Peitnfha plačana v gotovim Mormonki Cena 1 Din Leto V. (XII.), štev. 61 Maribor, pondeljek 16. marca 1931 »JUTRA« £haia razun nedei|e n praznikov vsak dan ob 16. un Račun pri poštnam čak. zav v Ljubljani it. 11.409 Velja mssačno preieman v upravi ali po poiti 10 Din. dostavljen na dom pa 12 Din Telefon: Uredn.2440 Uprava 2455 Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova ceata št. 13 V Oglasi po tarifu Oglase sprejema tudi oglasni oddelek .Jutra- v Ljubljani, Prešernova ulica št. 4 Službeno izbrisani V Italiji se bo — kakor javljajo iz Rima — dne 1. aprila izvršil popis prebivalstva. 2e so izdana podrejenim oblastim vsa potrebna navodila in priprave So v polnem teku. Ta popis prebivalstva ba pomeni za narodne manjšine v Italiji novo senzacijo, nov težak udarec. Zlasti z» naše jugoslovenske rojake, ki tvorijo najmočnejšo narodno manjšino v Italiji. Zaikaj glasom poročil italijanskih listov, se ta popis ne bo vršil, kakor v drugih kulturnih državah, na tej podlagi, da se ugotovi obenem tudi število članov posameznih narodnosti, ampak se bo ugotovilo samo skupno število prebivalstva, brez ozira na narodnost. Zato bodo v popisnih polah tudi izpuščene rubrike o narodnosti in jeziku. Tržaški »Popolo« Dravi, da italijanskih državljanov nihče Več ne bo vprašal, kakšen jezik, govore. Kalija — pravi dalje — je nacijonaiuo kompaktna in narodne manjšine sploh ne Prihajajo več v poštev. -e popis prebivalstva v Italiji 1. 1921 le bil izvršen na podlagi občevalnega jezika. Izvršena so bila ob priliki takratne ■ vPisa težka nasllJa, zlasti v Istri. *V^e!V,u pa cel° italijanska shiž-? k lt,k? takrat m«ra;a ugrizniti v kislo jabolko in razglasiti, da je v Juli.ski krajini z Zadrom in Reko vred bilo takrat med 919 tisoč prebivalci 258 tisoč a'i 29.2% Slovencev in okroglo 90.0)0 ali 10.5% Hrvatov, torej skupno krog 350.000 ali 39.7% Jugoslovenov. Seveda takrat Biso našteli nič več Slovanov na Rezijanskem in v Benečiji, ki jih je glasom italijanskega popisa 1. 1911 bilo še 52.000. Tudi niso bili več šteti kot Hrvati in Srbi prebivalci teh narodnosti v pokrajini Campobass v Abrucih, ki jih je tudi par tisoč. Da so že 1. 1921 najmanj 100.000 Jugoslovanov v Julijski krajini pretvorili j ,a jPe’.n* *reba v očigled gori navedenim. dejstvom o terorju in nasiljih še posebej povdarjati. To, kar so 1. 1921 zagrešili v Italiji v malem obsegu, hočejo tokrat izvršiti radikalno. Popolnoma v duhu fašistične politike, ki negira eksistenco kakršnegakoli naroda izven italijanskega v Italiji. Česar niso moigli doslej doseči z najhujšim terorjem napram jugoslovenskemu prebivalstvu, z brutalnim potlačenjem vseli Pravic slovenskega in hr.vatskega jezika, v uradih, v šoli, v cerkvi in v jiavnosti, z zapiranjem, deportlranjem in stremljenjem našega mučeniškega naroda, z ubijanjem njegovih gospodarskih korporacij 1,1 Institucij, to hočejo sedaj doseči z eno D°tezo peresa: doslej so na podlagi re-2u'tatov popisa prebivalstva morali na-pr3m široki svetovni javnosti še priznati Asistenco stotisočev članov narodnih j^njšin, sedaj bodo potom ljudskega štetij1 enostavno ustvarili samo italijanske državljane, Italijane. Jugoslovanska, nad p°l milijona duš broječa manjšina bo pre-yorjetia v čistokrvne Italijane, enako tu-1 četrt milijona Nemcev na južnem rimskem in krog 50.000 Francozov v Val B ,sta* Papir je potrpežljiv in bo to pre ®sel. Resnica bo seveda še vedno osta- Pred Dodoisom jugoslovansko* češkoslovaške trgovinske oogodbe NOVA POGODBA PLOD OBOJESTRANSKEGA POPUŠČANJA. - OLAJŠAVE ZA IZVOZ ČEŠKEGA PIVA V JUGOSLAVIJO. PRAGA, 16. marca. Praška vlada je že odobrila pravkar med Češkoslovaško in Jugoslavijo sklenjeno in parafirano trgovinsko pogodbo, ki bo že prihodnje dni podpisana. K fcodpisu pogodbe pride osebno tudi jugoslovenski trgovinski minister, g. Juraj Demetro-vič iz Beograda. Trgovinski minister dr. Matoušek je sprejel češkoslovaške in inozemske no vinarje ter jim je podal važne izjave o trgovinskih odnošaiih med Češkoslovaško in njenimi sosedi. Pri tej priliki je nanesel razgovor tudi na Jugoslavijo. Minister dr. Matoušek je naglašal, da je Češkoslovaška v dosedanjih trgo vinskih odnošajih z Jugoslavijo pogrešala za svoje specijalne izdelke gotove carinske olajšave, ki igrajo v trgovinskih pogodbah Jugoslavije z drugimi državami podrejeno vlogo. Pravkar sklenjena trgovinska pogod ba med Češkoslovaško in Jugoslavijo dovoljuje za uvoz jugoslovanskih agrarnih pridelkov na Češkoslovaškem posebne ugodnosti. Zlasti bo olajšan uvoz svini. sliv. grozdja, fižola, graha. zdravilnih žellšč, perutnine, rib itd., ki tvorilo glavne izvozne predmete Jugoslavije. Dalje določa pogodba carinske ckdšave za izdelano blaeo, kakor: posušene slive, suho sadje, marmelada, strojila itd. Vezane pa ostanejo tudi še nadalje nekatere dosedanje carinske postavke. Češkoslovaška je dobila z novo pogodbo velike olajšave za izvoz piva, su ho cikorijo, vložene kumarce, preproge, odeje, pozamenterijo, pipe, speci-jalno opeko, fese, keramične izdelke, vlite posode, različno steklenino, muzikalne Instrumente in izdelke male kovinske industrije. Dalje so bile Češkoslovaški priznane ugodnosti pri določanju tarifnih postavk za perforirane in okrašene čevlje, za valjano in po-bakrenjeno žico in končno ugodna diferenciacija za različno izdelano blago kovinske industrije kakor tudi za stekleno in tekstilno blago. Za Jugoslavijo je yelike važnosti sklenitev veterinarske pogodbe, s katero bo znatno ojačila svoj položaj kot izvozna država. Čeprav pogodba ni izpolnila vseh pričakovanj, ki so jih stavili vanjo na Češkoslovaškem, ven dar prinaša obema državama velike koristi in bo še tesneje navezala oboje stranske trgovinske in gospodarske odnošaje. Treba pa je tudi upoštevati, da je bila pogodba sklenjena v času, ki je bil za trgovinska pogajanja skrajno neugoden. Bomba, namenjena angleškemu prestolonasledniku BUENOS AIRES, 16. marca. V eni glavnih ulje, kjer je ogromna množica ljudstva Čakala na prihod angleškega pre stolonaslednika, ki naj bi otvoril svetovno državno razstavo, se je pripetila v soboto težka eksplozija. Ko je neki potnik stopil iz tramvaja, mu je padel iz rok zaboj, v katerem je bila bomba. Ta je takoj s silnim pokom eksplodirala, ubila njega in še dva druga potnika, 5 oseb težko, mnogo pa lahko ranila. Občinstva se je polastila velika panika. Policija je dognala, da je bil povzročitelj eksplozije znani braziljanski anarhist Anselmo Pierretti, ki je najbrže nameraval izvršiti atentat na angleškega prestolonaslednika, kar pa se mu je izjalovilo. nječnarobna konferenca o prometnih problem h ŽENEVA, 16. marca. Davi se je sestala u mednarodna konferenca za enotno u-reditev cestnega prometa. Naloga konfe-prec*vsem sklenitev mednarodne vJn 0 avtomobilskem prometu, u-- n. a enotnih znamenj kakor tudi obdamo JS ' inozemskih motornih vozil in SaroHnln,e pri izKubi kiptikov. Društvo mobilskirrn sporazumno z različnimi avtomobilskim. organizacijami dalo že prete- klo leto inicijativo za enotno ureditev vseh teh vprašanj. Poseben odsek Društva narodov za cestni promet je predložil sedaj načrt za mednarodno pogodbo. V glavnem določa načrt svobodo mednarodnega prometa z motornimi vozili, posebno glede pridobitnega potniškega in blagovnega prometa. Neprivatni promet te vrste bo urejen med posameznimi državami s posebno pogodbo. Državam se prepušča, da na svojem ozfemlju še posebej urede promet z motornimi vozili, dočim bi tvorila mednarodna pogodba le nekako oikvirno zakonodajo. PRVA REDNA VOŽNJA »KRALJICE MARIJE«. SPLIT, 16. marca. Parnik »Kraljica Marija«, ki je bil usidran v splitski luki, j je včeraj zjutraj nastopil svoje prvo redno potovanje in sicer na progi od Splita do Sušaka in zopet nazaj preko Šibenika v Split, dalje v Dubrovnik, Kotor, Krf, Nauplijo in Pirej. Odtam se vrača preko Dubrovnika in Splita v Sušak. *a T0daufašistom za resnico ne gre. Manjšine bodo »službeno« izbrisane iz področja italijanske države, države z dvatisočletno kulturo. Padanje cen na Poljskem VARŠAVA, 16. marca. Akcija poljske vlade, ki se je pričela v drugi polovici januarja glede znižanja cen, je rodila lepe uspehe. Tekom dveh mesecev so cene življenskim potrebščinam pričele stalno padati in so se izravnale tudi cene industrijskih poljedelskih produktov. Padle so tudi cene onih izdelkov, ki so jih karteli-rane industrije vzdrževale umetno in sicer m 10—20 odstotkov, Splošno se ona. ža padanje cen v trgovini na drobno in debelo. Znatno je padla tudi cena kuriva, kar je precej omililo težko gospodarsko krizo. VELIK ROP DRAGULJEV. NeWYORK, 16. marca. Vodja draguljarne Charlton & Co. v Palmbeacbu (Florida), Oto Wagener, je bil te dni napaden od treh oboroženih mož. Spravili so ga v prazno hišo na samoti, izsilili iz njega z grožnjo, da bo ustreljen, tajno besedo za trezorne ključavnice in mu odvzeli vse trezorne ključe. Nato so ga zvezali, oddirjali z avtom v draguljarno in nemoteno odnesli draguljev za 650.000 dolarjev- ZOPET AMERIŠKI IZLETNIKI NA NAŠI RIVIJERI. DUBROVNIK, 16. marca. Tekom tega meseca so dospeli v tukajšnjo luko že 4 parniki z ameriškimi izletniki. V petek je prispel »Hamburg« z 250, v soboto »Oce-ania« z 170 izletniki. Tujci so se zlasti zanimali za naše narodne noše in veziva. PROPAGANDA V ČSR ZA NAŠO RIVIJERO. PRAGA, 1^,’mlHa. Zveza češkoslovaš kih potovalnih uradov je razvila'veliko ak cijo po celi državi za poset dubrovniške rivijere- Tudi je odposlala v Dubrovnik tajnika Jindficha Hrindlerja, da se sporazume s hotelirji glede sprejemanja od Zveze poslanih gostov, zlasti večjih skupin, ki bodo kmalu začele prihajati. Zračni promet Ljubljana - Sušak. Med zastopniki občin Ljubljana in Stt-šak so se vršile že ponovne konference o ureditvi in uvedbi zračnega prometa med Ljubljano in Sušakom ter avtobusnega Ljubljana - Kočevje - Sušak. Na spomlad bo posebna komisija pregledala proge. Zračno-prometna proga bi se na-dovezala na zračno progo Salzburg - Celovec- Za načrt se je izjavil tudi predsednik Društva za zračni promet v Novem Sadu g. Sondermayer. Istotako vojaške oblasti. Potrebno je le, da lokalni činiteljl urede aerodrom. — Obrtniški praznik. Mariborsko obrtništvo proslavi dne 19. marca ob 9. dop- svoj praznik v Narodnem domu s sledečim sporedom: 1.) Ob 9. url prihod obrtništva in obrtniškega naraščaja. 2.) Pozdrav predsednika društva gosp. Kvasa. 3.) Nagovor prof. gosp. Finka, voditelja obrtno-nadaljevalne šole. 4.) Od pol 10. ure predava gosp. Založnik Ig-, obrtniški nadpornik. 5.) Od 10. do 11- ure gosp. Zadravec Jakob, posestnik parnega mlina v Središču. Obrtno društvo želi, da bi se ta dan praznoval na prav slovesen način, vabi vse obrtništvo, da se praznovanja polnoštevilno u-deleži, — Na Dunaju je skočila 211etna delavka Elizabeta Payer skozi okno v petem nadstropju na dvorišče, kjer je obležala nezavestna. Kmalu po prihodu v bolnico je podlegla poškodbam, ki jih je dobila pri padcu. Iz pisem, ki jih je zapustila, je razvidno, da je izvršila svoje dejanje iz žalosti, ker je bila majhna in debela in so se vsi norčevali iz nje. Silno io je bolelo, da je radi njene telesne konstitucije ni nikdo upošteval in se tudi nikdo ni zanimal zanjo. Ponovno si je že hotela vzeti zato življenje, končno pa je svojo namero res izvršila. .iSSBBSrli Mariborski V E C E R N! K Mra* ■'TEUSMOBb V M a r i D o r a, dne 10. m. 1931. Mariborski in dnentii drobii Sprehajališče po kamniškem čreuoredu Sprehajališče po kamniškem drevoredu z lepimi košatimi kostanji je brez-dvomno eno najlepših izmed vseh sprehajališč, ki so mariborskemu za krasoto razkošne narave navdušenemu občinstvu na razpolago. Vsled ponovnih snežnih zametov pa so mariborski prijatelji narave letos na žalost navezani le na mestne ulice in jim je vsak izlet v prijazno okolico mesta, zlasti tudi v smeri proti Kamnici, omogočen. Menda ni razsodnega člo veka v Mariboru, ki bi mariborskim meščanom ne privoščil in priznal potrebe stalnega, vedno dostopnega suhega sprehajališča in kot tako pride v prvi vrsti v poštev kamniški drevored, ki je tudi v najslabšem vremenu, osobito po najhujših nalivih, v najkrajšem času zopet v takem stanju, da se ga sprehajalci lahko poslužujejo brez vsake skrbi za nevarnost zdravja. Le v časih ledene zime je tudi ta edina prijetna pot sprehajalcem zaprta, ker je posebno na meji mesta pred novo gostilno toliko grdega in globokega blata, da je vsak prehod v letošnji mokri, itak v splošnem že za bolezen zelo dostopni zimi, za mariborsko občinstvo skoro nemogoč. Zahteva mariborskega prebivalstva, da bi bilo vsaj eno sprehajališče ob vsakem letnem času in ob vsakem vremenu sprehajalcu na razpela,go, gotovo ni pretirana. Za tako sprehajališče pa bi morali skrbeti razni činitelji, predvsem mestna občina v Mariboru, Olepševalno društvo v Mariboru, prispevati pa bi morali tudi občine v Kamnici in v Rošpohu in gostilničarja Lovrenčič v Rošpohu in Pavešič v Kamnici, ki imata od sprehajajočega se občinstva največje koristi. Naš Peter v Rošpohu se v zadnjem času sicer modernizira; napravil je posebno sobo in napeljal r&jlio^endar pa še s tem njegovim gostom, ki ga v tako o-br^«m številu obiskujejo, niti daleko ni us.reženo tako dolgo, dokler iz Maribora do njegove gostilne in splošno dobro znane okrepčevalnice ne bo občinstvu stalno zasigurana lepa suha pešpot in tudi vozna pot po kamniškem drevoredu. Merodajni faktorji naj o potrebi takega sprehajališča za mariborsko občinstvo premišljujejo in storijo potrebne korake, da ne bomo prihodnjo zimo zopet obsojeni tako kakor letos, da se moremo kre-tati edinole po ulich našega mesta. Minister dr. Shvegel — poslanik v Buenos Airesu. Minister na razpoloženju, dr. Ivan Shvegel, je imenovan za našega poslanika v Buenos Airesu v Argentiniji, dosedanji naš tamošnji poslanik, dr. Milan Stražnicki, pa je imenovan za poslanika v Haagu. Dosedanji poslanik v Haagu, Boško Hristič, je imenovan za poslanika v Atenah, Jovan Vučkovič, pa je postavljen na razpoloženje. — Smrtna kosa. Včeraj so umrli: v Orožnovi ulici 1 strugarski pomočnik Anton Kos, star 20 let; v Pobrežju posestnikova žena Frančiška Hergamas, stara 33 let; na Gornji Radvanjski cesti 59 Magdalena Maher, žena ključavničarja drž. žel., stara 58 let. — Danes zjutraj pa je umrl v splošni bolnici upokojeni železničar Štefan Lesko var, star 58 let, iz Slov. Bistrice, kamor ga bodo prepeljali. Poroke. .Pretekli teden so se v Mariboru poročili; Ivan Mornič, komisar, s Frančiško Meškovo, šiviljo; Franc Knaflič, ključavničar, s Frančiško Gregotičevo, delavko; Hinko Trobentar, delavec, z Marijo Haussenbachovo, služkinjo; Anton Zorman, preglednik finančne kontrole, s Štefanijo Prevolškovo, zasebnico in Maks Kenda, lesni trgovec, s Julijo Golobovo. 60ietnico svojega rojstva bo praznoval jutri gospod Josip Nekrep, hišni posestnik in stavbeni podjetnik. Povsod priljubljenemu jubilantu naše iskrene častitke. — Občni zbor zdravniškega društva v Mariboru se bo vršil v nedeljo, dne 22■ marca, ob 16. uri v hoteflu »Orel«- -• Velikodušen dar. Veliki župan v pok. gosp. dr. Ploj je podaril Protituberkulozni ligi v Mariboru, katere predsednik je bil svoječasno, tisoč dinarjev. Iskrena hvala! — Studenška nedelja. Po dolgem času zopet solnčna! In še kako praznična! 2e v soboto zvečer jev Sokolskem domu spravila gledal, družina mariborske sokolske župe številno občinstvo v izborno razpoloženje: »Križni pajek« je izzval salve smeha. Tudi kino Diana je s Tom Mixom zadovoljil predmestne gledalce. Nedelja je potekla že v znamenju Jožefovanja: vrtiljaki, gugalnice in streljarne so bile v polnem obratu. Le sneg je kvaril vsakoletno idilo, saj niti stari Studenčani ne pomnijo belega Jožefa. — Predpoldne se je v dekliški šoli izvršila slavnostna predaja samaritanskih listin 44 obiskovalcem tečaja Rdečega križa, ki ga je vodil g. dr. Korenčan. Predsednik R. k. gospod šol. uprav. Alt je ob navzočnosti sreskega načelnika g. dr. Hacina in sresk. višjega sanit. referenta g. dr. Zorjana povdarjal važnost samarjanstva in otvoril svečanost, ki je z govori zastopnikov oblasti napravila globok vtis na vse navzoče. Zvečer se je v gostilni ligo razvila animirana zabava z gledališkimi in pevskimi nastopi. Nujna potreba zgraditve brvi. Med glavno cesto in pokopališčem v Kamnici je jarek, ki je posebno ob deževnem vremenu poln vode in blata. Nobene brvi ni, ki bi olajševala dohod na pokopališče, pri skakanju preko jarka pa se ti prav lahiko pripeti, da prideš iz jarka zamazan, da je strah. O priliki včerajšnjega pogreba pokojne učiteljice E. Poševe je več žensk z otroci vred pri skakanju padlo v jarek. Ne glede na gmotno škodo pa se pripete lahko tudi še druge nezgode. Če kje, potem je gotovo tamkaj potrebna vsaj brv. Zraven pokopališča je sadovnjak; čegav je, sicer ne vemo. Morda bi bil njegov lastnik pripravljen nekaj prispevati k napravi nujno potrebne brvi čez jarek. Nalezljive bolezni v Mariboru. Mariborskemu mestnemu fizikatu je bilo od 8. do 14. t. m. prijavljenih 21 primerov obolelosti na nalezljivih boleznih in sicer 20 primerov hripe, med njimi dva smrtna in 1 primer šena. — Z Byrdom na južni tečaj bomo potovali-od pondeljka 23. marca do vključno petka 27. marca pri filmskih predstavah Prosvetne zveze v Grajskem kinu. Zvezi se je namreč posrečilo dobiti v zvočnem filmu izvirne posnetke ekspedicije admirala Byrda na južni tečaj od 25. 8. 1928 do 19. marca 1930. Kot dopolnilni spored bo predvajala Prosvetna zve za film o bivanju Nj. Vel. kralja Aleksandra in Nj. Vel. kraljice Marije v Zagrebu meseca februarja. Predstave bodo dnevno ob 3., 5., 7. in 9. Vsak dan ob 3. — razen na praznik 25. marca — bodo šelske predstave ob enotni vstopnini Din 5 za šolarje. Prebivalci izven Maribora si naj ogledajo film predvsem na praznik 25. zen na praznik 25. marca — bodo šolske predstav bo naklonila Prosvetna zveza Dijaški kuhinji v Mariboru. Beračenje otrok. V mestu se vedno češče opaža beračenje otrok in pohajkujoče mladine po hišah, trgovinah in gostilnah. Otroci beračijo z nabiralnimi polami, katere napišejo sami, z opisovanjem težkih razmer, spro dajanjem cvetlic, mladina pa navadno z izgovorom, da nima jesti itd. Tako nabran denar se uporablja za sladkarije, igrače, kino in cigarete. Pogosto se dogaja, da ti mladi ljudje odklanjajo od strank ponuden kruh, ker hočejo denar. Tudi dela se branijo, ker se zanašajo na podpore. To beračenje, ki je postalo že prava nadlega v mestu, bo možno zatreti le, ako bo pomagalo javnim organom, ki to službo vrše, tudi prebivalstvo samo. Zato se pozivajo vse stranke, pri katerih se oglašajo taki berači, da dosledno odklanjajo vsako podporo, jih zaslišijo za po datke in prijavijo po možnosti najbližjemu stražniku ali pa mestnemu socialnopolitičnemu uradu na Rotovškemu trgu št 9. mariborsko gledališče REPERTOAR: Pondeljek, 16. marca: Zaprto. Torek, 17. marca ob 20. uri: »Veriga«. Ab. B. Kuponi. Sreda, 18. marca: Zaprto. Četrtek, 19- marca ob 20. uri: »Odgode-na noč«. Zadnjič. Ptujsko gledališče. Pondeljek, 16. marca ob 20. uri »Čarda-ška kneginja«. Gostovanje mariborskega gledališča. »Odgodena noč« zadnjič na mariborskem odru. Na Jožefovo, 19. t. m. se bo vprizorila nad vse vesela in zabavna burka »Odgodena noč« zadnjič v sezoni. Pri tej predstavi imajo abonentje mariborskega gledališča pravico do polovičnih dramskih cen. Ueriga Ob 60-letnici F. S. Finžgarja. »Zgodba je to, in nič drugega, za ogledalo postavljena, kako strasti, iz malenkosti porojene, spačijo obraz ljudski duši in jo preslepe, da tava in išče v temi, kar ji je v pogubo, ne vidi pa velikih rešnih ciljev, do katerih vodi pot ljubezni.« Devetnajstega leta je napisal Finžgar svoji ljudski drami te uvodne besede in z njimi jasno označil svoje pisateljsko hotenje: v svojih delih pokazati narodu v ogledalu ižerečene umetnine neizprosno in strogo resnico trdega življenja. Temu načelu je ostal veren do danes. Profesor dr. J. Dornik je spregovoril ob začetku slavnostne predstave tople besede rojaka in pisateljskega druga o delu in pomenu slavljenca za našo narodno kulturo. Prikazal nam je hrepenenje Finžgarja, iz sodobnega drobižastega besedičenja najti navdahnenje za veliki tekst, ki bi podal z verno sliko veličino, lepoto in silo nekdanjih slavnih dni. Slavnostna predstava našega gledališča je bila vredna oddolži-tev pisatelju. Velika skrb, ki jo je gotovo položil režiser J. Kovič vanjo, je čutna od kraja do konca. Izredna potežkoča, presaditi izoblikovano narodno življenje Gorenjske v naše okolje, se pač ni mogla docela premagati; vsem se je pa očitno poznalo, da jih žene plemenito hotenje.' G. P. Rasberger je pogodil deda Primoža do verne potankosti, -bila je to njegova najboljša vloga na našem odru. Prijetno nas je tudi iznenadil g. F. Tovornik kot Drnolec, bajtar-sosed, ki ga je opremil z vso pretkano hodobijo podpihovalca. Nasprotna si tabora sta zastopala g. Grom kot Marko in g. P. Kovič kot Mejač v dokaj verni resničnosti in prepričevalni sili. E. Starčeva je dala Micki veliko naravne grenkobe Gorenjke, njena velika bol je bila utemeljena in verjetna. Brhka Alena gdč. Kraljeve si je pa znala pridobiti posebno priznanje v svoji neprisiljeni sočni zatrjevalni zadovoljnosti in veseli razigranosti srečnega dekleta Ga. Dragutinovičeva se je žrtvovala slav nosti kot Markova žena. Ga Zakrajšek kot Liza, g. R. Nakrst v zelo neprijetni vlogi Janeza, g. Furjan kot dobrosrčni Tomaž in g. D. Gorinšek kot Boltežarin g. Blaž kot pogoden birič so pokazali veliko vneme, dvigniti predstavo na dostojno višino. Otroški vlogi, Markovega Janžeta in Mejačevga Ceneta, sta bili igrani po naših najimlajših (Franjo in Stanko) igranih prav čedno, dasi sta se s trudom našla v težki gorenjski živelj. Redko občinstvo, ki je pokazalo dejansko umevanje kulturne dolžnosti in veljave kulturnega dela, je toplo sprejelo predstavo in se z živahnim priznanjem oddolžilo. A. .c. KINO Grajski:: Samo do srede: Gozdarjeva Krista. Od četrtka dalje: DIJAK PROSJAK Hans Heinz BOLLMANN, Jarmila NOVOTNA. Union: Do vključno torka: 100% govoreča in zvočna drama. Od srede dalje: Na zapadni fronti 1918. Predstave v obeh kinih ob delavnikih ob 17., 19., 21. uri; ob nedeljah in praznikih ob 15., 17., 19. in 21. uri. Predprodaja dnevno: od 10. do 12 ure na blagajni. XXVI APOLO KINO: Samo v četrtek: NJEGOV NAJBOLJŠI PRIJATELJ. Harry PIEL Propaganda za tujski promet v okviru ljubljanskega velesejma. Na seji občinskega odseka za tujsko-prometno propagando v Ljubljani je bilo na predlog ravnatelja ljubljanskega velesejma dr. Dularja in drugih činiteljev sklenjeno, da se bo letošnjemu jesenskemu velesejmu v Ljubljani priključila posebna razstava za propagando tujskega prometa. Razstava bo prikazala vse, kar slovenski kraji morejo tujcem nuditi, in bi zlasti kraji, ki jih tujci v večjem številu obiskujejo, imeli svoje potrebne oddelke. Poseben oddelek bi kazal tudi razvoj hotelirstva in tujskega prometa sploh, poseben oddelek zopet športne in higijen-ske institucijo. Cenejši kruh v Mariboru. Na včerajšnjem zborovanju mariborskih pekov, ki je bilo deloma zelo viharno, je bilo sklenjeno, da se z današnjim dnem uveljavijo cene kruhu v smislu svo ječasne naredbe banske uprave. Cena belemu kruhu se zniža od 4.50 na 4 Din, črnemu od 4 na 3.50 Din. Zborovanju sta prisostvovala tudi tržni nadzornik, veterinarski nadsvetnik g. Hinterlechner in obrtno-zadružni nadzornik g. Ignacij Založnik. Prostovoljni rešilni oddelek nas prosi za objavo sledečega sklepa: Ker so se v zadnjem času množili slučaji, da je bil rešilni oddelek alarmiran ponoč* za prevoz, ki bi se lahko preložil tudi na drug dan, ne da bi vsled tega bolnik trpel škodo, je rešilni oddelek na občnem zboru sklenil: Pri prevozih v nočnem času t. j. od 22. do 6. ure, se bo odslej zaračunal 50% pribitek k normalni taksi, ra zen v primerih, ako potrdi nujnost prevoza zdravnik. Nadalje se prebivalstvo opozarja, da se mora vozarina v primerih, kjer ne pridejo nakaznice bolniških' blagajn v poštev, plačati vnaprej ali pa pri izvršitvi prevoza. Prevozi v okolico se izvršijo samo proti takojšnjemu plačilu, pri prevozih iz okolice jamči naročnik osebno. Ta sklep je bil potreben, ker društvo često ni moglo priti do gotovine, sa mo pa nikakor ne more kriti velike izdatke za bencin, olje, itd. Pripominja pa se< da je vsaka pomoč pri nezgodah, ki se pripetijo v mestu samem ali v bližnji o« količi t. j. Studenci, Krčevina, Pobrežje,-Novavas, Kamnica, Razvanje, Tezno itf Košaki do opekarne, seveda popolnoma brezplačna. Prevozi izven tega rajona se plačajo tudi pri nezgodah. Novosti Ljudske knjižnice v Mariboru. Edgar Wallace: »Das Buch der AH« macht«, Kellermann B.: »Ingeborg«, Arci bašev: »Sanin, »Ehrenburg Ilija: »Die Verschworung der Gleichen«, Ehrenburg Ilija: »13 Pfeifen«, Suhacz Georg: »Lenin«, Bauer Walter: »Stimme aus dem Lennawerk«, Fridrich Gagern: »Die Wundmale«, Walter Mtiller: »Wenn wir 1918...«, Strasser Nadja« »Die Russin«, Maxim Gorki: »Meistererzjhlungen«, Sejfulina L.: »Wirinea«, Fr. v. Gagern: »Der bose Geist«, L. v. Korber: »Men-schen im Zuchthaus«, L. Frobenius: »Das sterbende Afrika«, E. R. Mflller: »Die SternentrSger«, F. v. Unruh: »Bonapar-te«, E. Zola: »Wahrheit«, E. Zola: »A'r-beit«, E. Zola: »Fruchtbarkeit«, A. E. Kisch: »Zapiši to, Kisch«, F. Gladkov: »Cement«, Dr. 2. Topialovič: »Za balkanski sporazum«, W. MittelhoJzer: »Per- sienflug«, B. Meyer: »Weibliche SchSn-heit«. Zamišljeni ameriški sodnik. Sodnik v Ameriki, ki je vedno zelo raztresen, je moral izvršiti civilno poroko. —Ali hočete tega človeka za moža?! — je vprašal nevesto, ki je odločno prikimala. — No — se je obrnil sodnik do ženina — in kaj lahko vi navedete v svojo o-brambo? _V M a r i b o r u, dne 16. i" 1031. iaoB®sfiswi* *** JVtai ihor^ki V !'. C S'. i< N I K '