Domači zdravnik in vodnik v mnogih
opravilih
mesca prosenca. *)
(Zdravnik.) Hudi mraz tega mesca nakloni ljudem in živini dostikrat hude pri sadne vročinske bolezni, ki iz prehlajenja izvirajo, posebno če človek iz vroče soparčne hiše, slabo oblečen , na mraz pride. Posebno pljuča se ta mesec pri suhim silnim mrazu rade nnamejo, in bodljaji v persih nadlegvajo. Popotniki naj se tedej prehlajenja skerbno varjejo, pa naj zato nikdar žganja ne pijo, ki je človeku v hudim mrazu siln strup in ga umori. Gorka juha (župa) ali pa poliček mlačniga vola človeka pozimi bolj ogreje, kot nar hujši žganje. — Ce prideš zmerznjen v zakurjeno hišo, ne! de bi berž h peči šel: dalje od peči, boljši je za glavo, pa tudi za roke in noge. Ozebljina je nadležna reč. Je ozebljina še nova, dergni zmerznjeni ud kake pol ure s sne ga rn, ali pa ga umivaj s prav merzlo vodo; potem ga z lanenim pertam obriši in posuši, poslednjič pa z žganjem ali kafro ve a m umij. Je otekljina hudo rudeča in boleča, ti bo zdravnik poleg otekljine Lpa ne na otekljino) pijavke stavil. Prav dober pomoček je, dokler se ozebljina še ni spočila in prederla, zmerzljino s svojo scavnico večkrat umivati ali pa z vodo, v kteri je kiorasto apno (^Chlorkalk) razstopljeno (2 lota klorapna v 12 lotih vode}. Se je pa ozebljina prederla, je za-njo nar boljši mazilo (žalba) iz rumenjaka in ravno toliko peruvi-janskiga balzama (Teruvianischer Balsam} napravljeno ; ko si zmerznjeni gnojni ud s tem mazilam namazal, potem pa ga obeži z obližem ali flaštram svinčene belice (Bleivveisspflaster).— Ne jej zmerznje-niga krompirja, ki je nevarin človeškimu zdravju. Tudi mastno svinsko meso le zmerno vživaj in nikar ne misli, de na mastno jed se mora žganje piti: voda je vedno nar zdravši pijača. — Če si si prisadno vročinsko bo-lezin naključil, pojdi berž v posteljo, ne pokusi ne kapljice vina ali žganja; ajbšov čaj ali tej je nar boljši zdravilo, de se potiti začneš; iši pa tudi berž pomoči umniga zdravnika.
(Poljski vodnik). Poljskiga dela v tem mescu večidel ni, ker sneg čez in čez zemljo krije. Ce je vreme suho in dober seninec (^smučar), je prav, gnoj na njive voziti za prihodnjo pomladanjsko setev; pa pusti ga na velicih kupih skupej ležati; sicer preveč pre-merzne in se osuši, in tako ob svojo moč pride. — Navozi si tudi na senincu derv za celo leto. — Včasih se primeri, de okoli božiča veliko snega pade in de mesca prosenca mehko in vlažno vreme nastopi; sneg se naglo staja, voda pa v razorih zastaja; napravi ji tedej grabne, de se počasama odteče, sicer ti bo okoli svečnice ali pa še pozneje zmerznila in setev poškodovala, de tudi zmerzne.
(Živinski oskerbnik). Skerbi, de ima živina piče in stelje dovelj , zakaj dolgo je še do poletja. Pitani prešiči se zavoljo mraza zdaj več ne rede, torej se za-koljejo in suhiga mesa za poletje pripravi. Oskerbljuj dobro krave, ki bojo kmalo vergle (teletile^, de jim piče ne manjka. Gosi in race se ne pitajo zdaj več, ker bojo kmalo leči začele, dajaj jim sicer dobre, pa ne ravno pitavne piče; nar boljši jim zdaj tekne zrezano in so-sekano korenje. Kokoši hitrejši neso, če jim daš dobro suhiga ovsa in konopelj zobati.
(8adjo - in vinorejic) nima ta mesec ravno veliko opraviti. V vinograde se da gnoj voziti in količi pripravljati in gleštati. Vertnar naj skerbi, de zajic ne pride sadnih drevesc glodat, de silni sneg drevja ne polomi, de se najdene gosence zatarejo.
*) Nekoliko po letašnjim >.Marskim  popotniku«,   od gosp. Oherala v red djanim,                               Vrednistvo,
[Cvetličar). Kdor želi, de ga pozimi v gorkiizbi cvetlice razvesele, naj si omisli krasnih m dišečih cvetlic hijacint; ktere se mesca listopada v lonec z ilovnatovzemljo vsade, pridno skrope in na gorkim derže.
(CbelarJ. Cbele zdaj še mirno v panjih tiče, če je hud mraz. Ne odpiraj tedej ne čbelnjaka ne panjev. Ako je pa lepo in kopno vreme, daj čbelam letati, de se spraše.
(Ribic). Pregleduj ribnike, in mertve ribe vzemi vun. Na zmerznjenih ribnikih skerbno led prebijaj, de se ribe pod ledam ne zaduše.
(Hišne opravila). Gospodar in gospodinja imata doma vedno dovelj opraviti, de vse skerbno pregledata in vladata, de spravljeno sadje, krompir, repa in korenje ne zmerzne in ne gnjije, de se klobase in meso lepo suše, de se kolovrat urno suče, de se od vsakdanje kurjave sajasti dimniki večkrat dobro ometejo i. t. d. Skerbita pa naj tudi, de se otroci doma pridno branja in pisanja vadijo in pridno tudi v šolo gredo, zakaj če je pridni gospodar skerbel, de je prešiče dobro izpital, bo vunder tudi skerbel, de bo svoje otroke dobro i zredil v potrebnih vednostih branja, pisanja i. t. d.
14