List 40.
Gospodarske stvari.
R. Dolenčeva sadna sušilnica.
Sadje je letos skoraj po celi Kranjski tako dobro obrodilo, da se sme letošnja letina v tem oziru kot ena najboljših smatrati. O taki priliki mora biti sad-jerejcu prva skrb, kako bogati pridelek kolikor le mogoče dobro v denar spraviti, da mu ta božji blagoslov tudi kaj zaleže. Znano je vsacemu, da ob prilikah, ko je obilo sadja za prodaj, ni moč povoljne cene sadju narediti, včasih pa še skoraj sploh ni mogoče svežega sadja prodati. V takih in enakih slučajih prisiljen je sadjerejec misliti na drugi način porabe svojega sadja. Tak način je, hranjenje sadja v tej ali oni obliki, ter ga prodati še le v ugodni priliki. Ako hočemo sadje hraniti za porabo v poznejšem času, moramo ga tako spremeniti, da se tudi obdrži ter da pridrži svojo vrednost. Eden izmed teh načinov sadje za hranenje sposobno storiti je sušenje. Suši se pa sadje na razne načine: na solncu, na peči, v peči ali pa v za to nalašč napravljenih prostorih, to je, v sadnih sušilnicah. Če je malo sadja, posuši se ga kmalu na eni ali drugi imenovani način, v dobrih letinah zadostovale bodo pa le sadne sušilnice.
Naprava sadnih sušilnic je različna, zato je pa tudi kakovost izdelka zelo različna. Dobro posušeno sadje zamore priti le iz dobre sušilnice. Ker je, kakor uže rečeno, letos sadno drevje dobro obrodilo, bode marsikateri gospodar prišel na misel si sadno sušilnico narediti. Iz tega vzroka in ker bode c. k. kmetijska družba dajala letos darila za umno napravljene sadne sušilnice, priobčujemo v naslednjem popis z načrti R. Dolenčeve sadne sušilnice. Gospod R. Dolenc, vodja vinarske in sadjarske šole na Slapu imel priliko videti delo, kakor tudi sam sodelovati z različnimi sušilnicami, a po njegovem mnenji nobena popolnem ne zadostuje, zato je slednjič sklenil na prošnjo gosp. L. Dekleva iz Vrema pripraviti načrt za novo sušilnico. Načrt je bil kmalu končan, sušilnica potem kmalu sozidana, pa tudi do dobrega izskušena, kajti gosp. Dekleva je blizo 300 starih centov svežih češpelj, katere so 80 centov suhih dale in to po štiritedenskem neprestalem sušenji v nji posušil. Suhe češplje bile so lepe in okusne tako, da bi ne bile mogle boljše biti.
Ako se je toraj ta sušilnica za enega posestnika za dobro izkazala, gotovo ne bode odveč, z njeno konstrukcijo tudi druge posestnike soznaniti.
V ta namen podamo tukaj čitateljem „Novic" nje popis z razjasnilno podobo njenega čela (glej podobo 2.), podolznega preseka (glej podobo 3.) in temelja (glej podobo 1.).
Cela njena sostava je gotovo tako priprosta, da jo uže podobe dovolj razjasnujejo in da more prav natančni popis odpasti.   Bolj površen je sledeč.
Sušilnica obstoji iz dveh sušilnih prostorov (F, F1, V-, F3, F4), katera skupaj popolnem prosto stoječo majhno hišico vstvarjata. Pred sušilnico samo podaljšana je njena streha za toliko, da se more pod njo vse sušilno delo, tudi ob času dežja, prav brez vse zapreke in škode vršiti. Kurišče (K, if1, K*, K3, X4) je popolnem tako, kakor pri Lukas-ovi za večja posestva namenjeni sušilnici. Pokrito je z železno ploščo S (pod podobo 3.), katera sušilnici za talo služi. Pod to ploščo more zubel (pod podobo 1.) trikratno pot narediti, predno more po dimniku na prosto bežati. Železna plošča posuta je čez in čez s peskom P (pod podobo 3.). Namesto z drago železno ploščo pokriti se more kurišče tudi s tako zvanimi frankolinskimi opekami, planetarni. Ako se kurišče s takimi opekami pokrije, potem je se ve da potrebno, da zubel več kakor trikrat pod pokritjem pot sem in kje naredi, predno po dimniku zbeži; to pa je ravno prav , kajti to povišuje le bolje izkoristenje kurjave. Pokritje kurišča s tako opeko bi jaz tudi zaradi tega bolj priporočal, kakor pa pokritje z drago železno ploščo, ker je potem čiščenje vlekov pod pokritjem (kateri se vendar le lahko s pepelom zalestijo) kaj lahko mogoče; vsaj se posamezne opeke veliko lože odz lignejo, kakor pa cela velika železna plošča.
Sušilni prostor sam je iz vzrokov, kateri so bili uže navedeni, brez vseh vlekov. V njem vidimo le 4 velike in dovolj močne lese (L1, L-, L3, L4) pod podobo 3.), katere na dovolj močnih lesenih, pa z železom okovanih valjarjih tečejo.
Za dovažvanje suhega zraka v sušilnico je skrb-ljeno z vleki (O, 0\ O«, O3, O4, O5, 06; O7 vseh treh podob); za odpeljavanje vlažnega-zraka iz sušilnega prostora, je pa skrbljeno z vleki (Os, O9, O10, O11 pod podobo 2. in 3.Y Prvi kakor drugi, se dado s pomočjo
posebnih zapahnic  bolj ali manj  zapreti ali  pa tudi odpreti.
Tako napravljena ventilacija — sprememba zraka — je tako ugodna, da ni potrebno češpelj med sušenjem prebirati, ampak jih le enkrat v štiri in dvajsetih urah tako preložiti; da pridejo najvišje lese najnižje, najnižje pa najvišje. Pokrit je sušilni prostor ali z dvojnim, na križ zbitim lesenim pokrovom, ali pa tudi s prav tankim obokom. Nad eno kakor drugo pokritje je koristno peska natrositi.
Vrata sušilnice obstoje tudi iz dvojnih, čez križ zbitih desek, zaprta so prosto z zapahom F. F. 1. pod podobo 2.
317