,...«
»Z leti sem postal dovolj harmoni-
čen in uravnotežen človek, ki ima naj-
osnovnejše človeške probleme in пгд-
hujše notranje boje že za sabo. Sicer se
pa кгц drugega pri teh letih že ne bi
spodobilo,« pravi s tistim svojim mir-
nim glasom. »Nisem posebno intro-
vertiran tip, nič kaj ne razkopavam po
sebi. Morda se to čudno sliši, vendar
pa me bolj zanimajo objektivne stvari
okoU mene - zgodovinski in družbeni
problemi - pa kar je še takega. To je
popolnoma dovolj za neko razvejano
življenje, za nek interesni krog, ki ga
tudi moja poezija, čeprav ni ozko
usmerjena, ne more v celoti zajeti. Po-
ezija pač izbira svoje teme ne toliko po
pomembnosti kot po tem, koliko sodi-
jo v formo. Ni vse, kar je v življepju
pomembno, tudi upesnitve vredno,
hkrati pa marsikaj življenjsko obrob-
nega prav lepo sodi v pesem,« pove
naslonjen na svojo desno roko v majh-
ni, v zadnji kotiček stanovanja potis-
lyeni delovni sobici, prenabiti s knji-
gami.
Discipliniran pri delu? »Precej. Če-
prav je pesnikovanje in prevajanje ta-
ka zadeva, da se je ne da natančno
načrtovati. Včasih se zaskoči tam, kjer
bi najm^ pričakoval. Ampak rokov
za oddajo rokopisov pa ponavadi ne
zamujam,« pravi.
Sicer pa je njegov vsakdanjik precej
utirjen. Zjutraj vstane malo kasneje
kot preostanek številne družine, saj bi
sicer ^eča pred kopalnico, l^er se
vsako jutro drenjajo trije otroci in žena
Milena, bila še večja. Dopoldne preživi
kot večina ostalih Slovencev v službi,
ki ga veseU in mu je všeč, razen seveda
tega, da je slabo plačana. Popoldne je
običajno treba naprej priskočiti na
pomoč Aleksandri, ki hodi v 4. razred,
včasih pa tudi osmošolki Moniki, окоИ
«olskih problemov, potem pa tja do
večera ponavadi preždi med рЦједјет
lastnih in prevajanjem tujih hterarnih
zadevščin.
»Pesmica se sicer res napiše sama in
vsekakor ne takrat, ko bi človek hotel,
vendar pa tiste prve zapiske, ki nasta-
nejo po navdihu, kot se temu reče,
ponavadi spravim v mapo. Ko je raz-
položenje in čas ali pa k^ zunanjega,
na primer kakšna uredniška prošnja,
jih pa dodelam. No, to je pa že delo, pri
katerem se lahko tudi spotim. To je
namreč podobno, kot če bi pisal mate-
matično šolsko nalogo - potrebno je
delo in koncentracija. Temu se pač ne
da izogniti, če hočeš, da bo pesem do-
bra, kolikor je pač v tvoji moči. Pri tem
sem pa še perfekcionist,« razloži svoj
»recept« Ervin Fritz.
Jezik njegovih pesmi je preprost,
vsakdanji, tematika ponavadi tudi. Ivo
Svetina je nekoč zapisal, da je Fritz
realist, ironičen in sarkastičen kronist
vsega lepega in grdega, sivega in zlate-
ga na tem malem mavričnem sloven-
skem svetu. In kako takle kronist vidi
današnji spolitizirani trenutek, ki je
v svoje vihaije potegnil tudi literate?
»S Slovenci je pač tako kot s palčki
v tistem znanem vicu o Sneguljčici.
Namreč 4 palčki so prišli v gostilno in
na začudeno vprašanje krčmarja, kdo
sa so, izjavili, da so Sneguljčica in se-
dem palčkov. Ko jih je krčmar opom-
nil, da so samo štiije, so mu pa dejali:
,Hja, ko pa ni ljudi/ Po tej šali se ravna
tudi slovensko občestvo, čigar posa-
mezna področja pač zastopa samo ne-
kaj ljudi, samo ena ekipa. V taki situ-
aciji pa tudi pisatelji ne morejo izosta-
ti. Sam se publicistično s temi politič-
nimi zadevami ne ukvarjam posebej,
sem pa podpredsednik slovenskega
PEN in te stvari vsaj spremljam z zani-
manjem. Pohtika je pač tudi eden od
predmetov mojega zanimanja.«
ZNANCI S CELJSKEGA
Sicer je pa tale pesnik, ki je poleg
tega še dramatik pa prevajalec pa (vsaj
v mladih letih) pubUcist pa pisec son-
gov tudi po naročilu pa dramaturg po
izobrazbi pa redaktor po službeni dolž-
nosti pa vragsigavedi kaj še vse, ki ima
rad rumeno barvo in jesen zaradi svo-
jevrstne svetlobe dneva, tudi ata. Ti-
stih dveh že omejenih deklet, ki zdaj
pridno rasteta in je treba zato spet več
kuhati doma, in enega že skoraj odra-
slega fanta, ki mu je me Maj in je tre-
nutno vojak. »Mislim, da nisem poseb-
no strog ata, ampak v nekaterih pogle-
dih, sem pa popolnoma nepopustljiv.
Posebno kar tiče moralnih zadev. Po-
skušam jim dopovedati - zlasti z zgle-
dom - da še zdaleč ni nujno najbolje
to, kar mi koristi. Če se kdaj кгд zaple-
te okoli tega, imamo hudo »rajtšolo«.
ampak na ta način, da se vse natančno
pogovorimo. Z obema ženama sem
vedno živel tako, da smo vse sproti
urejali, da smo se - če je bilo treba
- o vsem sproti skregali. To se prenaša
tudi na otroke, ki so hudi polemiki,
imajo dolg jezik in se ne dajo kar tako.
Mislim, da so dobri bojevniki. Našo
psičko Besi imamo pa tudi zaradi
vzgojnih razlogov. Pred kratkim smo
imeli mlade, za katere je skrbela pred-
vsem Monika. Ko jih je prodala, je de-
nar zelo pravično razdelila na vse tri
otroke,« pravi ata Ervin, ki pa, za razli-
ko od svojega podmladka, ne mara te-
levizije in si je zadnjič zračunal, da že
17 let trpi ob nedeljskem navdušenju
nad to škatlasto zadevo. Tudi zato, ker
mu je treba ta leta dvojno šteti...
In kaj dela dotični »E.F.« kadar ne
dela? »Skor^ vedno delam in otroci so
ponavadi nejevoljni, ker tudi na počit-
nice vlačim delo s seboj... No, zadnja
leta se ukvarjam pomalem z vrtičar-
stvom. Tam za Savo smo izkrčili hudo
zaraščeno gmajno in na tistih dveh
arih, ki delujeta prav »veleposestni-
ško«, zdaj pridelujemo solato pa rože.
Ob sobotah in nedeljah, ko dnevno na-
črtovanje prevzame v svoje roke žena,
hodimo pa na kakšne sprehode, izlete,
poleti na piknike...«
Se kdaj iz svoje »tople izbe blizu
Ruskega caija« poda tudi v rodni Pre-
bold in v Celje, kjer je gulil srednješol-
ske klopi? »S Preboldom nimam nič
več. Tam imam samo še grobove,« po-
ve nekoliko tipko, potem pa, kot da je
pregnal neprijetne misli, nadaljuje da
je s Celjem pač drugače, ker so tu lju-
dje in ustanove, s katerimi sodeluje.
Letos je bil že dvakrat na obisku na
»svojem« učiteljišču, ki se zdaj imenu-
je Pedagoška srednja šola, letos bo 30-
letnica mature njegovega razreda, celj-
sko gledališče ima to sezono na spore-
du Opero za tri groše, ki jo je iz Brech-
tove nemščine prevedel - in kritiki
pravijo, da dobro - prav on, Zaijani
igrajo njegovega Kralja Malhusa...
Seveda pa se je Celje v teh mnogih
letih odkar Ervin živi v ^ubijani, pre-
cej spremenilo. »Razširilo se je pred-
vsem proti Savinjski dolini, kar me
kot »še vedno malo po kmečko videče-
ga«. Savinjčana seveda ne veseli po-
sebno. Če splezate na kak hrib okoh
Prebolda, lahko vidite, da je Savinjska
dolina pozidana od Celja do Vranske-
ga in da je zlasti Žalec čisto narobe
postavljen. Namesto, da bi se širil na
primer proti Grižam, kar naprej leze
v doUno. In to je žalostno videti,« obu-
di celjske podobe v spominu človek,
ki si malce »maminega« domačega
vzdušja sredi Ljubljane rad pričara
z lastnoročno pripravljenim domačim
prijateljem, ki mora imeti zadosti rozin
in orehov, pa še vročega je treba nare-
zati, da hrustlja... INES DRAME
Ervin Fritz se je rodil konec junija leta 1940 v Preboldu, ki se mu je takrat še reklo
Šenpavl. Po osnovni šoli je odšel v Celje ha učiteljišče, od tam pa v Ljubljano na
ÀGRFT - na študij dramaturgije. Po študiju se je nekaj brezposelnih let ukvarjal
s publicistiko, potem pa so ga vzeli v službo na televizijo, kjer je naprej delal
v zabavni nato pa v dramski redakciji. To so bila leta, ko je bila televizija še bolj
režimska kot je danes in ko je bila naša družba še »brezkonfliktna«, zato je zaradi
političnih »grehov« kmalu moral v prevajalnico. Od tam je kmalu odšel v Mestno
gledališče ljubljansko za umetniškega vodjo. Ko je ob smrti prve žene ostal samo-
hranilec z dvema otrokoma, je moral poiskati službo z večjo plačo oz. s takim
obsegom dela, ki mu bo puščalo toliko časa, da bo lahko počel še kaj drugëga. Tako
je odšel na radio, zraven pa se je začel bolj intenzivno ukvarjati s prevajanjem.
Zdaj je redaktor radijskih iger za otroke na ljubljanskem radiu, poleg tega pa
pesnikuje in veliko prevaja. Zdaj se bo lotil dela Marina Držiča Dundo Maroje, ki
bo precej trd oreh, saj gre za hrvaščino izpred nekaj stoletij, obarvano z renesanč-
nimi italijanskimi izrazi. Doslej je izdal sedem pesniških zbirk: prvo z naslovom
Dva skupaj z Vidom Korarjem, potem pa Hvalnico življenja, Dan današnji, Okniške
sveta. Minevanje, Dejansko stanje in Slehernika. Napisal je nekaj dram, ki so izšle
v zbirki Farse (Komisija za samomore, Kralj Malhus in Karantena) ter Mirakel
o sveti Neži. Je avtor treh slovenskih musicalov in številnih songov. Letos jeseni pa
bo ob njegovi bližajoči se 50-letnici pri Državni založbi izšla knjiga vseh njegovih
dosedanjih pesniških zbirk, kar bo zapolnilo trenutno praznino po knjigarnah, ki
vam sedaj ne morejo ponuditi nobene Fritzove knjige...
Deviške čistosti morišče
Kljub stalnemu ponavlja-
nju matere cerkve, da je
plesišče »deviške čistosti
morišče«, SÒ tudi v Celju
predstavljali eno izmed naj-
priljubljenejših oblik zaba-
ve in druženja plesi.
Poleg dobičkaželjnih go-
stilnič^ev in hoteliijev, so
jih največ prirejala različna
društva, ki jih je bilo v Celju
v letih pred prvo svetovno
vojno blizu osemdeset. Zara-
di tega so bili plesi neka vr-
sta kosanja med različnimi
društvi, ki so se rada pohva-
lila z obiskom lastne plesne
prireditve ali pa se ponorče-
vala iz slabo uspelega plesa
nasprotnega društva. Tako
slovensko časopisje z veliko
mero škodoželjnosti poroča
o »neuspelih« plesih različ-
nih nemških društev in je le
redko objektivno pri hvalje-
nju slovenskih, na drugi
strani pa celjska Deutsche
Wacht podrobno opisuje
uspele plesne prireditve
Nemcev, o slovenskih plesih
pa obič^no poroča kot
o propadlih zabavah poščice
slovenskih »prvakov«. Raz-
umljivo, da je to posledica
stroge nacionalne razmeji-
tve, ki je podobno kot pri ce-
lotnem družabnem življenju
veljala tudi pri plesih.
Plesna sezona je bila tudi
v Celju predvsem v pred-
pustnem času. Začela seje
kmalu po Novem letu in tra-
jala globoko v marec. V tem
času so se zvrstili vsi najpo-
membnejši (elitni) plesi n^-
bolj delavnih slovenskih in
nemških društev, ki so se po-
navljali iz leta v leto. Med
tradicionalnimi plesi v pred-
pustnem času so bili na slo-
venski strani naj boj obiskani
vsakoletni ples celjske Čital-
nice sredi januarja, sokolski
pustni ples na pustno nede-
ljo in plesni venček istega
društva na pustni torek, ples
Slovenskega obrtnega in od
léta 1906 dalje Slovenskega
trgovskega društva na sveč-
nico ter akademski ples v za-
četku marca.
Od nemških elitnejših ple-
sov pa velja omeniti veteran-
ski plesni venček na svečni-
co, plesni venček nižjih ofi-
cirjev celjskega garnizona
sredi februarja, turnarski
pustni ples na pustni torek
in v začetku marca še t. i. Ja-
gaball, ki sta ga vsako leto
organizirali celjsko pevsko
društvo in lovska družina
Edinost. (Tradicija Jagaballa
se je med celjskim nem-
štvom ohrariila tudi v obdob-
ju med obema vojnama.) Po-
leg teh bolj ah manj ustalje-
nih ehtnih plesov, je bilo
med letom še več drugih
plesnih prireditev, popular-
nih plesnih venčkov, ki niso
imeli fiksnega datuma, a so
jih društva vseeno prirejala
dokaj redno. Ker je bil za de-
»Plesišče je deviške čisto-
sti morišče; angelj nedolž-
nosti se joka, peklenski za-
peljivec pa ima svojo ra-
dost in veselje. Veliko jih
začne plesati zdravih in ne-
dolžnih, malo, malokdo ne-
ha plesati brez dušne ali te-
lesne škode. Navadni ples
spravlja telo pod zemljo,
dušo pa v pekel. Naj bi vsi
vstali od smrti, kar jih je
mladih pomoril zapeljivi
ples in pogubil, od strahu bi
oben pameten človek ne
plesal več«...
(A. M. Slomšek: Krščan-
sko devištvo, Celovec 1894
- deveti natis)
lovanje vsakega društva po-
treben denar, ta pa se je naj-
lažje zbral z organizacijo
takšne ali drugačne zabavne
prireditve, začinjene z obili-
co pijače in modernimi rit-
mi, so biU ti plesi odprtega
značaja in velikokrat se je
zgodilo, da so vzdušje na ple-
su tega aU onega slovenske-
ga društva pokvarili nemški
»izzivači« - in obratno. Na
eUtne plese pa so prireditelji
vabili pisno, tako da je bil
vstop dovoljen le osebam, ki
so se lahko izkazale z vabi-
lom na svoje ime. Pri nekate-
rih elitnih plesih v Celju je
bilo dovolj že to, da si bil
član kateregakoli narodnega
društva in zaradi tega nisi
potreboval posebnega va-
bila.
Obvezna pa je bila na takš-
nih prireditvah svečana
obleka, ki je bila največkrat
že vnaprej določena. Tako je
npr. Domovina za »sijajni
ples« Čitalnice v Narodnem
domu leta 1897 (prvi ples
v novozgrajenem Narodnem
domu sploh) svetovala za go-
spode »črno salonsko oble-
ko«, za dame pa »malo to-
aleto«.
Prihodnjič:
Plesi v maskah
14. STRAN ' NOVI TEDNIK
ттш	11. MAJ 198a
Dragi prijatelji!
Kar nek^ časa se ni-
smo srečali na naši strani.
Kljub temu vas moram
pohvaliti, sßj se je nagr-
madil cel kup vaše pošte.
Celo glasila z osnovnih
šol sem dobila in sicer
z osnovne šole Ivan Ko-
vačič-Efenka To in ono, iz
Polzele pa Glas mladih,
ki se lahko pohvali, da je
natisnjen kot pravi časo-
pis. Tako eni kot drugi pa
so sestavili vsebinsko ze-
lo pestri in zanimivi šte-
vilki, iz katerih bomo
v prihodnje tudi povzeli
kakšen sestavek.
Vaša Tanja
MoJa muca
Moja muca je dobra in če jo
pobožam, začne presti. Muca je
pisana: čma, bela, »java.
TINA ŽLAUS, l.r.
OŠ Edvard Kardelj
Slovenske Koiyice
Mi med seboj
Naš razred je zelo številčen.
Večkrat se prepiramo, kajti niko-
li se ne moremo zediniti. Tako
pride do sporov med nami in do
zgodbic kot je tale.
Bližal se je pust Pri razredni
Uri nam je tovarišica predlagala,
da bi se na ta najbolj nori dan
predstavili v skupini. Večina nas
je bila za to, a se je kmalu od
zadaj zaslišalo godnyanje. Fantje
so namreč imeli svoj načrt Nena-
doma je vzkipela Simona. Žal pa
tudi potem nismo bili vsi enake-
ga mnenja. Ogrevali smo se za
nove in nove zamisli in ko nas je
prekinil šolski zvonec, še nismo
ničesar izbrali. Seveda me je Si-
mona takoj napadla: »Zakaj si za-
vrnila moj predlog?« Mimo sem
ji pojasnila, da mi ni bil všeč.
Hotela se mi je maščevati in mi je
zato skrila svinčnik. Takoj sem ji
vrnila in ji vzela peresnico. Po
pouku se me je izogibala. Nisem
se ji približala, saj bi bilo videti,
kot da se hočem opravičiti. Mol-
čali sva do doma. Naslednji dan
sem ji hotela še bolj ponagajati.
Na povabilo, naj grem z njo v tr-
govino, je bil moj odgovor izre-
čen čisto hladnokrvno: »Le za-
kaj, saj sva se sprli.« Čez nekaj
dni sva seveda spet spletali pogo-
vore, a problem razreda je ostal
nerešen.
HELENA KOLAR, 7.r.
OŠ Bratov Letorye
Šmartno ob Paki
MoJ pes
Doma imam velikega nemške-
ga ovčarja. Ime mu je Jago. Ati
hodi z njim na tekmovalca. Ne-
koč so skakali čez skakalnico. Ja-
go je prvič zelo lepo skočil. Lju-
dje so mu bučno ploskali. Jago
se je obrnil in skočil še trikrat
Jago je krasen pes, zato ga ima-
mo vsi radi.
VTTA MEDVEŠEK, 1. r.
OŠ Fran Кгадјс
Celje
Pomlad
Pomlad je najlepši letni čas.
Vsa narava se prebuja. V gozdu
vse oživi. Konec je zimskega spa-
nja. Rastejo vse spomladanske
cvetice: zvončki, trobentice in
žafran. Otroci jih zelo radi nabi-
ramo.
ALMA SELIMOV1Ć, 3. r.
OŠ Ivan Kovačič-Efenka
Celje
Metuljček
Spomladi letajo metuljčki.
Najlepši je rumen kakor sonček.
Zato je srečen, ker leta po zraku.
Če bi ga ujela, bi ga izpustila.
URŠKA TOPOLŠEK, l.r.
OŠ Stranice
Razmišljam o rokah
Moje roke so zelo delavne. Ra-
de brišejo prah in pomivajo po-
sodo. Večkrat sežejo v roke prija-
telja in objemajo ter gladijo ma-
mino lice. Moje roke ne marajo
umivanja z mrzlo vodo, ljubijo pa
dišeča mila in vlažne kreme. So-
vražijo lak na nohtih in zahteva-
jo, da so ti vedno pristriženi. Po-
zimi se odenejo v rokavice, poleti
pa so najraje brez obleke. Za
rojstni dan so dobile lep zlat pr-
stan, ki se bohoti na sredincu.
Zgodi se, da me včasih ne uboga-
jo. Nemarno primejo kakšen
krožnik, ki nato pade na tla in se
razbije. Ponosna sem na delo
svojih nepogrešljivih rok.
KATJA KOJNIK, 2.Г.
OŠ Franjo Vrunč
Celje
Sosed ml Je povedal
Pogovarjala sem se s sosedom,
ki je bil partizan in povedal mije
tole zgodbo o koncu vojne.
Maja 1945. leta sem bil v dva-
najsti slovenski narodno-osvobo-
dilni brigadi v sklopu Štirinajste
divizije. Bilo je na predvečer
dneva zmage. Naša enota se je
zadrževala na položajih nad Gro-
supljem. Spopadi z Nemci so bili
srditi, pa tudi boji z domobranci.
Po polnoči sem prevzel dolžnost
dežurnega oficirja. Naš položaj je
bil neugoden. Razporedil sm
stražarska mesta in razposlal pa-
trole za zvezo z ostalimi četami
brigade. Okrog tretje ure zjutraj
je obstreljevanje naših položajev
prenehalo. Spraševali smo se, kaj
to pomeni. Še bolj skrbno smo
opazovali položaje sovražnikov.
Daiülo se je, ko nam je dežurni
oficir z velikim veseljem pove-
dal, da je Nemčija kapitulirala.
Česa takega nismo pričakovali.
Vse strelivo, ki smo ga še imeli,
smo z oficirjevim dovoljenjem iz-
strelili v zrak. Ob zori se je na
cesti zbrala cela brigada in s pe-
smijo smo odkorakali proti Ljub-
ljani. Nemci so se bliskovito umi-
kali iz glavnega mesta. Ko smo
prispeli, je bilo tam vse polno
partizanske vojske. Sprejeli so
nas z zastavami in cvetjem, tekle
so solze, marsikatera mati je
spraševala, kje je r\jen sin, mož
ali brat Slavje je trajalo še na-
slediyi dan, ktgti prišla je težko
pričakovana svoboda.
NATALIJA
PODJAVORŠEK, 8.Г.
OŠ Frankolovo
Spak in vijak
Nekoč živel je spak,
ki požrl je vijak.
Zaradi tega bolan je bil
in močno seje potil.
Pa je zvedel za zdravnika,
častitljivega gospoda bika.
Kje stanuje ta zdravnik?
Tretja »štala*, peti »štrik*.
Pa je spak na pot odšel,
prav pozno je do tja prispel.
Prav lepo ga pozdravi
in tako se mu predstavi:
»Jaz sem spak, ki požrl je vijak.
Pomagajte, ljubi doktor!
Nič več ne bom strašil
in otroke тџјћпе plašil!
Pomagajte!*
»Jaz pomagati ne morem,
ker orodja ne premorem.
In ker v trebuhu imaš vijaček,
bodi zduj vijaček spaček.*
ALEŠ DVORŠAK, 6.r.
OŠ Štorski železaiji
Štore
HAČUNALMK - MOJ PRIJATELJ
Programi
1 REM IZRAČUN 10 POLJUBNIH ŠTEVIL
10 LET a = O
20 LET b = O
30 INPUT c
40 LET a = a + 1
50 LET b = c + b
60 IF a < 10 THEN GO TO 30
70 PRINT "VSOTA 10 ŠTEVIL JE "; b
1 REM NAPIŠE 20 ŠTEVIL ZAPOVRSTJO
10 FOR a = I TO 20
20 PRINT a
30 NEXT a
1 REM PROGRAM, KI TI IZRAČUNA OB-
SEG IN PLOŠČINO PRAVOKOTNIKA
10 PRINT "NAPIŠI DOLŽINO STRANICE "
a: INPUT a
20 PRINT "NAPIŠI DOLŽINO STRANICE"
b: INPUT b
30 LET p = a • b
40 PRINT "PLOŠČINA PRAVOKOTNIKA
JE"; p, "CM2"
50 LET o = a + b + a + b
60 PRINT "OBSEG PRAVOKOTNIKA JE"-
o, "CM"
1 REM PROGRAM, KI SEŠTEJE, ODŠTEJE
ZMNOŽI IN DELI DVE ŠTEVILI
10 INPUT a
20 INPUT b
30 LET c = a + b
40 PRINT "VSTOTA JE"; c
50 LET c = a - b
60 PRINT "RAZUKA JE", c
70 LET c = a • b
80 PRINT "ZMNOŽEK JE", c
90 LET c = a/b
100 PRINT "KOUČNIK JE", c
110 BEEP. 3,2: BEEP. 3,5: BEEP. 3,3
120 PAUSE 200: CLS
130 GO TO 10
1 REM UGIBATE ŠTEVILO (1-10)
10 LET a = (INT(RND*9)7+1
20 INPUT b
30 IF b = a THEN PRINT "PRAVILNO" PA-
USE 200: CLS: GO TO 10	. ^
40 IF boa THEN PRINT "ŠTEVILO", b,
"JE NEPRAVILNO": GO TO 20
HIŠA NAMENJENA
DOBRIM
GOSPODARJEM
BLAGOVNICA
AGRINA
VSE ZA DELA Z ZEMLJO
VSE ZA TISTE, KI GRADIJO
VSE ZA VAŠ HOBI
REZER VNI DELI
IN
LJUBLJANSKA BANKA
ZAPOMNITE SI, KJE KUPUJE
DOBER GOSPODAR!
BLAGOVNICA AGRINA
ŽALEC
MAJ 1889
NOVI TEDNIK - STRAN 15
nočne
cvetke
t Prejšnjo sredo je v ki-
nu Metropol razgr^al Raj-
lo M. z Ljubljanske ceste
^ Celju. Rajko, ki je pred
yjiodom pustil nebogljene-
ga štiriletnega otroka, si je
^ed razbijanjem kozarcev
porezal roko, zato so ga mi-
[jgniki odpeljali v Zdrav-
jjveni dom. Ker se tudi tam
umiril, je dobil (zastonj)
Je en prevoz - do prostorov
^ treznenje. »Račun« bo
¿obil pri sodniku.
Џ V sredo zvečer je pri-
jlo do prepira z Ijubezen-
gljim ozadjem na dvorišču
¡^iilčinskega 4. Vlogo Ro-
piea je odigral Sähet L. iz
Efenkove, ki jo je tudi sku-
pil - Milenko A. ga je zabo-
del z nožem. Sähet je k sre-
fi dobil le lažje rane, zade-
va pa se seli z dvorišča na
sodišče.
•	V četrtek zvečer je
Drago S. iz Zavodnega ta-
val proti domu, potem pa
otnagal že na cesti v Zagra-
du. Ker je bil v takšnem
stanju, da nikakor ne bi
zmogel poti do doma, so ga
miličniki odpeljah v pro-
store za treznerge, kjer si je
v miru odpočil.
•	Slavka G. iz Ločice pri
Polzeli bo zadnji obisk pri
njegovi bivši prijateljici
Cvetki Č. v Vodnikovi ulici
v Celju kar drago stal. Slav-
ko je vstopil nasilno, ker ga
Cvetka ni hotela sprejeti,
potem pa ji je namenil še
nekaj klofut. Miličniki so
ga ovadili zaradi nasilni-
škega obnašanja in zaradi
kršitve nedotakljivosti sta-
novanja.
•	V petek zvečer je pri-
llo do sorodstvenega prepi-
ra na njivah v Ločah, ko je
¡Alojz G. iz Lopate udaril
s kleščami svakinjo Kristi-
no J. iz Dobrove. Za vzrok
irepira še ne verno, imamo
)a rezultat prvega polčasa
-en izbit zob.	g g
piasniio
Da ne bi prišlo do neljubih
■menjav v zvezi z osebami
»nočnih cvetkah«, ki so bile
liijavljene v prejšnji številki
K. aprila), pojasnjujemo, daje
'restavraciji Merx v Novi vasi
•«rajal Štefan K., ki stanuje
' Skapinovi 14, ne pa Štefan
Цг1п, ki stanuje v Skapinovi
Spet pomor rib
Zaradi onesnaženja
"udinje in Voglajne je
^ ponedeljek spet prišlo
večjega pogina rib.
. Kot so v torek sporočili
^ Uprave za notranje za-
deve Celje, je prišlo do
Pogina rib naprej od me-
kjer se izliva kanaliza-
iz Cinkarne. Ugotovi-
^ so, da so že 6. m^a pri-
v Cinkarni na tretji
^^kciji sušilnega stolpa
^adi okvare prečrpavati
^eplerib kislino. V pone-
^^Ijek, ko so mislih, da je
^ Vsa prečrpana, so pri-
okvaro odpravljati,
^ot kaže, vse kisline niso
Prečrpali, zato je prišlo do
ki je verjetno pov-
množični pogin rib.
•koliko rib je poginilo, do
orka še niso ocenili, po
"apovedih pa je škoda
t^^ecejšnja.
Streli v oeliskom vrtcu
Zvonimir Runjak, ki Je osumljen umora. Je v priporu
Prejšnjo sredo popoldne,
nek^ minut pred trinajsto
uro je 40-letni Zvonimir Ru-
njak iz Bjelovara, že dlje ča-
sa pa živi v Celju v Ulici
bratov Vošnjakov, v vrtcu
Zarje v Drapšinovi ulici
streljal v svojo nekaj mlaj-
šo ženo Fino, nato pa jo še
večkrat zabodel. Fina je
umrla, Zvonimir pa pobeg-
nil, vendar se je še isti dan
prijavil na Postaji milice,
v Celju.
Prepiri med zakoncema
Runjak so se vlekli že precej
časa, šlo pa naj bi za ljubo-
sumnost moža. Pred mese-
cem dni sta se ponovno sprla
in prišlo je do fizičnega obra-
čunavanja, zaradi česar se je
Fina odselila, sedemletno
hčerko pa je kasneje dala
v rejo. Od tedaj se je Fina
skrivala pred možem.
V sredo je kot običajno pri-
šla v službo ob 12. uri (v vrt-
cu je delala kot snažilka),
manj kot uro kasneje se je
njen delavnik končal za ved-
no. Zvonimir Runjak je vsto-
pil skozi službeni vhod in
srečal Fino na hodniku. Zah-
teval je, da se kam umakne-
ta. Toda, komaj je Fina stopi-
la med vrata igralnice, je
streljal (strel je bil usoden),
nato pa jo še večkrat za-
bodel.
Runjak je pogegnil in med
begom izgubil pištolo, že
zvečer istega dne pa se je
premislil in se javil na posta-
ji, milice. Miličniki so ga pri-
držali, naslednji dan pa pre-
dali preiskovalnemu sodni-
ku, ki je za Runjaka odredil
pripor.
Organi za notanje zadeve,
vodstvo vrtca in drugi so na-
redili vse, daje preiskava po-
tekala tako, da so malčkom
prikrili tragično dejanje. Za-
vedali so se namreč, da bi
jim lahko pustilo hude po-
sledice.
S.Š.
Še vedno največ
prometnili deliictov
Javno tožilstvo v Celju je
lani posebno pozornost po-
svetilo preventivnemu delu
in sicer so zabeležili približno
100 tovrstnih ukrepov. Tako
so poslali opozorila delovnim
organizacijam, obveščali jav-
nost in usmerjali delo drugih
organov. Sicer pa je tožilstvo
lani obravnavalo skoraj 300
zadev, nekaj več kot 6 odstot-
kov pa jih je ostalo nerešenih.
Ugotavljajo, da je bilo lani
manj mladoletnih storilcev
kaznivih dejanj in sicer so pre-
jeli prijave zoper 283 mladolet-
nikov. Večino je šlo za tatvine.
Pri strukturi kaznivih dejanj
tožilstvo ugotavlja, da se pro-
blematika že nekaj let ponav-
lja. Na prvem mestu so po šte-
vilčnosti prometni prekrški, za
katere so lani prejeli več kot
600 ovadb in to je nekaj več kot
leto pred tem. V večini prime-
rov je vzrok še vedno v neprila-
gojeni hitrosti, izsiljevanju
prednosti in vinjenosti.
Po številčnosti so bili lani na
drugem mestu premoženjski
delikti. Tožilstvo je prejelo
ovdbe za več kot 200 tatvin,
sledijo goljufije in izdaje nekri-
tih čekov.
Pri gospodarskih prestopkih
je bilo lani ovadb nekoliko več
kot leto poprej in sicer so jh
obravnavali nekaj več kot 200.
Največ je bilo kaznivih dejanj
zlorab odgovornih oseb in si-
cer so obravnavali 450 storil-
cev, kar je za 80 odstotkov več
kot leta 1987. Na drugem me-
stu so bile poneverbe, nato ne-
upravičene uporabe in nevest-
no gospodarjeve. Število teh
kaznivih dejanj ne kaže, da gre
za posebno družbeno nevar-
nost, vendar pa so obravnava-
na dejanja imela precej težje
posledice kot prejšnja leta, saj
se je spremenila kazenska za-
konodaja.
TC
Palete v Celju
Vse kaže, da bo v Celju le
nekoliko več prometnega
reda, vsaj kar se tiče parki-
ranja. Že ta mesec n^ bi si
namreč sposodili pajka, ki
bo odvažal nepravilno par-
kirana vozila, ki ovirajo
promet.
Nepravilno parkiranje, še
posebej v središču mesta, se
je namreč tako razbohotilo,
da mu tudi miličniki z man-
datnimi kaznimi (zaenkrat
znašajo 15.000 dinaijev) ne
morejo do živega. Celjski
ZŠAM je sicer registriran za
odvoz vozil, vendar pa Zdru-
ženje nima primernega vozi-
la. Nakup pajka (stane 300
milijonov dinarjev) pa bi bil
tvegan, zato so se v Celju do-
govorili, da je bolj smiselno
najeti ustrezno vozilo. Dogo-
vorili so se z ljubljanskimi
komunalci, Tozd Parkirišča,
ki bo vsak teden za dva dni
pogodil p^ka (podobno to
delajo tudi v nekaterih dru-
gih mestih, na primer Kra-
nju, Kopru in Puli). Dvo-
dnevni падет bo stal 7 mili-
jonov dinaijev.
Sredstva za prvi najem naj
bi posodila Občinska komu-
nalna skupnost. Ker bo cena
odvozov	ekonomska
(200.000 dinaijev za odvoz),
računao, da bodo stroške
najema pokrili z odvozi. To
pomeni, da bi moral pajek
v dveh dneh odpeljati naj-
manj 35 vozil. Glede na seda-
nji nered pri parkiranju, vsaj
nekaj časa ne bo bojazni, da
pajek ne bi imel dovolj dela.
Vozila bodo odvažali na
ograjeno parkirišče ob Kidri-
čevi cesti, kjer bodo avtomo-
bili ustrezno varovani. ^
S. SROT
Poslopje v ognju
Samovžig stelje je verjetno
vzrok požara, kije povzročil za
okoh 30 milijonov dinarjev
škode na gospodarskem po-
slopju Anice Šolinc v Začretu.
Ogenj je uničil ostrešje, več se-
na, orodja in tudi prekajenega
mesa.
Nesreča pri mletju
Pri mletju v domačem mlinu
se je hudo ranil 55-letni Franc
Šošter iz Višnje vasi. Ko se je
odtrgal pomožni jermen, mu je
prijelo oblačila in ga potegnilo
tako močno k mlinu, da mu je
odtrgalo nogo.
Umrl po nesreči
v mariborski bolnišnici je
umri 33-letni Ivan Pesjak iz Čr-
nove. Ko se je 15. aprila ranil
pri prometni nesreči - s ceste
je zavozil v breg in padel iz
avta - so sicer menili, da so
rane lahke.
Televizor, devize,
zlatnina...
Kar za okoli 70 milijonov di-
naijev raznih tehničnih pred-
metov, pa zlatnine in deviz sije
nabral neznani obiskovalec
stanovanja Alije J. na Karde-
ljevem trgu v Titovem Vele-
nju. Za storilcem poizvedujejo.
Vlomilca zasačili
v trgovini
Signalno varnostna naprava
je prejšryi ponedeljek opozori-
la miličnike, da se dogaja ne-
kaj čudnega v samopostrežni
trgovini na Polulah. Ko so po-
hiteli tja, so v prostorih zasačili
23-letnega J. K. iz Gorice pri
Šmartnem. Prijeli so ga, na-
slednji dan pa še dva njegova
pajdaša, ki sta pri vlomilskem
dejanju stražila.
Padla po stopnicah
- in umrla
v celjski bolnišnici je 4. maja
umrla 41-letna Marija Leber iz
Dobovca pri Šentjuiju. Hudo
seje ranila, koje padla po stop-
nicah. Zaradi suma, da jo je
pahnil po stopnicah, so priprli
Janeza G., vendar je pri zash-
šanju zanikal, da bi storil kaj
takega. Priznal je le, da sta se
tisti večer v vinjenem stanju
sprla in jo je v prepiru tudi
odrinil od sebe - ne pa da naj
bi jo bil namenoma pahnil po
stopnicah.
Zbila je otroka, pa
mu ni pomagala
v Titovem Velenju je 70-let-
na voznica osebnega avtomo-
bila Ivana Matič iz Titovega
Velenja zbila petletnega Ro-
berta K. Voznica je po dovozni
cesti pripeljala prehitro in vo-
zila ni mogla pravočasno usta-
viti, ko je na cesto pritekel
otrok. Zbila ga je in fantek je
bil hudo ranjen - voznica pa ni
počakala, ampak je odpeljala
dalje. Uro kasneje so jo milič-
niki izsledili na njenem domu.
«H
Trije mrtvi
v zadnjih prazničnih
dneh so zaradi različnih
vzrokov umrli trije ljudje.
Med delom v gozdu pod
Raduho je nenadoma padel
in kmalu zatem umrl 58-let-
ni Albin Rihar iz Raduhe.
V potoku na Kamenem pri
Šentjuiju pa so našli mrtvo
59-letno Matildo Vodeb
s Kamnega. Vse kaže, da je
med vračanjem domov
zdrsnila z okoli 40 centime-
trov široke brvi prek po-
toka.
V celjski bolnišnici pa je
umrl 26-letni Drago Dehč iz
Hrastnika. Kot potnik
v osebnem avtomobilu se
je ranil že sredi preteklega
meseca v Vehkem Šiiju.
Dan varnosti
Osrednja slovesnost ob letošnjem dnevu varnosti in
45-letnici ustanovitve varnostne službe bo letos
v Delavskem domu v Nazaijah. Proslava se bo začela
v petek, 12. maja ob 12. uri, slavnostni govornik pa bo
Janez Miklavčič, sekretar medobčinskega sveta ZKS
Celje. Ob tej priložnosti bodo podelili tudi državna
odlikovanja in priznanja za dosežke na področju var-
nosti in družbene samozaščite, kulturni program pa
bodo prispevali dekliški pevski zbor Kulturno pro-
svetnega društva Jelka Nazaije, recitatoiji z osnovne
šole Luče in učenci glasbene šole Nazaije.
Delovna organizacija »ALPOS«
Šentjur pri Celju
Po sklepu delavskega sveta DO »ALPOS«
razpisujemo prosta dela in naloge
- vodenje delovne organizacije
»ALPOS«
Pogoji:
-	visokošolska izobrazba strojne, ekonomske ali or-
ganizacijske smeri
-	aktivno znanje enega tujega jezika (nemškega ali
angleškega)
-	5 let delovnih izkušenj, od tega 3 leta na vodstve-
nih delih in nalogah
Prijave sprejema kadrovsko-splošna služba DO »AL-
POS«, Ulica Leona Dobrotinška 2, Šentjur pri Celju,
8 dni od dneva objave.
Kandidate bomo o rezultatih razpisa obvestili v 30
dneh po izteku roka za zbiranje prijav.
Zbor delegatov
Hranilno kreditne službe
kmetijstva in gozdarstva o.sub.o.
Žalec
razpisuje prosta dela in naloge
direktorja
HRANILNO KREDITNE SLUŽBE
KMETIJSTVA IN GOZDARSTVA ŽALEC
Za direktorja je lahko imenovan kandidat, ki izpol-
njuje naslednje pogoje:
-	visoka šola ekonomske ali druge ustrezne smeri in
dve leti delovnih izkušenj na vodilnem ali vodstve-
nem delu v bančni organizaciji, finančni službi OZD
oz. drugi ustrezni stroki;
-	višja šola ekonomske ali druge ustrezne smeri in
4 leta izkušenj na vodilnem ali vodstvenem delu
v organizacijah iz prejšnje alineje;
-	izpolnitev drugih pogojev po_družbenem dogovo-
ru kadrovske politike v občini Žalec
Izbran kandidat bo imenovan za 4 leta.
Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpol-
njevanju pogojev v 15 dneh po objavi na naslov:
Hranilno kreditna služba kmetijstva in gozdarstva
o.sub.o. Žalec, Hmeljarstva 3, z oznako »za razpisno
komisijo«.
Kandidate bomo o izidu razpisa obvestili v 30 dneh
po končnem zbiranju prijav.
16. STRAN ' NOVI TEDNIK
ттш	11. MAJ 198a
Dobro pripravljeni na svetovno prvenstvo
Vlado Gobec, sicer tajnik
TKS Celje, je bil nekoč z dušo
in telesom zapisan zlasti no-
gometu in mnogi iz sred^ih
generacij se ga spominjajo
kot odličnega vratarja, ne sa-
mo celjskih, ampak tudi dru-
gih nogometašev. Pa je celot-
na stvar nanesla tako, da je
Vlado nogometu obrnil hrbet
in se popolnoma zapisal keg-
ljanju.
Zd^ je predsednik KK EMO
Celje in trener ženske ekipe, ki
je že petkrat osvojila naslov dr-
žavnih prvakinj, zadrya tri leta
kar zapored. Sicer pa je pri
njih kegljanje »družinsko«, saj
je njegova žena T^a že vrsto
let ena n^boljših kegljavk
v Jugoslaviji in celo.»lastnica«
neuradnega svetovnega re-
korda.
Vlado zadje mesece živi bolj
kot sicer za kegljanje, saj vodi
tudi organizacijski odbor za iz-
vedbo uradno letos največje
športne prireditve v Celju, 4.
svetovnega mladinskega pr-
venstva v kegljanju, ki bo na
obnovljenem kegljišču Golov-
ca od nedelje, 14. do petka, 19.
maja vsak dan od jutra do ve-
čera, ob tekmovanju pa bo še
vrsta strokovnih posvetov in
organizacijskih sestankov tako
mednarodne kot jugoslovan-
ske kegljaške zveze. Celje bo
torej teden dni v znamenju
kegljanja, športne panoge, ki
dobiva vse več privržencev.
Kdaj bo otvoritev?
V. Gobec: »V nedeljo, 14. ma-
ja ob 16,30 v veliki dvorani Go-
lovec. Za to smo se odločili iz
več razlogov. Sodelujočih bo
okoli 250, pričakujemo pa tudi
veliko gledalcev, vsega tega pa
na kegljišče ne bi mogli spravi-
ti in tudi ne pripraviti vse za
tekmovanje, ki se bo začelo še
isti dan ob 18. uri. Vstop na
otvoritev je prost, saj želimo
ljudem pokazati, kaj kegljanje
je.«
Ste opravili že vse naloge?
V. Gobec: »Večina nalog je
opravljenih, nek^ jih bomo
zadnje dni, ker jih prej eno-
stavno ni mogoče. Tehnična
komisija je začela z delom že
v četrtek, prevzem kegljišča pa
bo v soboto dopoldne. Obe na-
ši reprezentanci sta že od po-
nedeljka dalje v Celju, nasta-
njeni sta v hotelu Evropa in
trenirata vsak dan na Golovcu.
Moško reprezentanco vodi
slavni Nikola Dragaš, žensko
nič mary slavna Stefica Kri-
štof.«
Koliko ljudi bo sodelovalo
v organizacijskem štabu?
V. Gobec: »V ožjem odboru
nas dela dvanajst, iz celjske re-
gije bo pri samem prvenstvu
pri različnih nalogah zastopa-
nih 40-50 ljudi in še toliko
v ostalih dejavnostih.«
Vzporedne prireditve?
V. Gobec: »Mednarodna po-
svetovanja, sprejem pri župa-
nu, ogled ŠRC Golovec in v če-
trtek dopoldne še Rogle, kjer
bomo ponudili tudi idejo, da bi
v sklopu že obstoječih najra-
zličnejših športno rekreativnih
objektov zgradili še sodobno
kegljišče. To bi bilo za Roglo
fantastično.«
Želje?
V. Gobec: »Že zdaj hvala
vsem, ki so to prireditev omo-
gočili, mi pa smo prepričani,
da bo to nov doprinos k nadalj-
njemu razvoju kvalitetnega in
množično rekreativnega keg-
ljanja, ne samo v СеЦи, ampak
regiji in republiki.«
TONE VRABL
»Partlzansica« Ljubljana brez
celjskih atletov
Tudi letos so ob prazniku Ljubljane pripravili vrsto
tradicionalnih športno rekreativnih prireditev, kjer so
veliko uspeha imeli zlasti atleti iz velenjske, žalske ¡d
šmarske občine, presenetljivo pa med najboljšimi
v nobeni tekmovalni konkurenci ne najdemo predstav,
nikov celjske atletike!
To je vsekakor zanimivo, še bolj zanimivo pa bi bilo
izvedeti resnične vzroke, zakaj do udeležbe ali vsaj vidnej.
ših uvrstitev ni prišlo, če vemo ali se spomnimo, da srno
pred leti na tem pomembnem jubilejnem tekmovanju uži.
vali glede udeležbe in uvrstitev lepe uspehe. Zdaj pa
nismo med najboljšimi niti med osnovnošolci, srednje-
šolci, člani in članicami, skratka nikjer.
To pa seveda ne velja za tiste, ki smo jih že omenili, to so
predstavniki zlasti velenjske pa žalske in presenetljivo
tudi šmarske občine.
Rezultati predstavnikov celjskega območja po posamez-
nih kategorijah: Teki zmage, ml. pionirji 5. razred (lOOO
m, 57 tekmovalcev) 3. Mraz (OŠ M. P. Toledo T. Velenje), 6
razred (1000 m, 64) 1. Vaš (OŠ P. Š. - Jur Žalec), 2. Brinar
(OŠ S. Slander Prebold), st. pionirji 8. razred (1000 m 60)
3. Kožar (OŠ M. P. Toledo T. Velenje), ml. pionirke 6
razred (800 m, 55) 1. Steblovnik, 3. Šibane (obe OŠ M. P
Toledo T. Velenje), teki bratstva in enotnosti, ml. mia-
dinci (2800 m, 15) 3. Suhadolnik (T. Velenje), st. mladinci
(2800 m, 16) 1. Pohar (T. Velenje), ml. mladinke (1400 m, 6)
1. Mraz (T. Velenje), partizanski marš moški osnovne
organizacije (28 km, 100 trojk) 2. Zdravilišče Rog. Slatina
(Šalamun, Lackovič, Ravič), ženske osnovne organizacije
(14 km, 13) 1. AK Velenje (Babič, Horvat in Poznič) ter tek
prijateljstva (10 km, 35) 27. Krajne (T. Velenje) itd.
TV
Mala Novak druga
Začel se je ciklus novih tek-
movanj v konjeniškem športu.
Na mednarodnem turnirju
v Ljubljani je v kategoriji za
mlade konje in jahače dosegla
lep uspeh Maja Novak, članica
KK Gotovlje, kije bila s kobilo
Asno druga. V tej kategoriji je
prvič nastopila tudi Nataša
Gorišek in zasedla 19. mesto,
Petra Kralj s Šobro pa je bila
zaradi treh napak izključena.
Državni prvak Aleš Pevec je
prvič nastopil z novim konjem
in zasedel 7 mesto. Nastopil je
še Andrej Kučer med starejši-
mi s konjem Windsoijem in bil
izključen.	TV
Pet dijamantov v Celju
Jadralni piloti Aerokluba Celje so v nedeljo in ponede-
ljek uspešno izkoristili ugodne vremenske razmere in
potrdili svojo odlično pripravljenost.
Tomaž Berginc in Jani Poglajen sta preletela 525 km,
Janez Habjan in Marjan Skalitsky pa 507 km. Vsi štirje so
osvojili dijamantno C značko. Franc Peperko je s preletom
525 km svoje dosedanje uspehe le še potrdil.
Žan Pižorn in Janez Čmak sta preletela 425 in 350 km.
Uroš Kočevar in Andrej Pelikan sta s preletom v dolžini
307 km osvojila zlato C značko.
Jure Kronik je s prvim-prostim preletom v dolžini 62
km izpolnil pogoj za srebrno C značko.
Prvi večji uspeh pa so zabeležili tudi jadralni piloti iz
Titovega Velenja. Njihov član jože Verdev je preletel 525
km in tako postal prvi jadralec iz Titovega Velenja, ki je
osvojil dijamantno C značko.	дм
Kar trem grozi izpad iz lige
V republiških nogometnih
ligah se prvenstvo počasi pri-
bližuje koncu, marsikaj pa je
še neznanega za nogometne
klube s celjskega območja.
Najrazburljiveje je v repu-
bliški ligi, kjer so se naenkrat
kar tri ekipe s celjskega ob-
močja znašle tam, od koder pot
vodi v nižji rang tekmovanja.
Rezultati 20. kolo: velenjski
Rudarje doma premagal mari-
borskega Kovinarja 3:2 ter je
trenutno na tretjem mestu
z dvema točkama zaostanka za
vodilno Ljubljano. Zaskrblju-
joče je stanje ostalih treh ekip.
Jeseni izredno solidna ekipa
Elkroja iz Mozirja igra spomla-
di slabo in je vedno nižje na
lestvici. Tokrat je doma igriila
0:0 z Ingrad Kladivarjem, ki je
predzadnji in na pragu vzhod-
ne območne lige. Elkroj je de-
veti. Partizan Hmezad Žalec
igra sicer solidno, vendar ne-
učinkovito, saj zapravlja točke
celo doma, tokrat proti Muri,
ko je igral 0:0. Fantje enostav-
no ne znajo dati gola, saj so jih
v 20 tekmah dali samo 18 ali
celo manj kot enega na tekmo.
Podobno velja za Elkroj (dali
so tudi samo 18 golov) in pred-
vsem celjski Ingrad Kladi var
(samo 14 ali daleč пајтагц od
vseh v ligi). Do konca prven-
stva je ostalo še šest kol.
V slovenski območni ligi
vzhod so odigrali 16. kolo.
ERA Šmartno je izgubila v Pe-
kreih 2:0, dragoceno zmago
v boju za osvojitev naslova pa
so dosegli nogometaši Steklar-
ja iz Rogaške Slatine v Verže-
ju, ko so zmagEili z golom
Brundiča 0:1. Po daljšem času
je zmagal tudi Papirničar Ra-
deče, ko je doma z goli Duha,
Breznikarja in KasteUca s 3:2
premagal ptujsko Dravo. Le-
stvica: 1. Steklar 24, 2. ЕЦА
Šmćirtno 22, 4. Dravinja 18 in
zadnji, 12. Papirničar 10.
Medobčinska nogometna
zveza Celje člani 13. kolo:
Opekar - Hrastnik 4:4, Šmarje
- Kovinar 1:1, Svoboda - Celu-
lozar 1:2, Oplotnica - Odred
0:2, prosta je bila Orlica. Vod-
stvo je prevzel Odred Kozje,
sledijo pa Hrastnik, Kovinar
Štore, Celulozar Krško itd.
TV
S tekmovanji začeli balinarji
že nekaj let imajo v Žalcu v okviru Partizana balinarsko
sekcijo, katere ekipa nastopa v območni šaleški balinarski zvezi.
Med osmimi ekipami so v prvih dveh spomladanskih kolih
najprej doma (na sliki na balinišču ob hotelu v športnem parku)
premagali ekipo Velenja 13:5, nato pa na gostovaryu v T. Vele-
ryu izgubih z REK T. Velenje 11:7.	T. TAVČAR
Lep odziv za
nagradno igro
Partizan
Kar 210 dopisnic smo dobili
za dosedanjih sedem nagrad-
nih iger Partizan, na njih pa je
bil kar 101 pravilni odgovor.
Za zadnjo igro smo dobili 17
pravilnih odgovorov, da je
v Sloveniji trenutno okoli 300
partizanskih društev. Srečne-
že, kijih bo nagradilo »Klepar-
stvo Jug« iz Celja, je izžrebala
gostja zadnje oddaje »Iz življe-
гхја in dela društev Partizan«
Vera Zupane, nagrade pa bodo
prejeli: 1. Ivan Blažič, Solčava
2, Solčava, 2. Tini Korže,
Okrogarjeva 7/XI, Celje in 3.
Slavko Kamenik, Ljubljanska
33, Celje.
In še prijetno presenečervje
za vse, ki so doslej sodelovali
v nagradni igri Partizan: izžre-
bali bomo tri, ki bodo skupey
s člani Partizan Gaberje poto-
vali na letošnje srečanje treh
partizanskih društev v Vuko-
var 20. in 21. maja. Zaključek
za sodelovanje v tem žrebanju
je 18. maj in na to ne pozabite.
M. TREBIČNIK
l\lamesto prvi samo četrti
Končani sta prvenstvi v 2.
zvezni ligi za rokometaše in
rokometašice. Prvenstvo je
bilo dolgo, naporno, končalo
pa se je tako, kot smo na za-
četku načrtovali. Rokometaši
Aera so osvojili mesto pod vr-
hom lestvice, rokometašice
Velenja so upravičile nadalje-
vanje igre v ligi po zimskem
premoru, ko so zaradi flnanč-
nih in ostalih težav namera-
vale izstopiti. To bi bila vse-
kakor velika škoda za nadalj-
ni razvoj te kvalitetne šport-
ne panoge v Šaleški dolini.
Rokometašice Velenja so
v zadrtem kolu igrale doma
v Rdeči dvorani, njihov na-
, Vlado Privšek, , sekretar
ŽRK Aero Celje: »Čeprav je
prvenstvo končano bodo čla-
ni prve ekipe redno štirikrat
tedensko trenirali do konca
maja, ko bodo dobili zaslužen
odmor. Za člane uprave pa bo
nastopilo »peklensko« delo,
kako najti sredstva, da bi eki-
po za prihodnjo sezono, ko
startamo na 1. mesto, okrepili
vsaj z dvema dobrima igral-
cema. Trener bo vsaj še eno
sezono ostal Ante Kostelič,
poskušali pa bomo zadržati
tudi vse igralce. Naša priori-
tetna naloga je, da naredimo
vse, da prihodnjo sezono
končno dosežemo dolgo načr-
tovan cilj - prvo mesto v 2.
zvezni ligi in uvrstitev v pr-
vo. Ob skrbi za prvo ekipo pa
bomo tako kot vedno vestno
delali z ostalimi selekcijami,
saj je tu naš pravi izvor do-
brih igralcev.«
sprotnik pa je bil prvak in bo-
doči član 1. zvezne lige ekipa
Minela, ki je bila za Velenj čan-
ke premočna in so izgubile
23:29. Najboljša strelka pa je
bila znova Karičeva, ki je dala
9 golov. Po tem porazu so Ve-
lenjčanke osvojile solidno sed-
mo mesto, mirno pa lahko za-
pišemo, da bi ob večji pomoči
in psihični razbremenitvi do-
segle mnogo več, kot so. V ta
zdrav kolektiv, ki ga kot trener
uspešno vodi Miro Požun s so-
delavci, je treba v bodoče več
vlagati.
V	2. republiški ligi vzhod so
v 5. spomladanskem kolu ka-
deti Aero Celje gostovali
v Rdeči dvorani v T. Velenju
in igran 20:20 s Šoštanjem, naj-
boljša strelca pa sta bila Cvet-
ko 6 in Novak 5.
V	republiški moški ligi so
odigrali 20. kolo. Šoštanj je go-
stoval v Preddvoru in prema-
gal domačine 16:19 (Žolgar je
dal 7) golov ter tako z enakim
številom točk 32 skupaj z ST
Rudar Trbovlje zadržal vodi
no mesto.
Najteže je bilo rokometašej
Aera Celje, ki so končali p
venstvo v 2. zvezni ligi z goste
vanjem v Pančevu in porazot
proti Dinamu 23:22. S tem i
izgubili tudi 3. mesto ter so pii
stali na četrtem za novim prvi
kom Vrbasom, bjelovarski!
Partizanom in Istraturistcm i
Umaga. Res je, da celjski roki
metaši ob začetku tega prvei
stva niso načrtovali prveg
mesta, vendar so za osvojiti
imeli lepe možnosti, ki se bodi
težko ponovile. Zastavljeni cí
so kljub temu dosegli - osvoji
so mesto pod vrhom v 2. zvea
ligi-	T. VRABI
športRTIkoledar
Kegljanje:
Od nedelje, 14. maga do petka
19. maja na kegljišču Golovca
v Celju vsak dan 4. svetovno pr-
venstvo za mladince in mladin-
ke, kjer nastopajo predstavniki
desetih držav. Organizator KK
EMO Celje ob sodelovanju druž-
beno političnih in delovnih orga-
nizacij ter zasebnikov.
Nogomet:
Republiška liga 21. kolo: ne-
delja, 14. maja Elkroj — Vozila,
Ingrad - Kladivar - Domžale, Iz-
ola - Rudar T. Velenje in Kovinar
-	Partizan Hmezad Žalec.
Medobčinska nogometna zve-
za Celje člani 14. kolo: sobota,
13. maja Hrastnik - Oplotnica,
Odred - Svoboda, Celulozar
-	Šmarje, Kovinar - Orlica, Ope-
kar je prost. Vse tekme se začne-
jo ob 17,30. uri.
Območna članska liga 17. ko-
lo: nedelja, 14. maja ERA Šmart-
no - Veržej, Papirničar - Pesnica
in derbi Steklar - Dravinja.
Rokomet:
^ Republiška liga moški 21. ko-
lo: sobota, 13. m^a Prule - Šo-
štanj.
Streljanje:
Od petka, 12. do nedelje, t
maja bo v Splitu 1. zvezno k«
trolno tekmovanje z MK sta
dard pištolo mednarodni Pf
gram, kjer sodeluje tudi člani*
SD D. Poženel iz Rečice pri li
škem Helena Lavrinc.
Sobota, 13. maja od 8. ure«
na strelišču v Rečici pri Laške
občinsko sindikalno prvensti
z vojaško puško.
Sobota, 13. maja v Kranju f
publiško prvenstvo z vojaško P
ško za člane, kjer sta med izeS
čenimi ekipami med favoriti tU
SD Žalec in Celje.
Kolesarjenje:
Sobota, 13. maja v MariW
kriterij Maribora,
Nedelja, 14. maja v Maribe"
republiško cestno prvenstvo. '
obeh tekmovanjih bo nastop
tudi deset kolesarjev KK Mf
Celje.
Konjeništvo:
Nedelja, 14. maja turnir v N"
Gorici, kjer bo nastopilo tudiä®
tekmovalcev konjeniškega klu'
Gotovlje pri Žalcu.
Nagradna igra Partizan 8
Športno Celje slavi 100 letnico
organizirane telesnokulturne
dejavnosti. Kdaj?
1989
1990
1991
Odgovore sprejemamo do 17. maja,
nagrajuje pa pralnica perila Marija
Slemenšek, Skofja vas 52 a.
Zaključne tri nagrade prispeva
Partizan Gaberje.
Preberite:
Partizan Gaberje po dvariajstih letih
prvič spreminja urnik redne dejavno-
sti in tako od 1. maja dalje vsi oddeli«
delujejo po novem urniku. Ob pone-
deljkih vadijo srednji člani I, ml. pi-
onirke, mladinke in srednje članice-
ob torkih pionirji in pionirke gimnasti-
ko, st. članice, mladinci in ml. člani,
sredah pionirji in pionirke kanvas, mi-,
pionirji, st. pionirji, gimnastika člani
in članice, četrtkih cicibani gimnasti-
ka, cicibani s starši, cicibani 5-7 let
st. pionirke in ml. članice, petkih
srednji člani II in odbojka člani in čla-
nice ter sobotah in nedeljah pionirji
in pionirke gimnastika. Podrobnejši
urnik je možno dobiti v društvenilj
prostorih Partizana Gaberje na Mari-
borski cesti v Celju.
Ii. MAJ 1989
шмш	NOVI TEDNIK - STRAN 17
ha kratko
ove zmagi Jureta
^računa
v Ljubljani so pripravili v od-
rtPin 50 metrskem bazenu med-
eni miting ob 70-letnici PK
5>iia in 60 letnici bazena, ki gaje
konstruiral priznani mojster za
loortne objekte, pokojni Stanko
Rloudek. Tekmovanja so se ude-
tudi plavalci Klima Neptu-
a 12 Celja ter se tako kot z mno-
Jih drugih tekmovanj tudi tokrat
»^ili z obilico medalj. Znova je
g najboljši Jure Vraćun, ki je
А-акгз^ zmagal v svojih special-
disciplinah 100 in 200 m prs-
И ostale medalje pa so iz Celja
izdali še Dejan Tešovič, Grega
i^ak in Maja Tanko, iz T. Vele-
(уа pa Rednakova in Mijočeva.
Irije pari na državno
prvenstvo
v Ljubljani na republiškem pr-
^nstvu ženskih dvojic so celjske
^jgljavke znova potrdile, da so
^nično med n^boljšimi v Ju-
goslaviji in da niso po naključju
^pne državne prvakinje. Na re-
publiškem prvenstvu so nastopi-
h s štirimi dvojicami in kar tri
ianed šestih, kolikor jih ima pra-
y]C0 sodelovanja, so se uvrstile
ja državno prvenstvo. Republi-
ilii prvakinji sta postali Gobec
.Mikac, ki sta skupaj podrli 1690
kegljev, 2. mesto sta osvojili Raz-
laj - Lesjak 1651 in 4. Šeško
.Milošič 1620. Četrta dvojica
Zupane - Grobeinik je podrla
1588 kegljev, osvojila 8. mesto in
samo za tri keglje zgrešila uvrsti-
tev na državno prvenstvo.
TV
Zmagal Franc
Mlačnik
Na Okroglem pri Kranju je bilo
republiško prvenstvo za slepe in
dabovidne v šahu, kjer je nasto-
12 šahistov, med njimi pet iz
ïljskega društva. Republiški pr-
j ak je postal Franc Mlačnik, 4.
lanMačnik, 5. Aleksander Zvo-
irek, 7. Matej Žnuderi in 12. Vi-
^ iVertačnik (vsi СеЏе).
Uspeli karateistov
v Brežicah je bilo republiško
prvenstvo v karateju za mladin-
ce, kjer so lep uspeh dosegli
predstavniki karate društev celj-
skega območja. V super lahki ka-
tegoriji je zmagal Nedeljko Bikič
Žalec, 3. do 4. mesto pa delita
Miloš Gobar Žalec in Mitja Stiso-
vič Petrovče. V srednji je bil 3.
Alojz Gajšek in v poltežki 2. Jože
Ogriz, oba Rog. Slatina.
SŠi občine Pnozirie
Na letni konferenci občinske-
ga sindikalnega sveta Mozirje so
med drugim razglasili tudi rezul-
tate lanskih sindikalnih športnih'
iger, kjer je sodelovalo okrog
1000 zaposlenih, ki so se pomerili
v devetih športnih panogah.
Končna uvrstitev je bila izraču-
nana na osnovi rezultatov in ude-
ležbe na vseh tekmovanjih čal-
nov in članic. Končni vrstni red:
1. Elkroj Nazaije, 2. Ko vinarstvo
Ljubno, 3. Gorenje Mali gospo-
dinjski aparati Nazarje, 4. Posta-
ja milice Moziije, 5. Družbenopo-
litične organizacije, 6. Glin Na-
zarje DSSS itd.
T. TAVČAR
Vzpodbudno za
gimnastiko
ŠŠD Mladost na OŠ P. Trubar
v Laškem je pripravilo občinsko
prvenstvo v množični gimnasti-
ki, katerega so se udeležili pi-
onirji in pionirke vseh osnovnih
šol laške občine. Vzpodbudno je,
da njihovo tovrstno znanje ne za-
ostaja za znanjem sovrstnikov re-
cimo na podobnih šolah v Celju.
Rezultati ekipno 1. ŠŠD Mladost
Laško, 2. ŠŠD M. Nemec Radeče
in 3. ŠŠD A. Aškerc Rimske to-
plice, posamezniki ml. pionirke
1. Maja Petek, 2. Karmen Mele, 3.
Andreja Grofenik, st. pionirke 1.
Tina Košak, 2. Dragica Koblič, 3.
Andreja Gunzek, ml. pioniiji 1.
Karli Urankar, 2. Denis Erazem
in Matej Šantelj, 3. Miha Verhovc
ter st. pionirji 1. Srečko Ojster-
šek, 2. BošMan Močnik in 3. Ivo
Vodišek. ŠŠD Mladost iz Laške-
ga bo tudi organizator področne-
ga gimanstičnega prvenstva celj-
skega območja.
M. TREBIČNIK
Tekma za pokal
Na območju celjske regije so
odigrali odbojkarske tekme za
jugoslovanski pokal. Rezultati
11. kolo: Rimske Toplice: Celje
1:3, Braslovče: Topolšica 3:1,
Šempeter II - Celje 0:3, GomU-
sko - Topolšica veterani 3:2 in
Šempeter veterani: Šempeter
I 2:3. V 2. kolu oziroma polfinalu
se bodo srečali Braslovče : Celje
in Gomilsko : Šempeter.
Sindikat V malem ^ ^
nogometu
V nadaljevanju sindikalnih
športnih iger v žalski občini se
bodo konec tega tedna pomerili
ekipe mlajših in starejših članov.
Za letošnje tekmovanje se je pri-
javilo 25 ekip pri ml^ših in 11
ekip pri starejših članih.
T. T.
Taborniški mnogoboi
Občinska taborniška organiza-
cija v Žalcu pripravlja 19. maja
ob 15. uri pri jami Pekel taborni-
ški občinski mnogoboj za murne,
čebelice in medvedke ter tabor-
nike in tabomice. Predsednik
občinske taborniške organizacije
Žalec Bojan Lenart meni, da se
bo tekmovanja udeležilo 200 ta-
bornikov v vseh kategorijah.
Skok pred J.
Štormanom
Na hitropoteznem mesečnem
šahovskem turnirju v Šempetru
je za mesec maj nastopilo 14 šahi-
stov, zmagal pa je Stane Skok
pred Jožetom in Martinom Štor-
manom, Jožetom Petemelom
itd. Po vseh letošnjih tumiijih
vodi Stane Skok.
JOŽE GROBELNIK
Novak in PHatek
najboljša
Na strelišču v Rečici pri La-
škem so pripravili občinsko pr-
venstvo za pioniije in pionirke
s serijsko MK puško, kjer je na-
stopilo 40 tekmovalcev. Rezultati
MK puška leže ekipno 1. SD D.
Poženel Rečica pri Laškem, po-
samezno 1. Marko Novak, 2. To-
maž Titošek, 3. Uroš Hohkraut,
MK puška 3x10 ekipno 1. SD D.
Poženel Rečica, posamezno 1.
Dejan Matek, 2. Sebastjan Lipec
in 3. Robi Jakopič.
Strelci v Zidanem
Mostu
Na strelišču v Zidanem Mostu
so izvedli 1. kolo občinske lige
s serijsko MK puško, kjer je na-
stopilo 10 ekip laške občine. Re-
zultati ekipno 1. SD D. Poženel
Rečica, 2. Pivovarna Laško, 3.
Papirnica Radeče, posamezno 1.
Damjan Pader, 2. Boris Gorišek
in 3. Roman Matek.
VINKO LAVRINC
Najboljši Jože
Jeram
Na Gričku v Celju so izvedli
občinsko prvenstvo z vojaško
puško za člane in MK puško za
pionirje. Med člani je s krogom
prednosti zmagal Jože Jeram
(Celje) pred Brankom Malcem
(Kovinar Štore), Tonetom Ja-
grom (Celje) itd., med pionirji pa
je bU najboljši Matej Dobovičnik
pred Markom Seršenom, Jorgi-
jem Mlinaijem itd.
Pionirji in veterani
V Zaboku so pripravili tradici-
onalno tekmovanje z MK puško
za pokal osvoboditve, kjer so
zmagali strelci iz Postojne, Celja-
ni pa so v kombinaciji pioniijev
in veteranov osvojili solidno 4.
mesto: Marjan, Marko in Matej
Dobovičnik ter Jože Jeram. No-
benemu izmed omenjenih pa ni
uspelo osvojiti medalje, kar po-
meni uvrstitev med prve tri naj-
boljše.
Rekordni dosežki
v Braslovčab
Na strelišču v Braslovčah je bi-
lo regijsko prvenstvo z vojaško
puško, kjer pa so žal nastopili
samo strelci celjske in žalske ob-
čine, medtem ko iz nerazumlji-
vih vzrokov ni bilo sicer priza-
devnih strelcev laške občine.
Ekipno so zmagali Celjani v po-
stavi Slavko Frece, Jože Jeram
in Tone Jager, ki je s 186 krogi
dosegel nov celjski občinski re-
kord. Samo dva kroga so zaostali
strelci Juteksa iz Žalca v postavi
Vojko Škodnik, Mladen Melan-
šek in Justin Smrkoli, ki je na-
streljid odličnih 191 krogov, kar
je nov rekord občine Žalec in ne-
uradno izboljšan rekord Sloveni-
je. Med posamezniki je bil naj-
boljši Justin Žalec pred Tonetom
Jagrom Celje, Mladenom Melan-
škom Žalec, Jožetom Jeramom,
Slavkom Frecetom, oba СеЦе,
Matjažem Kraljem Braslovče,
Alojzem Zagoričnikom Šempe-
ter itd. Domačini so pod vod-
stvom Franca КгаЦа tekmovanje
odlično organizirali.
T. JAGER
Začela se je sezona
tenisa na prostem
Teniški klub Zlatarne Celje je
pripravil otvoritveni klubski tur-
nir na začetku nove sezone na
prostem, kjer je nastopilo 45 čla-
nov. Rezultati po posameznih ka-
tegorijah: člani do 35 let je v fina-
lu Cizej ml. premagal Tanjška,
nad 35 let je bU Vrečko boljši od
Pozniča in v kategoriji nad 45 let
Vučer od Kukoviča. Med članica-
mi nad 30 let je v finalu Vučeije-
va premagala Prelogovo.
Najmlajši člani TK Zlatarne
Celje so nastopili na odprtem pr-
venstvu Beograda ter dosegli ne-
kaj lepih uspehov. Tako se je
med 70 pionirkami do 12 let Tja-
ša Jezemik uvrstila med osem
najboljših tekmovalk, Ana Braj-
kovič med 32, takšno uvrstitev
pa je med pionirji dosegel tudi
Igor Virant. V Mladinski konku-
renci do 16 let seje med 120 tek-
movalci Celjan Miha Furlan uvr-
stU med 16 najboljših, medtem
ko Goran Brajkovič ni uspel
v kvalifikacijah za nastop v glav-
nem tumiiju.
V Zagrebu je bil tradicionalni
Grillov memorial, kjer so nasto-
pili igralci tenisa do 12 oz. 14 let.
Igralci TK Zlatarne СеЏе tokrat
niso dosegli vidnejših uspehov,
saj sta v kategoriji do 14 let že v 2.
kolu izpadla Iztok Jurenec in
Grega Cizej, v 1. kolu glavnega
turnirja pa še Boštjan Dobršek.
V kategoriji do 12 let so v 2. kolu
kvalifikacij izpadli Bobovnik, Vi-
rant in Rumpf, medtem koje v 1.
kolu glavnega turnirja izgubil
Andrej Voh. V kategoriji pionirk
do 12 let je Tjaša Jezernik v 1.
kolu izgubila s prvo nosilko tur-
niija Talajo iz Splita, Ana Brajko-
vič pa je prav tako v 1. kolu izgu-
bila z drugo nosilko Zaričevo.
Na teniških igriščih v Sloven-
skih Konjicah so pripravili odpr-
to prvenstvo, kjer so nastopili tu-
di predstavniki TK Zlatarne Ce-
lje Dimitrijevič, Vrečko, Tajnšek,
Doberšek, Furlan, Jurenec in Ci-
zej. Najbolje seje uvrstil Boštjan
Dobršek, kije osvojil 3. mesto, za
vstop v finale pa je izgubil s kas-
nejšim zmagovalcem Bukovcem.
Pri TK Zlatarne Celje so začeli
s teniško šolo za najmlajše, ki bo
trajala tri leta, trenutno pa je pri-
javljenih 50 otrok od 7 do 10 let
starosti- »Šola« je vsak dan od 18.
20. ure pod strokovnim vod-
stvom učiteljev in treneijev TK
Zlatarne СеЦе. Zamudniki se še
vedno lahko vključijo v učenje
tenisa in to vsak dan po 18. uri
v hali Golovec.
iztok Hfielanšek
odstopil
Na letošnji mednarodni kole-
sarski dirki Alpe-Jadran, ki smo
jo zadnji dve leti lahko z nekaj
etapami pozdravili tudi na celj-
skem območju, sta v začetku so-
delovala tudi dva člana KK Merx
СеЏе. Državni reprezentant Iztok
Melanšek je žal zaradi prehlada
in visoke temperature moral od-
stopiti od nadaljnega tekmova-
nja po drugi etapi, medtem ko je
Brane Mimik po štirih etapah
med 108 kolesarji na solidnem
49. mestu, saj je to njegova prva
daljša in zahtevnejša mednarod-
na etapna dirka.
V Varaždinu so nastopili mla-
dinci, kjer je član KK Merx Celje
Jure Vodeb v svoji kategoriji do-
segel lep uspeh, saj je zmagal.
Kolesaiji KK Merx Celje so na-
stopili tudi na dirki na Bledu,
kjer sta med člani Sandi Šmerc
in Boštjan Polak osvojila 4. oz. 8.
mesto, med mladinci je bil Jure
Vodeb 5. in med ml. mladinci 7.
Sašo Sviben.
Med številnimi an-
sambli, ki zadnje čase
rastejo na Celjskem, je
najštevilnejši gotovo
celjsko-žalski Blues
Connectin. V soboto so
imeli promocijski na-
stop v celjskem klubu
Casablanca, 27. maja pa
se pripravljajo na veliki
žur v Žalcu. Igrajo veči-
noma starejše skladbe
fhytm and blues, soula
'n ročka, štirinajstčlan-
ski zasedbi pa se zaen-
i^rat žal preveč pozna,
se težko zberejo na
skupnih vajah • Griška
Prireditev za otroke
[seh starosti Miš-maš
°o letos v nedeljo, 4. ju-
lija. Na njej pa bo tudi
tokrat nastopilo izredno
^^liko slovenskih izva-
lälcev zabavne glasbe
* V času letošnjega
^mladinskega pevskega
'^stivala bo tudi nekaj
'Nastopov drugih glasbe-
nikov. Tako bodo na
iJonišičevem trgu še en-
krat izvedli Rokereto,
^iïi bodo nastopili
^ Priložnostnim progra-
''monn tudi Damjana Pe-
in Brina Zupančič
^gostoma Jožetom Ha-
jkom ter Draganom
^ajičem • Igor Korošec
'Preveč bi bilo skupin
katerih je igral ah jim
^^inagal, da bi jih vse
^^šteli) je za prvomaj-
^^ praznike igral sku-
s Stanetom Gabr-
J^om, kot duo Premi-
la v Logarski dolini.
^cer pa igra tudi v večji
f^^dbi, ki pa je zaen-
^at še brez imena •
Harmonikam že tekmujejo
Letošnje tekmovanje za
Zlato harmoniko Ljubečne
se je pričelo, kot je zadnja
leta običajno, s predtekmo-
vanjem za prvomajske
praznike v Trstu. Kulturno
prosvetno društvo Fran
Venturini je uspešno izved-
lo šesto srečanje harmoni-
karjev z obeh strani meje.
Kakovost, ki so jo prikaza-
li harmonikarji,na tekmova-
nju preseneča. Še zlasti so se
izkazali mladi s tržaškega
področja, kar kaže, da šola
Zorana Lupinca - zmagoval-
ca Zlate harmonike 1987 - že
kaže rezultate.
V naslednjih mesecih bo
še nekaj izbirnih tekmovanj
za Zlato harmoniko. Tako bo
17. junija tako tekmovanje
v Laškem, 18. junija v Begu-
njah na Gorenjskem in v Slo-
venj Gradcu, 25. junija v Ce-
zanjevcih pri Ljutomeru, 2.
julija pa na Studencu pri
Sevnici in Ratežu pri Novem
Mestu. Julija bosta tudi iz-
birni tekmovanji v Novi Go-
rici in Šmarju pri Jelšah.
Polfinalno tekmovanje bo
tudi letos organiziral TOZD
Gostinstvo in turizem SOZD
MERX Celje.
Finalna prireditev letošnje
Zlate harmonike bo teden
dni kasneje kot običajno, saj
se bodo finalisti pomerih na
Ljubečni 10. septembra. Pr-
vo soboto v septembru je na-
mreč festival narodno zabav-
ne glasbe na Ptuju. Ravno
zato pričakujejo prizadevni
oi ganizatoiji na Ljubečni še
večji obisk tako ljubiteljev
kot izvajalcev in poznaval-
cev te glasbe.
M. B.
Leslie West o Rock gverilí
Petkova Rock gverila na Radiu Celje še niti ni prav zaži-
vela, pa so v Ljubljano že prišli nekateri največji kitaristi.
Leslie West (ex-Mountain), ki je na koncertu v dvorani
Tivoli tako odvil ojačvalec, da njegovega petja sploh ni bilo
shšati, si je kasneje dal duška v pogovoru z glasbenim
svetovalcem Rock gverile, Dušanom Sporišem. Leslie je
z enostavno gesto pokazal, kaj bi naredil z avtoiji oddaje.
Lestvici Radia Celje
Zabavne melodije:
1.	LIKE A PRAYER - MADONNA	(4)
2.	PUT A LITTLE LOVE IN YOUR HAND -
ANNIE LENNOX AND AL GREEN	(5)
3.	RDEČO ROŽO BOM UTRGAL ZATE - DON JUAN	(8)
4.	LEAVE ME ALONE - MICHAEL JACKSON	(7)
5.	TWIST IN MY SOBRIETY - TANITA	(8)
6.	STOP - SAM BROWN	(3)
7.	SVE OVE GODINE - JASNA ZLOKIČ	(2)
8.	PONOVO ZAJEDNO - MASSIMO SAVIČ	(3)
9.	SOMETHING S GOTTEN HOLD OF MY HEART -
MARC ALMOND AND GENE PITNEY	(1)
10. TOO MANY BOKEN HEARTS - JASON DONOVAN	(1)
Lestvica zabavnih melodij je na sporedu Radia Celje vsako
soboto ob 17.15.
DomaČe melodije:
1.	GLASBA IZ SLOVENIJE - SLOVENIJA	(6)
2.	VESEUE DRUŽI NAJ LJUDI - SLOVENSKI MUZIKANTJE (4)
3.	SEM DEKLICA ZA VSE - AVSENIK	(3)
4.	PRAZNIK V DOMAČI HIŠI - CVERLE	(7)
5.	VEM ZA DEŽELO - GORENJCI	(8)
6.	ZAUPAJ Ml DEKLE - ŠTAJERSKIH 7	(6)
7.	ŽVIŽGAM SI VESELO PESMICO - PETRIČ	(10)
8.	S HARMONIKO PO SVETU - VIKI AŠIČ	(2)
9.	KO PRIDE POMLAD - NAGEU	(8)
10. ČE BI SE ŠE ENKRAT RODIL - ŠTIRJE KOVAČI	(2)
Lestvica domačih melodij je na sporedu Radia Celje vsak
ponedeljek ob 17.15.
KUPON
lestvica zabavnih melodij___
izvajalec_^_
lestvica domačih melodij_,_
izvajalec__
ime in priimek__
naslov_
Nagrajenca: Barbara Urleb, Gorica 33, Slivnica
Tatjana Gorišek, MilčinsI-iega 11. Celje
Pišite na naslov: Novi tednik - Radio Celje,
Trg V. kongresa 3a. 63000 Celje
Vsakič nagrada - velika plošča, ki jo izžrebanca izbereta v
prodajalni MELODIJA v Celju.
18. STRAN ' NOVI TEDNIK
ттш	11. MAJ 198a
bodeči
imiTEMi
Dražje
Zdravila se tudi ne-
nehno dražijo. Tudi
uspavala.
Ste slišali, za koliko se
je podražila TV naroč-
nina!
Šentjursko upanje
Šentjur glasbeno tradicijo Ipavcev neguje,
toda po pravičnosti se ne odlikuje;
ker Smoleta - pobudnika človekovih pravic gostuje,
je mar upanje, da Šentjur se poboljšuje?!
Zmaga
Letos smo slavili dan
zmage že tri dni prej kot
običajno.
Dan zmage na popev-
ki Evrovizije. No, ta pa je
za mnoge zdaj že kar po-
membnejša od tiste pred
- o, ho, ho... leti.
Čudno
Ali se vam ne zdi
to čudno?!
Bolj ko mi tanko
piskamo, bolj nas
zunaj ocenjujejo, da
lepo pojemo.
Novo na novo
Novi izvršni zveznik
nam ne obljublja novega
denarja, čeprav za neka-
tere ne bi bilo slabo, če
bi imeli namesto dinar-
jev dolarje ali marke, ob-
ljublja pa nove dinarje.
In to že zdaj, ko se
mnogi še na sedanje no-
ve dinarje niso navadili.
Pa kaj hočemo - nekaj
novega bo pa le!
Mar mislite, da naj ne bi bil le
zaradi nas ta mesec - mesec ljubezni?!
Sprememba
Beograd in Ljubljana se rivalsko
prepirata, kdo je prej uspel z opera-
cijo za spremembo spola. Mnogo pa
je takih, ki se na tak podvig o spre-
membi ženskega spola v moškega,
ne zmenijo preveč.
Bolj jih zanima, kdaj bo komu
uspel podvig, da bi spremenil ljudi
v »človeka«!
PTT naprej
Pri PTT so nam poslali račune za
telefone za mesec naprej. To pome-
ni, da bomo vsaj enkrat že vnaprej
plačali za tisto, kar še sploh nismo
rekli.
No, pa tudi to bi še šlo. Če bi le to
vnaprejšnje plačilo res tudi pomeni-
lo, da gre PTT naprej.
V marsikaterem kraju imajo
resne težave s telefonijado
-	predvsem z napeljavo tele-
fonov.
In predvsem zato - pravijo
-	ker jih na PTT slabo slišijo.
Velik zalogaj
Slišimo, naj bi v Celju kmalu dobili
pajka. Tistega seveda, ki »žre« na-
pačno parkirane avtomobile. Tisti, ki
naj bi to žival pripeljali v Celje, le
želijo, da bodo Celjani poskrbeli za
njegovo prehrano.
Tak pajek namreč potrebuje na
dan vsaj 20 vozil.
tv spored
NEDEUA, 14. 05. 89
Program: LJ1
9.00 - 13.10 in 14.00 - 23.25 TELETEKST RTV
UUBUANA; 9.15 VIDEO STRANI; 9.25 ŽIV ŽAV;
10.10 SAFARI, češkoslovaška nadalj., 12/13; 10.40
J. Susann: DOLINA LUTK, ponovitev ameriške na-
daljevanke. 1/5; 11.30 DOMAČI ANSAMBLI: AN-
SAMBEL OTAVIA BRAJKA; 12.00 KMETIJSKA OD-
DAJA TV ZAGREB; 14.15 VELIKI VALČEK, ponovi-
tev ameriškega filma; 16.30 TV DNEVNIK 1; 16.45
KRILA ORLOV, ameriški film; 18.30 PLESNE DO-
MISLICE: PACKA IZ CEUA; 18.45 RISANKA; 19.00
TV MERNIK; 19.15 TV OKNO; 19.30 TV DNEVNIK 2;
19.55 VREME; 19.59 ZRCALO TEDNA; 20.20 I. Bre-
šan: PTICE POD NEBOM, nanizanka tv Zabreb, 1/
5; 21.35 ZDRAVO (vmes poročila); 23.15 VIDEO
STRANI
Program, Ц2
10.00 DANES ZA JUTRI, oddaja za JLA in OPERA-
CIJA -TEODOR«, tv film; 13.00 ŠPORTNO PO-
POLDNE: SP V MOTODIRKAH, POSNETEK IZ JA-
RUNA; 19.00 DA NE BI BILELO: DRUŽINSKA MEDI-
CINA; 19.30 TV DNEVNIK; 20.00 SLOVESNI KON-
CERT OB 40-LETNICI BALETNE ŠOLE V ZAGRE-
BU, prenos iz hrvaškega narodnega gledališča;
21.00 PTICE NA KOSOVU: PROPAGANDA IN PO-
DATKI. Dokumentarna oddaja; 21.40 DOKUMEN-
TAREC MESECA: DOLGA ISKANJA; 22.20 MALI
KONCERT: PATRICIJA MIHELAČ, flavta VLADIMIR
MLINARIČ, klavir; 22.40 ŠPORETNI PREGLED;
23.25 NOGOMET: Crvena zvezda : Hajduk, reporta-
ža; 23.55 Velež : Partizan, reportaža
PONEDEUEK, 15. 5. 89
UUBUANA I
9.45-14.45 in 16.05-23.10 TELETEKST RTV
UUBUANA; 10.00 VIDEO STRANI; 10.10 UTRIP;
10.25 ZRCALO TEDNA; 10.40 TV MERNIK; 10.55
DA NE BI BOLELO: DRUŽINSKA MEDICINA; 11.15
OČI KRITIKE; 11.45 PREPOVEDANO, ameriški
film; 16.30 TV DNEVNIK 1; 16.45 UTRIP; 17.00
ZRCALO TEDNA; 17.15 DA NE BI BOLELO: DRU-
ŽINSKA MEDICINA; 17.35 OČI KRITIKE; 18.10 RA-
DOVEDNI TAČEK: JAMA; 18.30 MAJSKE IGRE, 3.
del oddaje TV Novi Sad; 19.05 RISANKA; 19.15 TV
OKNO; 19.30 TV DNEVNIK 2; 19.55 VREME; 20.05
M. Buh-A. Tomašič: SIMPOZU, drama TV Ljublja-
na; 20.50 TAMBURAŠI IZ SODAVCEV; 21.15 OSMI
DAN; 21.55 TV DNEVNIK 3; 22.05 VIRTUOZ: NAT-
HAN MILSTEN V STOCKHOLMU. 3. oddaja; 23.00
VIDEO STRANI
UUBUANA II
16.30 SATELITSKI PROGRAMI - POSKUSNI PRE-
NOSI; 17.45 PO BREZKONČNOSTI SVETA: AZUA,
izobraževalna serija TV Zagreb 3/13; 18.15 SVET
ŠPORTA; 19.30 TV DNEVNIK 2; 20.05 ŽARIŠČE;
20.35 PO SLEDEH NAPREDKA-21.05 VIDEOGOD-
BA; 21.50 AMERIKANEC MED ŠTAJERSKIMI PAR-
TIZANI, dokumentarna oddaja; 22.25 SATELITSKI
PROGRAMI - POSKUSNI PRENOSI
TOREK, 16. 5. 89
Program U1
9.45-11.45 in 16.05-22.55 TELETEKST RTV
UUBUANA; 10.00 VIDEO STRANI; 10.10 MEDNA-
RODNO DELAVSKO GIBANJE: GRENKI MIR, 3.
oddaja; 10.45 PAMET JE BOUŠA KOT ŽAMET:
KDO KOPUE LUKNJE V KRUHU?; 10.55 OSNOV-
NA ŠOLA TENISA, 1. oddaja; 11.05 ANGLEŠČINA,
10. lekcija; 16.30 TV DNEVNIK 1; 16.45 MEDNA-
RODNO DELAVSKO GIBANJE: GRENKI MIR, 3.
oddaja; 17.20 PAMET JE BOUŠA KOT ŽAMET:
KDO KOPUE LUKNJE V KRUHU?; 17.30 ANGLEŠ-
ČINA. 10. lekcija; 18.00 M. Čanak: ČIRULE-ČARU-
LE: ČAROBNE ŽOGICE, 3. oddaja; 18.05 PERI-
SKOP; 19.05 RISANKA; 19.15 TV OKNO; 19.20 DO-
BRO JE VEDETI; 19.30 TV DNEVNIK 2; 19.55 VRE-
ME; 20.05 A. Scott: SENCA NA SONCU, ameriška
nadaljevanka, 3/4; 21.00 DINAR; 21.50 TV DNEV-
NIK 3; 22.00 ROPOT; 22.45 VIDEO STRANI;
Program: U2
15.45 FESTIVAL JRT NEUM 89; 15.45 CVET NA
STENI, tv drama za otroke; 16.45 OTROCI SVETA,
dokumentarna oddaja; 17.15 KRISTOFER ZEFA-
ROVIČ, izobraževalna odd.; 17.50 PEPELKA, odda-
ja za otroke; 18.25 ZAPIS O BOLNICI, dokumentar-
na oddaja; 18.55 NAŠA PESEM, 17. oddaja; 19.30
TV DNEVNIK 2; 20.00 ŽREBANJE LOTA; 20.05 ŽA-
RIŠČE; 20.35 PREMOR; 20.45 FESTIVAL JRT NE-
UM 89; 20.50 SKOPSKE PODOBE IZ SANJ, tv
drama; 22.20 POROČILA; 22.30 FESTIVAL JRT NE-
UM '89; 22.35 BRATJE PO MATERI, epizoda iz tv
nadaljevanke; 23.40 ZVEZDNI PRAH, zabavnoglas-
bena oddaja
SREDA, 17. 5. 89
U I
9.45-12.20 in 16.05-23.15 TELETEKST RTV
UUBUANA; 10.00 VIDEO STRANI; 10.10 DOKU-
MENTAREC MESECA: DOLGA ISKANJA; 10.50
OSMI DAN; 11.30 AMERIKANEC MED ŠTAJERSKI-
MI PARTIZANI, dokumentarna oddaja; 16.30 TV
DNEVNIK 1; 16.45 SOMRAK ČLOVEKA, dokumen-
tarna oddaja; 18.00 ZBIS: ROŽA ČUDOTVORNA,
poezija jugoslovanskih avtorjev; 18.20 POD TO
GORO ZELENO; 19.05 RISANKA; 19.15 TV OKNO;
19.20 DOBRO JE VEDETI; 19.30 TV DNEVNIK 2;
19.55 VREME; 20.05 FILM TEDNA: CIKLUS KA-
NADSKEGA FILMA: SLIŠALA SEM PETJE SIREN;
21.35 ZVOČNOST SLOVENSKIH POKRAJIN: KO-
ROŠKA, 2. del glasbene oddaje; 21.55 TV DNEVNIK
3; 22.05 SVET POROČA; 23.05 VIDEO STRANI
U II	^
15.50 POIŠČIMO KAKŠNO BOUŠO LADJO, oddaja
za otroke; 16.50 VZHODNA MEJA PET, dokumen-
tarna oddaja; 17.15 VIDEO KARDIOLOGIJA, izo-
braževalna oddaja; 17.40 TAM, KJER RASTE DO-
BROTA, oddaja za otroke; 18.20 RISANKA; 18.30
REGIONALNI PROGRAMI TV UUBUANA - STU-
DIO MARIBOR; 19.00 FESTIVAL JRT NEUM '89;
ŽIVUENJE BREZ POPLAVE, dokumentarna odda-
ja TV Titograd; 19.30 TV DNEVNIK; 20.05 ŽARI$-
ČE; 20.35 Stuttgart: NOGOMET ZA POKAL UEFA,
FINALE - STUTTGART : NAPOLI, vključitev v pre-
nos; 22.15 POROČILA; 22.20 FESTIVAL JRT NEUM
•89; 22.25 ZAKAJ SI TAKO ŽALOSTEN?, TV drama;
23.15 SHOW DANIEL, zabavna oddaja
ČETRTEK, 18. 5. 89
UUBUANA I
9.45-13.00 in 16.05-23.40 TELETEKST RTV
UUBUANA; 10.00 VIDEO STRANI; 10.10 SLO-
VENSKI MUZEJI IN GALERIJE: UMETNOSTNA GA-
LERUA MARIBOR; 10.50 ARHITEKTURA SLOVEN-
SKIH POKRAJIN: DELAVSKA IN FUŽINARSKA HI-
ŠA, 6. odd.; 11.20 PO SLEDEH NAPREDKA; 16.30
TV DNEVNIK 1; 16.45 SLOVENSKI MUZEJI IN GA-
LERUE: UMETNOSTNA GALERIJA MARIBOR;
17.25 ARHITEKTURA SLOVENSKIH POKRAJIN:
DELAVSKA IN FUŽINARSKA HIŠA, 6. odd.; 17.55
PO SLEDEH NAPREDKA; 18.30 SPORED ZA
OTROKE IN MLADE; SLOVENSKI UUDSKI PLESI:
TOLMINSKE RAVNE; 19.05 RISANKA; 19.15 TV
OKNO; 19.20 DOBRO JE VEDETI; 19.30 TV DNEV-
NIK 2; 19.55 VREME; 20.05 E. Orzsezkowa: OB
NJEMNU. poljska nadaljevanka, 1/4; 21.05 TED-
NIK; 21.55 TV DNEVNIK 3; 22.05 RETROSPEKTIVA
FILMOV KRSTE PAPIGA; PREDSTAVA HAMLETA
V	SPODNJI MRDUŠI, jugoslovanski film; 23.30 VI-
DEO STRANI
UUBUANA II
16.15 FESTIVAL JRT NEUM '89; 16.15 ŠE ENA
PRAVUlCA O VRTNICI, oddaja za otroke; 16.50
NAŠ RAZVOJ, dokumentarna oddaja; 17.15 SPOZ-
NANJA, oddaja o znanosti; 18.00 ZIMSKA ROMAN-
CA, mladinski igrani film; 18.25 JURIŠ NA NEBO,
dokumentarna oddaja; 19.00 STIKI MED NAMI, do-
kumentarna oddaja; 19.30 TV DNEVNIK; 20.05 ŽA-
RIŠČE; 20.35 MALI KONCERT; GODALNI KVAR-
TET SLOVENSKE FILHARMONIJE; W. A. MOZART:
MENUET Z GODALNEGA KVARTETA V D-MOLU;
20.40 ALPE JADRAN; 21.10 OČI KRITIKE; 21.40
FESTIVAL JRT NEUM '89 - TV SARAJEVO; 21:50
KRIVDA, TV drama
PETEK, 19. 5. 89
UUBUANA I
9.45-12.35 in 16.05-23.40 TELETEKST RTV UUB-
UANA; 10.00 VIDEO STRANI; 10.10TEDNIK; 11.00
ALPE JADRAN; 11.30 E. Orzeskowa: OB NJEMNU,
poljska nadaljevnaka, 1/4; 16.30 TV DNEVNIK 1;
16.45 TEDNIK; 17.35 ALPE JADRAN; 18.10 M. Mati-
četov: ZVERINICE IZ REZUE. lutkovna serija, 10/
13; 18.30 SAFARI, 13. - zadnji del češkoslovaške
nad.; 19.00 RISANKA; 19.10 TV OKNO; 19.14 NAŠE
AKCUE; 19.30 TV DNEVNIK 2; 19.55 VREME; 20.05
V	HRIBIH SE DELA DAN...; POPREK ČEZ POHOR-
JE, dokumentarna serija, 1/8; 20.35 DRUGA GOD-
BA '88: MADŽARSKA FOLKLORNA SKUPINA MUZ-
SIKAS; 21.00 DETEKTIVA IZ MIAMIJA, ameriška
nanizanka, 20/21; 21.50 TV DNEVNIK 3; 22.00 LA-
DJA SVETILNIK, ameriški film; 23.30 VIDEO
STRANI
UUBUANA II
16.45 STARČKI, oddaja za otroke; 17.15 PROFESI-
ONALEC, dokumentarna oddaja; 17.50 ZNANOST
IN Ml; 18.35 PISANICA, oddaja za otroke: 19.00
DED, dokumentarna oddaja; 19.30 TV DNEVNIK;
20.05 ŽARIŠČE; 20.45 FESTIVAL JRT NEUM 89;
22.15 PONOSNA BOL, TV drama; 23.45 ALTERNA-
CIJE, zabavna oddaja
gorenje
DO ELEKTRONIKA ŠIROKA
POTROŠNJA p.o.
TITOVO VELENJE
VABILO
K SODELOVANJU
Smo podjetje,ki proizvaja televizijske aparate,
konkurenčne tudi na tujem trgu. Želimo pa
biti še bolj uspešni pri svojem nadaljnem
delu, zato vabimo mlade, dinamične, •
kreativne in ambiciozne strokovnjake za
opravljanje del in nalog
NA PODROČJU RAZVOJA DRUGIH
NOVIH IZDELKOV, PROGRAMOV IN
PROGRAMSKE OPREME.
Za opravljanje del in nalog je potrebna VI. ali
VII. stopnja zahtevnosti, dipl. ing. ali ing. elek-
trotehnike-elektronike.
STE SE ODLOČILI ZA
SODELOVANJE?
v tem primeru pridite, pogovorili se bomo.
Lahko pa nam pišete in pisno opišete svoje
želje in poglede na razvoj novih izdelkov. Po-
nujamo vam stimulativne osebne dohodke, do-
datno izobraževanje ter kasneje tudi pomoč pri
reševanju stanovanjske problematike.
ČAKAMO NA VAS!
Kličite telefon (063) 853-608 glede informacij
ali pa pišite na naslov: Sektor kadrovskih, or-
ganizacijskih in splošnih zadev, DO Gorenje
Elektronika široka potrošnja, Partizanska 12,
63320 Titovo Velenje.
radio celje
Četrtek, 11. 5.: 8.00 Napoved, 8.05 Poročila, 8.30 Dopold«
z vami, 10.00 Poročila, 10.15 Za boljše zdravje. 10.40 Srečanj«
z leti, 11.00 Zaključek; Popoldanski spored: 14.00 Napoved
14.15 Aktualni trenutek, 15.00 Poročila, 15.30 Dogodki inodme»
(prenos RU), 16.00 Čestitke in pozdravi, 16.30 Kronika, I?.«
V ŽIVO, 18.00 Glasbeni predvečer na RC, 19.00 Zaključek;
Petek, 12. 5.: 8.00 Napoved^ 8.05 Poročila, 8.30 Petkoi
mozaik, 10.00 Poročila, 10.10 Zveplometer, 11.00 Zaključek
Popoldanski spored: 14.00 Napoved, 14.15 Aktualni trenuteii
15.00 Poročila, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RU), 16.01
Čestitke in pozdravi, 16.30 Šport ob koncu tedna, 17.00 Kroniki
17.30 Turizem nas bogati, 18.00 Glasbeni predvečer na RC
19.00 Zaključek;
Sobota, 13. 5.: 8.00 Napoved, 8.05 Poročila, 8.30 Dopoldni
z vami, 9.00 Kuharski kotiček, 10.00 Poročila, 10.30 Filmsii
sprehodi, 11.00 Zaključek; Popoldanski spored: 14.00 Napoved
14.15 Aktualni trenutek, 15.00 Poročila, 15.30 Dogodki inodmej
(prenos'RLJ), 16.00 Čestitke in pozdravi, 17.00 Kronika,
Lestvica zabavne glasbe, 18.00 Glasbeni predvečer na RC, IS.H
Zaključek;
Nedelja, 14. 5.: 8.00 Napoved in poročila, obvestila, 831
Kekčevi prijatelji, 9.00 Poročila, 9.45 Val iz Butal (ponovite^
11.00 Žveplometer (ponovitev), 11.30 Kmetijska oddaja, 12.3
Literarni utrinek, 12.30 Iz domačih logov, 13.00 Poročila, 13в
Čestitke in pozdravi, ob pribl. 15.00 Zaključek;
Ponedeljek, 15. 5.: 8.00 Napoved, 8.C5 Poročila, obvestil«
8.30 Športno dopoldne, 10.00 Poročila, 11.00 Zaključek; popj
danski spored: 14.00 Napoved, 14.15 Aktualni trenutek, 15.»
Poročila, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RLJ), 16.00 ČestitJ
in pozdravi, 17.00 Kronika, 17.15 Lestvica domačih viž, 17'
Športni pregled, 18.00 Glasbeni predvečer na RC; 19.00 Za»
ljuček;
Torek, 16.5.: 8.00 Napoved. 8.05 Poročila, obvestila, 8.30»
sveta glasbe, 10.00 Poročila, 11.00 Zaključek; Popoldanski sf^
red: 14.00 Napoved, 14.15 Aktualni trenutek, 15.00 Poroči"
15.30 Dogodki in odmevi (prenos RLJ), 16.00 Čestitke in p^
dravi, 17.00 Kronika, 17.30 Naši zbori, 18.00 Glasbeni predveW
na RC, 19.00 Zaključek;
Sreda, 17. 5.: 8.00 Napoved, 8.05 Poročila, 8.30 Pokličite j
vprašajte, 10.00 Poročila, 10.15 Koledar prireditev, 11.00 ZaKlj'
ček; Popoldanski spored: 14.00 Napoved, 14.15 Aktualni treni
tek, 15.00 Poročila, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RLJ), 16
Čestitke in pozdravi, 17.00 Kronika, 17.30 Studio CE, 19"
Zaključek;	j
Radio Celje lahko poslušate na SV frekvenci 963 KHz in ^
UKW/FM frekvenci 100,3 MHz.
Ii. MAJ 1989
шмш	NOVI TEDNIK - STRAN 19
20. STRAN - NOVI TEDNIK
11. WAJ
Ii. MAJ 1989
шмш	NOVI TEDNIK - STRAN 21
poiščite V... TEHNIKI
Presenečenje za vse ljubitelje nočnega branja! V Tehniki
imajo bogato izbiro lestencev in namiznih svetilk, obenem
pa vas obveščajo, da pri njih lahko kupite pralne stroje še po
starih cenah. To ni iluzija, to je TEHNIKA!
22. STRAN ' NOVI TEDNIK
ттш	11. MAJ 198a
Ii. MAJ 1989
шмш	NOVI TEDNIK - STRAN 23
24. STRAN ' NOVI TEDNIK
ттш	11. MAJ 198a
Novice 9. maj 1855
Povedali smo lani bravcem »Novic«, da so bili
Angleži naročili v Celji lesene kolibe za svojo armado
na Krimu, in da je tukajšni tesarski mojster Š. 80
lesenih hiš izdelal in čez morje poslal. Letos so naročili
vnovič, da naj se jim sená nakupi za njih konje na
Krimu. Prevzel je tedaj tukajšni mestnjan in posestnik
T. nakup 20.000 centov sená. Kmetovalcem celjske
okolice in Posavinju je to naučilo dobro došlo, ker
zamorejo svoje seno spečati, ki so ga lani veliko pride-
lali, pa ga niso vsega potrebovali, pa tudi ne mogli ga
prodati, ker živine sploh pomanjkuje. Od vsih strani
vrejo tedaj kmetje v Celje, seno ponujat in prodnat.
Plačuje se jim pa cent po 45 do 48 krajcerjev. КирЦепо
seno potem v posebni pripravi terdo vkup stlačijo in
narede velike čveteroglate naramke, vsaka je 250 in
več funtov težka, in z vervjo močno vkup zvezana, da
bo seno manj prostora na kolah in ladjah potrebovalo
in se laglje v Terst peljalo, odtod pa na barklah jadralo
v Balaklavo. Kdo bi si bil še pred kratkim le domišljal,
da bojo kedaj angležki konji na rusovski zemlji štajer-
sko seno hrustali!
Ostala sta še dva kozarca
Biserna poroka Gorškovih s Frankolovega
Ljudmila in Jože Goršek
sta zopet nazdravila. Ven-
dar tokrat z kozarci, ki sta
jih dobila za poročno darilo
pred šestdesetimi leti. Sa-
mo dva sta še ostala. To pa
je tudi vser kar imata iz ti-
stega časa, razen lepih spo-
minov.
Vzela sta se kar »na hitro«,
kljub temu, da sta se poznala
že precej časa, ssó sta skupaj
nastopala v dramski skupini
na íYankolovem. Zemlja,
razvlečena po okoliških bre-
govih, ki jo je Jožetu skupaj
z domačijo prepustil stric, je
klicala po ženski roki. Kljub
trdemu delu je bilo veselja
pri hiši kot le kaj, s^ so prišli
na svet Vinko, Jelica, Mari-
ca, Cirila, Jože in Milica. Pri-
šlo pa je tudi tisto največje
zlo človeštva, vojna. Kot za-
vednega Slovenca so Jožeta
že 22. aprila 1941 odpeljali
v Stari piskef, julija pa so vse
izselili v Srbijo.
»Na isti dan, kot smo bili
izseljeni smo se tudi vrnili
domov, na zanemarjeno in
zapuščeno kmetijo. Z ženo
imava vehko lepih spomiji.
tudi na tiste žalostne dni.
krat smo postavili na mq'
zadrugo, kot delovodja !
sem moral s- trebuhom ■
kruhom v Bosno, v арпам
podjetje Han pješak. Pen^;
pa sem dočakal 1961
v celjskem Posredniku«.
Ljudmila pa nadaljü-
»N^mlajši sin Joži nadaljuj
najino delo na zemlji in]
zaslugi njegove žene Hil(
pri nas vedno diši po do»
čem kruhu in ostahh doh|
tah. Držim pesti, da bi se
ma uresničila želja po кпц
kem turizmu. Če bi le b
kakšni krediti, saj тогац
najprej popraviti gospo^
sko poslopje. Tudi обђ
otroci, vnuki in celo pravnj
se radi vračajo domov.
njo nedeljo se je ta naša
žina zbrala na biserni poro|
kjer sva bila izredno ves^
tudi pozornosti krajevii
skupnosti in celjskega žiqi
na Toneta Zimška, ki naju
zopet poročil.«
EDI MASNI
Zeleni Jurij v Laškem
Vse do leta 1940 so laški šolaiji vodili »Ze-
lenega Jurija« po laških ulicah, pozneje pa je
zaradi vojne obič^ ugasnil, v povojnem času
pa ga ni nihče tvegal obnoviti. No, kot so
obič^ tudi v Beli Krajini pred vojno obnovili
šolniki, po vojni pa France Marolt, tako so
letos na Juijevo šli laški šolaiji iz nižjih razre-
dov spet na ulico, vodili v zelenje odetega
Jurija, ki so ga spremljale z venčki ozaljšane
deklice, fantje pa so trobili na rogove, piskali
na piščali, vsi skupaj pa prepevali pomladne
in juijevske pesmi.
Letos sicer niso pobirali darov, pač pa so se
zahvaljevali za pomoč in darove v minulem
letu, drugo leto pa bodo veseli tudi darov, če
se bodo odrasli (podjetja) na to spomnili. Ze-
lenega Jurija je z učenci nižjih razredov ob-
novila Erika Krašek.
Foto: EDI MASNEC
Obaitli piki
Celjski kmetje niso navdušeni
nad ustanovitvijo kmečke zveze}
Pravijo, da si ne želijo ukvarjati
s politiko. Dokaz več, da sedanji
občinski politiki ne mislijo\
s »kmečko pametjo«.	I
Kritiki so za korak v prednosti]
dokler kritizirajo. Ko dobijo !
oblast, je to priložnost za nove
kritike.
Lažje je priti na vrh oblasti kot
pa z nje sestopiti.	J
O preživetju razmišljajo tisti, ki
živijo od žuljev drugih. OBAD]
iskanju dokazov, to je seve-.
da največja zavoženost in za-
vrženost sodnih postopkov
v vseh časih so bile metode
mučenja. Te so bile izredno
krute, pri čemer je »čarovni-
ški stol« igral glavno vlogo.
Ta grozljivi poudarek je zna-
čilen zlasti za slovensko Šta-
jersko v drugi polovici 17.
stoletja, torej tudi za celjsko
območje. Zanimiv je poda-
tek, da v istih letih, torej
1691/92, v Ljubljani niso bili
kaj prida pripravljeni na ča-
rovniške procese, čeravno je
bilo to mesto sedež kranjske-
ga vojvodstva. Da so lahko
osumljene podvrgli zasliše-
vanju z mučenjem, so morali
najprej naročiti in kupiti »ča-
rovniški stol«. Pa je takrat
Ljubljana imela okoli 4000
stroški pa so bili tudi sicer
veliki. Po podatkih o sodnih
stroških, ki jih ima v hrambi
ljubljanski arhiv, je en sam
sežig na grmadi teijal osem
nemških klafter drv (približ-
no 12 vozov), kak voz hobla-
nja in 50 do 60 snopov slame.
Prišteti je treba še stroške za
rablja, ki je glede na trdo-
vratnost žrtve, bil različno
dolgo na voljo zasliševalcu
pri mučilnih napravah. Po-
sebej so rablja plačali tudi za
obešanje ali obglavljanje žr-
tve, ker jih navadno niso po-
stavili žive na grmado, kar je
resnici na ljubo že treba po-
vedati. Po teh ljubljanskih
zapiskih pa je sežig nekega
moškega, ki so ga izjemoma
spekli pri živem telesu, teijal
Zaokroženo o sojenjih v Laškem
Primeri sojenja čarovni-
štva osumljenim v Laškem
trgu in okolici pričajo o tem,
da so tudi v zadnjem četrtlet-
ju sedemnajstega stoletja so-
dišča v slovenski Štajerski,
in na Štajerskem sploh, zelo
vneto nastopala pri prega-
njanju čarovniškega zločin-
stva, medtem pa je vlada no-
tranje-avstrijskih dežel za-
vzemala že previdnejše sta-
lišče. Kot drugje, so tudi
v Laškem bile žrtve skorsy
izključno ženske. Pripadale
so pretežno kmečkemu živ-
lju v okolici trga, vendar so
tri žrtve bile iz vrst tržanov.
Iz sodnih zapiskov, ki so sa-
mo delno ohranjeni, padejo
v oči naslednji pomembni
elementi takratne »učeno-
sti« o čarovništvu: spolne in
drugačne zveze s hudičem
ter čarovniški poleti. Pri tem
je zanimivo, da skoraj ni sle-
du o »čarovniških sobotah«,
ki so bile drugod, predvsem
pa v 15. in 16. stoletju, tesno
povezane z letenjem po zra-
ku na nočna zborovanja ča-
rovnic in coprnikov, kjer so
potem častili hudiča, delali
vreme, sklepali coprniške
zarote zoper posameznike,
kraje in cele vasi. Tudi s ča-
rovnijo povzročena škoda
drugim ljudem, njih zdravju,
življenju, živemu in nežive-
mu imetju, ni bila več v sre-
dišču preiskovanja lovcev na
čarovnice. Preganjavci so se
osredotočili na različne obli-
ke praznoveija in na čaranja,
kot so prerokovanja, zago-
vaijanja bolezni, škropljenje
njiv z mešanico blagoslovlje-
ne vode in scalnice, oneča-
ščanja hostij.
Kot smo lahko iz opisa la-
ških primerov spoznali, zla-
sti pa iz povzetka nastanka,
razvoja in zaključka zadeve
obeh prijateljev Janžeta
Škorje in Sebastjana Filiča,
je bilo za lokalne sodne obla-
sti dovolj že to, če so se širile
nesmiselne govorice. Pri
prebivalcev, kot danes La-
ško. Toda Laški trg, ki je
imel poleg dveh graščin, fa-
rovža, špitala in par trških
hiš, nekaj deset lesenih zani-
krnih koč - ta je tako pripra-
vo imel.
Po drugi strani se vendar
začenja svetlikati v ta temni
čas začetkov novega veka.
Trški notar Friderik Otti je
bil eden tistih, ki je resno
dvomil. Da ni bil sam, je
v dokaz združeni odpor tr-
ških prebivalcev. Tudi če je
v zapiskih kot vzrok navede-
no, da so se v trški upravi
upirali predvsem zaradi stro-
škov, so se vendar izpostav-
ljali nevarnosti neposredne-
ga pritiska.
Podatek, da graščinski
upravitelj Filip Germek za-
računal tudi list papiija, se
zdi danes smešen. No list pa-
piija je bil takrat vs^ stokrat
dražji, sodni in eksekucijski
90 vozov lesa, dva voza hob-
Ijevinç in 3 voze slame. Groz-
ljivo računopisje, mar ne?
Sicer pa je vseenp, če v resni-
ci niso porabili toliko kurja-
ve in če je пекгО tega šlo »ne-
posrednim proizvajalcem«
v zasebne kleti in drvarnice.
Prihodnjič:
NAJIMENITNEJŠA
»ČAROVNICA« -
VERONIKA
Čarovnico bodo sedali. Prizor sicer ne potrjuje nave^
koliko voz drv je bilo potrebnih za izvršitev kazni, té
umetnik ima svojo svobodo izražanja. Strokovnjaki, kji
po medicinski plati ukvarjajo z nasilno smrtjo, so preß
dani, da je bila smrt na grmadi lahko tudi bolj hitra,
je žrtev onesvestila in zadušila v gostem dimu.	i