List 34. Gospodarske stvari. Grozna trtna uš — phylloxera vastatrix na Hrvatskem blizo meje štajarsko-kranjske. Nujni razglas vinorejeem kranjskim in štajarskim. Nedavno sem „Novicam" poročal o nesreči, katera je zadela vinograde v Piran i v Istri. Hrvatska vlada poslala me je dvakrat v Istro, da ondi preiščem stvar in nasvetujem potrebne naredbe, da se grozna phylloxera ne zanese na Hrvatsko. VrnivŠi se iz Istre sem med drugim predlagal si. vladi, da naj se vsem podžupanijam popišejo simptomi (znamenja), pod katerimi se phylloxera pokaže, in da se to vsem občinam naznani, kajti mogoče je, da phylloxero uže v deželi imamo, samo da je vino-rejci ne poznajo. Komaj pa je bila ta naredba razglašena, uže nekoliko dni kasneje pošlje v steklih dobro zamotanih občina Brdo vac pri Zaprešiču vladi nekoliko izkopanih trsov na ogled, z opazko, da na teh trtah so ona znamenja, katera so bila popisana v vladnem razglasu.*) Vlada izroči trse precej meni, da jih preiščem — in žalibog! — prvi pogled s povekšalnim steklom na korenine trt pokazal mi je množino phylloxere, in konstatirana je bila neizmerna nesreča za hrvatsko zemljo. Po nalogi vlade precej se podam na mesto, od ko-dar so bile trte poslane, da pregledam, kako daleč je nesreča razširjena, in da konstatiram obseg okuženih vinogradov. V Zaprešiču pridruži se mi občinski načelnik iz Brdovca, baron Rauch z svojimi sinovi, in OBkrbnik posestva grofa Jelačiča. Čez poldrugo uro voŽDJe pridemo v vas Kraj, katera leži ob Sotli, na meji štajarski. Cela okolica ni druzega kakor bregovi nasajeni s trtami, — nasproti tem bregovom na drugi strani Sotle leži štajarska bizeljska dolina zopet s krasnimi vinogradi. Hrvatski vinogradi so od štajarskih komaj pol ure oddaljeni. Ko pridemo v Kraj, podamo se v vinograde graj-sčaka Sigmunda in na žalost morali smo opaziti, kako je uže velik del vinograda popolno uničen, trte posušene brez mladic in ploda. Strašen bil je pogled po ^ ¦ i ¦¦ i ¦ i i .-- .i. Mi i.. *) Popis trtne uši in podobo njeno, kakor tudi popis njenega škodljivega razvitka so „Novice" uže prinesle v 1. listu leta 1873. Vred. vinogradih! Kamor smo prišli, povsod smo našli, da jih phylloxera pokončuje in da poglavitni dohodek naše dežele rapidno pod zlo grč. Ko so se vsi o veliki nesreči prepričali, odšli so zopet na svoj dom, jaz pa sem vstal v Marija Gorico, da od tamo dalje prepotujem vinograde in konstatiram, kako daleč je razširjeDa phylloxera. O petih dneh svojega preiskavanja mogel sem se prepričati, da je phylloxera razširjena v vinogradih 3 davkovskih občin in to v Laduču, v Kraji in v Pušči. Te občine imajo vinogradov 1010 oralov, od Katerih je okuženih in uničenih do 300 oralov. Okuženi vinogradi razprostirajo se od sv. Križa (občina Laduč) doPuščev daljini 4 ur. Največ vinogradov imajo tukaj gospodje Sigmund, baron Rauch in grof Jelačič. Pa tudi kmetje imajo veliko vinogradov, katerih nekoliko so pa uže preteklo jesen izkr-čili in nasadili s turšico, kazoči, da so se jim trte vse posušile, katere uže nekoliko let niso rodile; neznajoči za vzrok, gledali so siromaki, kako jim vinogradi propadajo. Od kod da je phylloxera le sem prišla, ne more se za gotovo povedati; sumnja, da jo je iz Kloster-neuburga z naročenimi trtami pred 10 leti dobil g. Sigmund, ni popolno opravičena, kaj ti vinograd, nasajen z onimi trtami, je sicer inficiran, al trte niso se še posušile in imajo še toliko mladic, da se bodo posušile še le čez dve leti, dočim so trte na drugih mestih vinograda, katere niso bile donesene iz Klosterneuburga, uže preteklo leto se posušile in propadle. Mogoče bi bilo tudi to, da je phylloxera došla iz Stajarskega v hrvaške vinograde, ker se pripoveduje, da so vinorejci pri Kapeli (vas na štajarski strani), katera leži nasproti Sigmundovih vinogradov, uže pred tremi leti krčili vinograde zato, ker so se jim sušili. Tudi danes še ne morem za gotovo reči, kako daleč je phylloxera razširjena; mogoče je, da še dalje sega, kakor sem poprej omenil, ker je znano, da phylloxera lahko po več ur daleč preleti. Nevarnost za celo hrvaško deželo je velika, tem bolj, ako se pomisli, kako veliko je tu vinogradov, v katerih se vsako leto pridela 2—3 milijone veder vina, ki je najpoglavitnejši dohodek cele dežele hrvatske. Velika je pa tudi nevarnost za sosedno kranjsko in štajarsko deželo, kajti okuženi vinogradi niso daleč od onega kraja, kjer se Sotla steka v Savo, in kjer je meja kranjske in štajarske dežele. 272 Nujno je tedaj priporočiti deželni vladi kranjski in štajerski, da bi po strokovnjakih, kateri phyllo-xero poznajo, dale pregledati vse sosedne vinograde, ali phylloxere uže tudi tam ni, samo da je ljudje ne poznajo, kakor je to bilo v Istri in zdaj na Hrvatskem, kjer se je tako silno širila toliko let. Kranjska in šta-j ar ska vlada morali bi tem prej izdati stroge ukaze proti importu (uvožnji) vsakoršne stvari iz vinogradov okuženih krajev na Hrvatskem, in to tem bolj, ker med okuženimi vuiogradi na Hrvatskem je tudi takih, ki so posestva Staj ar cev, stanujočih na Sta-jarskem. Kako lahko je mogoče, da iz svojih vinogradov, ki jih na Hrvatskem imajo, in v katerih je phylloxera, s travo, katero kosijo po vinogradih, s kolci, ali pa z izkopanimi trtami, o katerih mislijo, da so pozeble, prenesejo pbylloxero čez mejo v štajerske vinograde! Zatorej Kranjci in Stajarci pozor! Verjemite mi: kdor ni videl na mestu, ne more verjeti, koliko nesreče in škode more ta mala uš vinogradom narediti. Hrvatska vlada objavila je ta žalostni primerljej nemudoma ministerstvu v Pest in na Dunaj, in sama bode porabila vsa sredstva za pokončanje in lokaliziranje phylloxere v hrvatskih vinogradih. Zagreb 21. avgusta 1880. Franjo Kuralt, tajnik hrv.-slav. gospodarskega društva.