St. 50. V Ljubljani, 15. decembra 1906. Leto II. Izbaja vsako soboto in. velja po pošti za celo leto 4 K, za pol leta 2 K. Posamezne številke po 10 v. Na naročbe brez denarja se ne oziramo. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani Breg štev. 12. GLASILO 1 V P si V POLITIGNEGA IN GOSPODARSKEGA DRUŠTVA ZA NOTRANJSKO V POSTOJNI. Inserati se računajo za celo stran 36 K, za 3 /j strani 25 K, za a / 5 strani 18 K, za '/. strani 9 K, za l / 10 strani 5 K. Pri večkratni objavi primeren popust. Mala naznanila po 20 vin. od petit-vrstice. IVIeseetia priloga: »Slovenski Tehnik". Kdo naj kida sneg na državnih cestah ? Znano je, da imamo na naših kraških tleh posebne vremenske razmere, osobito kar se tiče snega. Zakon z dne 2. januvarija 1877, ki urejuje kidanje snega na državnih cestah, bi bil za nekatere kraje skrajno kri¬ vičen, ako bi poznejši ministrski ukazi takih očitnih krivic ne ublažili. Skoz Logatec, Planino, Postojno, Razdrto in Senožeče vodi državna cesta in po § 5. drž. zak. z dnč 2. januvarija 1877 bi morale dotične občine kidati sneg iz državne ceste, kolikor je vodi skoz kraj (trg ali vas). To se pa, odkar obstoji dotični zakon, vsaj v Notranjskem nikdar vršilo ni in če je c. kr. cestni erar do lanskega leta kidanje snega na svoje lastne stroške izvrševal, je imel zato brez dvojbe dovolj utemeljenih uzrokov. Saj je znano, da visoki c. kr. erar prav ničesa brezplačno ne stori in ne da; rad pa zahteva in jemlje kakor obče znano celo od revnih občin za svoje potrebe n. pr. stavbne prostore, ako le mogoče, brezplačno. Pristojne oblasti, katerim je osoda kakega kraja izročena, bi morale take vzroke poznati in če jih res ne poznajo, imajo tem manj pravice ustvarjati z svojo uradno silo občinam nova bremena. C. kr. okrajnemu gla¬ varstvu postojnskemu se ni zdelo vredno, da bi se informiralo, zakaj je zadnjih 27 let c. kr. cestni erar po vsej državni cesti sam na lastne stroške sneg kidal. Ono se je postavilo bolj na komodno stališče ter zauka¬ zalo meseca januarija 1.1. postojnskemu županstvu, da naj takoj izkida sneg z državne ceste kolikor drži ista skoz trg postojnski. Enake ukaze so baje dobile tudi nekatere druge občine. Županstvo postojnsko je bilo v tej nepričakovani oblastveni ljubeznivosti britko prese¬ nečeno in ni moglo verjeti, da bi dosedanji funkcionarji c. kr. cestnega erarja zadnjih 27 let zanemarjali v tem oziru svoje uradne dolžnosti. Storilo ni nič, a sklenilo je, da se pritoži zoper ukaz na c. kr. deželno vlado. Dne 4. februvarija t. 1. prišel je od okr. glavarstva pod št. 2687 nujni pogon, ki se glasi doslovno takole: „Županstvu v Postojni (v roke gospoda župana). — Kljub mojemu povabilu županstvo še ni nič storilo, da se spravi sneg iz državne ceste, kolikor drži ista skozi trg Postojna. Cestne razmere v stališču tega trga so naravnost škandalozne, ne gledč na to, da je promet oviran, je tudi uvaževati, da trpi pod temi neznosnimi razmerami tudi ugled trga. Obračam se toraj še enkrat do županstva s pozivom, za to skrbeti, da se državna cesta tekom 24 ur spravi v red in od¬ strani nakopičen sneg, sicer bi bil prisiljen na stroške in nevarnost v to zavezane korporacije zaukazati, da se to delo po drugih osebah izvršuje 11 . Županstvo po¬ stojnsko je sicer popolno soglašalo s c. kr. okr. glavar¬ stvom, da so razmere „naravnost škandalozne”, a bilo je, seveda, mnenja, da je vsega tega kriv oni, ki se hoče na neopravičljiv način odtegniti dolžnosti, katero je do takrat skoz 27 let redno in vestno izpolnjeval. C. kr. okrajno glavarstvo postojnsko je pustilo meseca februvarija t. 1. po trgu postojnskem zapadli sneg z državne ceste skidati in ker županstvo ni hotelo pred končno razsodbo plačati K 21 1 — stroškov za kidanje, si je c. kr. okrajno glavarstvo ta znesek pri c. kr. davčnem uradu od občinske doklade odtegnilo, ne da bi bilo o tem županstvo uradno obveščeno. Na pritožbo županstva postojnskega deželni vladi do danes po pre¬ teku 10 mescev še ni došla nobena rešitev. Prebivalstvo prizadetih občin težko pričakuje konečne rešitve in rado bi vedlo, kdo je kriv teh „škandaloznih razmer”. V resnici je nujno potreba, da se to pereče vprašanje čim preje mogoče pojasni. Kolikor toliko morda olajšamo in pospešimo zakasneli in težki porod te rešitve, ako mimogrede omenjamo, da je izdalo c. kr. notranje mini¬ strstvo naredbo z dne 5. aprila 1878 št. 17840 s katero se odloča, da so občine Planina, Postojna, Raz- Stran 486. NOTRANJEC Letnik II. dr to (Hrenovice) in mestna občina Kranj oproščene dolžnosti kidati sneg na državni cesti, kolikor to uka¬ zuje zakon z dne 2. januvarija 1877 1. O tej naredbi so bila svoječasno obveščena prizadeta c. kr. okrajna glavarstva z dopisom deželnega predsedništva z dne 23. aprila 1878 št. 2414. Toliko danes brez vsakega daljšega komentara. Politične vesti. Ustanovni shod narodne stranke na Štajerskem se je izvršil 8. t. m. prav sijajno. 500 mož iz vseh delov slovenskega Štajerja je došlo na to važno in resno posvetovanje. V par temeljitih predavanjih se je objasnil program nove stranke, ki pomeni novo dobo v življenju štajerskega Slovenstva. Z nekaterimi tudi za nas zelo zanimivimi vprašanji se bomo še pečali, ko prinese izvrstni ,,Narodni list" natančno poročilo o predavanjih. Na shodu političnega društva „Edinost“ v Trstu je poročal odbor o dokaj uspešnem delovanju v preteklem letu. Glavni govornik dr. Rybar se je bridko pritoževal, da je tudi v Trstu toliko ljudi, ki nad vsako rečjo zabavljajo, ki vihajo nosove nad vsakim pojavom, ki psujejo, da se za pravi narodov blagor pravzaprav nič ne stori, sami pa ne ganejo z mezincem in nimajo pičice požrtvovalnosti v sebi. Kakor pri nas ! — V dele¬ gacij ah so imeli ministri te dni težko stališče. Pri razdelitvi dobav za armado je avstrijska obrt po slabi pogodbi z Ogri neizmerno oškodovana. Vlada si je po¬ magala stem, da je vso krivdo zvrnila na odstopivšega vojnega ministra Pitrajba. — Gosposka zbornica se izreka odločno za pluralno volilno reformo, po kateri naj bi imeli možje nad 35 letom po dva glasova, vsi drugi nad 24 letom pa po enega. Domače vesti. Prihodnja številka „Notranjca“ izide z ozirom na božične praznike v soboto 22. t. m. Predsednikom krajnega šolskega sveta v Postojni je bil voljen g. Frančišek Arko, njegovim namestnikom pa g. Gregor Pikel. V krajni šolski svet postojnski je volil občinski odbor gg. Frančišek Arko, Ludovik Ditrich, Fran Kuttin, Fran Paternost in Gregor Pikel kot člane ter g. Alojzij Burger in Ivan Sever kot namestnika. C. kr. okrajni šolski svet v Postojni je dne 26. novembra t. 1. imenoval za vse šole v političnem okraju krajne šolske nadzornike in sicer so bili ime¬ novani : za Postojno dekan gosp. Gornik, za Budanje g. I. Ferjančič, za Bukovje gosp. Fr. Mayer, za Trnje g. I. Bergoč, za Trnovo g. M. Zarnik, za Erzelj gosp. Josip Volk, za Goče g. Fr. Vidrich, za Knežak gosp. Listek. Kmečka vstaja. Zgodovinska povest iz 16. stoletja. — Hrvaški spisal Avgust Senoa. (Dalje.) „Naši kandidati so propali, a tudi njihovi. Franko- panski se meni le za sabljo in Turčina, Draškoviča pa že primem. Jutri grem v Zagreb se poklonit Draškoviču." Gospa Jelena je šla domov v svojo sobo, Tahi pa se vstavi pri kastelanu Loliču, ki gaje bil baš odposlal, da spremi Forčiča v Zagreb. Stopi v sobo, kjer je stala mlada črnooka žena debelih usten, polnih prsi. „Lepo ste odpravili mojega Loliča", se zasmeja kastelanka. „Pa on nič ne sluti, dušica?" vpraša Tahi. „Kaj bi ne slutil. Mislim, da vse ve. Pa le dajte mu cekinov in mlinov, pa ne bo vprašal za ženo, ali moli rožni venec." ,,Dobro, njegov je mlin, moja pa ženica." „A gospa Jela", vpraša Loličevka, gledajoč izpod očesa na razjarjenega starca. „E, spava ali moli." „Pa je dobro, pustimo ji rožni venec. Tahi se ovije krog bujnega stasa kastelanke. XV. Plemič Konjski in žena Ana sta hitela sporočit Ambrožu in Uršuli, da sta bana škof Draškovic in Frankopanski. Ambrož se ni ravno preveč radoval te vesti, kajti Draškovic mu je bil pregladek in premalo odkrit. Ambrožu je sporočil, naj bo oprezen in mu zagotovil, da z ono pravdo zaradi veleizdaje ne bo nič, a dejal je tudi, da ima Tahi silnih prijateljev na dvoru, zato da tega zamotanega vozla ne more razsekati, ampak ga more le spretno razvozlati. Povabil je Ano, ki ji je bil krstni boter, k sebi na razgovor. Uršula pa se je silno radovala Draškovičevega imenovanja. Ko pa ji je Ana povedala o svojem raz¬ govoru ž njim, se je globoko zamislila. „Ne, ne, duša se mi vpira", reče Uršula, „sicer sem tudi jaz proti ženitvi s tem kmetskim Miličem, a da se naj pomirim z zakletim vragom ? “ „Mati, ne mislite na os veto, ampak na svojo korist", odvrne Anka hladno. „Marta mi je povedala cel dogodek z Mogaičem. Primite Miliča za viteško besedo, da ga reši turškega robstva. Tako ga potisnemo v stran. Zato ne bo vedel Ambrož, ki gori za Miliča, ne Marta, ki se zanj trudi, ne Sofija, ki ga ljubi." „Milič je tukaj, zdaj je pri Marti", reče Uršula. „Naj bo, Heningovci so plemiči." Ta čas je Milič posedal pri Marti in ljubljeni Sofiji. Marta mu je nagajala, vsi vkup pa so zidali gradove svetle bodočnosti. Ko se je Milič ravno poslavljal, prideta Uršula in Ana z veselim poročilom o banu Draškoviču. Letnik II. NOTRANJEC Stran 487. Al. Urbančič, za Harije gosp. Jos. Cetin, za Hrenovice župnik g. I. Zupan, za Hruševje župan g. Iv. Debevc, za Jurišče župnik g. Al. Pehani, za Studeno g. Andr. Miklavčič, za Košano župnik g. I. Hladnik, za Lozice župnik gosp. I. Klemen, za Matenjovas gosp. Gustav Grossmanu, za Nadanjeselo g. Iv. Kaluža, za Dolenjovas g. Fr. Može, za Orehek župan g. Križaj, za Vrhpolje župnik gosp. Dejak, za Ostrožnobrdo g. Fr. Maslo, za Št. Peter g. Jos. Mankoč, za Planino g. Ivan Marc, za Podkraj g. Gr. Trkman, za Podrago g. Fr. Žgur, za Podstenje dekan gosp. dr. Kržišnik, za Razdrto g. fil. Kavčič, za Prem g. Val. Repinc, za Senožeče župnik g. Okorn, za Slap g. Gašper Petrič, za Slavino župnik gosp. Prijatelj, za Šturije gosp. Ivan Šapla, za Suhorje g. Anton Vovk, za Šembije dekan g. dr. Kržišnik, za Dolenji Zemon gosp. Andr. Samsa, za Ubeljsko župnik gosp. I. Zupan, za Ustje g. Jos. Čermelj, za Šentvid gosp. Fran Kavčič, za Vrabče g. M. Suša, za Vrbovo g. Jos. Logar, za Vreme župnik g. Ivan Škrjanec, za Vipavo dekan g. M. Erjavec, za Zagorje župnik gosp. Fr. Groznik, za Col g. A. Rovan. Umrla je 11.1. m. v Postojni gospa Ivana Defenti roj. Šeber v 89. letu starosti. N. v m. p.! Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani ima Vam Slovencem na tisoče pripravljenih razglednic za božične praznike in za novo 1907. leto. Natisnjene so v zlatni Pragi ter imajo umetniško vrednost. — ,.Ta veseli dan“, pravi Uršula, ,,proslavimo. Vi, gospodin Milič, ljubite mojo hčer Sofijo in Marta je za vas snubila. Dobro, dam vam jo—“ Vsi se radostno zganejo, Sofija pa poklekne in plakaje poljubi materino roko — ,.A dam vam jo le z enim pogojem. Ko je bil moj pokojni mož opasno bolan, sem se zaobljubila, da moj sin oprosti jedno krščansko dušo turškega robstva. Sin mi je umrl že kot deček. Vi želite biti moj sin, skromen plemič mož velikaški hčeri. Cula sem, da ste Sofiji obljubili, da oprostite iz robstva Mogaiča, zaročenca Sofijine sestre po mleku. Dobro, ko mi dovedete tega moža, tedaj bo Sofija vaša.“ Vsi so stali kot okameneli, Sofija obledi na smrt in pade brez zavesti sestri v naročje. Milič pa pristopi miren pred Uršulo in reče: „Hvala vam, plemenita gospa. Ljubim Sofijo bolj kot svoje življenje in rad vržem na kocko življenje za njeno roko.“ „Tomo, Tomo, kaj delaš 41 , zakliče Ambrož, ki je ravnokar vstopil, a mladenič se ne zmeni za svarilo, ampak vzdigne roko in sklene • „Zaklinjam se, da grem osvobodit Mogaiča, za¬ klinjam se pri bogu in svoji ljubezni, da se vrnem ž njim ali se ne vrnem.“ „Kdo je to skoval 41 , zakliče Ambrož. „To je tvoje delo 41 , zašepeče Marta gospej Konjski. „Bog ti oprosti ta greh. 41 ,,Ne bo nikdar žal 41 , zavrne Ana. „Z bogom, Sofija 41 , klikne mladenič in poklekne Kupujte ob božičnih in novoletnih voščilih to slovensko blago in ne podpirajte z nakupovanjem drugih tistih svojih nasprotnikov, ki Vam žele ubogo malo dobrega, bodisi za božiče, bodi si za nova leta. Svoji k svojim ! Nemški odloki so se dostavili pretekli teden posestnikom iz Grobišč, Rakitnika in Matenjevasi glede služnosti lovskih pravic. To je škandal, kakoršnega ne smemo trpeti in proti kteremu je odločno nastopati stem, da se takih dopisov ne vsprejme. Nemškutarija. Zadnji čas pošilja postojnski davčni urad slovenske opomine z naslovi kakor: „ Johann 41 , „Georg“ itd. A mi na Kranjskem nismo nikaki Johanni in Georgi, temuč Jurji in Janezi. Seveda da krivda zadene le pisca teh opominov, zato mu svetujemo: pratiko v roke, kjer so naša imena pristno napisana. Pevsko društvo „Postojna“ priredi koncert, ki se vrši v nedeljo zvečer dne 16. grudna 1906. v spodnjih prostorih hotela pri „Ogrski kroni 41 . Začetek točno ob 8. uri zvečer. Vstop je prost. Vspored: 1. P. H. Sattner: „Na planine 11 . 2. P. H. Sattner: „Slovensko dekle 11 (narodna). 3. Dr. G. Ipavec: „Savska“. 4. Eisenhut: ,,Ustaj rode". 5. Dr. B. Ipavec: »Slovanska pesem 11 . 6. Dr. B. Ipavec: „Hej Slovenci 11 (poljski napev). Gg. člane prosi odbor, da pripeljejo svoje sorodnike in znance kolikor mogoče v velikem številu na koncert. Odbor. pred polživo devojko, „vrnem se k tebi — k svojemu zlatu. 11 In z žarkimi poljubi pokrije plemič mladenki ročico. XVI. Tahova grozodejstva so se množila, Kmetom je ropal imetje, jih iztiraval. Bogato je plačeval svoje krvoločne služabnike in poželjivo kastelanko Loličevo, h kateri je hodil za bolezni svoje žene Jelene. Med kmeti je rastla pritajena jeza. Ko jim je Tahi ukazal, naj izroče ključe svojih kleti, so odpovedali pokorščino. Upravitelj Grdak jih je v tem utrjeval. Ko je ves narod na Veliko noč bil zbran v gornje-stubiški cerkvi, je prijahal Tahi z mušketirji. „Ali bo že konec tej popovski litaniji? 11 se zadere, a Bošnjak mu sporoči, da narod noče iz cerkve. „Pa dobro, mušketirji naprej. Iztirajte te pse iz te svete luknje!“ Mušketirji navale skozi cerkvena vrata. „Bog pomozi, Jezus reši nas 11 , zakličejo žene, moški pa škripljejo z zobmi. V groznem kriku izženejo vojaki z orožjem ljudstvo na prosto. Visoko dvigne Tahi glavo: „Ej psi. Zakaj ne predaste ključev? 41 Tedaj stopi pred Tahija visok, siv starec — starešina Mijo iz Golubovca in reče mirno : »Kralju dajemo, kar je kraljevo, gospodu, kar je njegovo, a kar je naše, tega ne damo!“ „Vi ne daste ključev? 41 zaškriplje Tahi. (Dalje prih.) Stran 488. NOTRANJEC Letnik II. Katoliško politično društvo za idrijski sodni okraj so ustanovili pretečeno nedeljo duhovniki ondot- nega okraja, da bodo pri prihodnjih volitvah ložje delali zgago med ondotnim prebivalstvom. Kolikor je nam znano, je v idrijskem sodnem okraju prebivalstvo iz¬ ključno le katoliške vere, in kar je zavednega prebi¬ valstva, ne mara v politiki farovške komande. Zategadelj bi se moralo društvo praviloma imenovati „Društvo politikujoče duhovščine in farovških kimavcev v idrij¬ skem sodnem okraju“. Kmečke koristi so čisto drugačne, kakor koristi duhovščine, zategadelj je nujno potreba, da se tudi kmetje čim preje združijo v kmečka po¬ litična društva. Ponarejen denar po 5 K in 1 K baje kroži v Trstu in okolici. Treba je paziti. Na pol zmrznjenega človeka je našel Avgust Rebec iz Hrašč ter to naznanil županstvu v Postojni. Bil je leta 1836. rojeni Franc Žnideršič, ključavničar iz Senožeč. Prepeljali so ga v občinsko bolnico v Postojno. V Slavini imajo srečen par, kateri že nad 50 let prenaša zadovoljno težo zakonskega jarma. To sta Janez in Katarina Šabec, obadva še čvrsta in čila. Naj bi še demantno poroko učakala trdna in zdrava. K notici o Škantinovem Lovretu v 49. št. imamo dostaviti, da nikakor nismo mislili očitati orož- ništvu, da morda v tem slučaju ni vršilo svoje dolžnosti. Vemo namreč, da je glede njega orožništvo že opetovano interveniralo. Onega dopisa pač ni bilo umeti kakor graje, ampak le kot nekak izliv ogorčenja vedno nad- legovanega občinstva. Narodno gospodarstvo. Odlikovanje. Na malokmetijski razstavi v Ino- mostu z dne 6.— 8. oktobra 1.1. dobil je znani imetelj prvega kranjskega perotninarskega zavoda in urednik slovenskega mesečnika ,,Perotninar“, g. Anton Lehrman v Tržiču za tam razstavljeni lastni načrt perotninskega hleva in zaklopnega gnezda zlato svetinjo. Živinorejske zadruge na Predarelskem. Leta 1908. je bilo na Predarelskem 19 živinorejskih zadrug z 903 člani in 1765 deleži. Meseca maja je bilo vknji- ženih pri teh zadrugah 1405 samic in 26 samcev, torej skupaj 1431 komadov. Živinorejsko knjigovodstvo se vsled natančnega nadzorovanja vodi prav dobro. Sta¬ tistika mlekonosnosti se je vodila le pri 12 zadrugah. Pri teh zadrugah ima 1 krava povprečno 3456 l mleka na leto. Večina živine je poleti na planinah. Tako na Predarelskem! Na Kranjskem imamo doslej le eno ži¬ vinorejsko zadrugo v Selcih na Gorenjskem s pašnikom 500 ha. Travniki, ki se ne pognoje s hlevskim gnojem ali gnojnico, morajo dobiti tomaževe žlindre in kalijeve soli in sicer v prvih letih več tomaževe žlindre, da dobi zemlja fosforjeve kisline, v sledečih letih zado¬ stujejo manjše množine, da se nadomestujejo snovi, ki se odtegnejo z vsakokratno košnjo. Kolerabe in pesa se morajo dobro posušiti, predno jih spravimo za prezimovanje, ker drugače gni¬ jejo. Če se prezimujejo na prostem, v jamah, jih je treba pokriti l’/ 2 črevlja visoko s prstjo ali s peskom. Če se je bati hudega mraza, je treba še pridejati plast konjskega gnoja. Velike sadove, ki so bolj lahki, je treba porabiti za krmo, ker so navadno v sredi votli ter radi gnijejo. Čebele po zimi. Čebele počivajo. Umen čebelar prezimuje le take panje, ki so močni in imajo mnogo strdi, kajti pitanje čebelje nevarno, ker se pojavi vsled njega mnogokrat driska. Pitajo se čebele, če nimajo dovolj hrane, meseca prosinca, svečana in tudi še sušca. Za pitanje se raztopi kandis-sladkor ali strd v mlačni vodi ter se v lesenih koritcih vtakne skozi izhod v panj. Ob gorkih zimskih dneh, ko je jug in solnce razgrelo zrak na 9 do 10° C, čebelar okoli poldne iz¬ pusti čebele na prosto, da se izčistijo. Drugače pa je najbolje, da čebel ne motimo v počitku ter jih pustimo popolnoma v miru. Panji naj bodo primerno topli in temni. Če solnce v mrzlih, zimskih dneh sije dalj časa na izhod v panju, se čebelice vzdramijo in začno siliti iz panja. Na prostem otrpnejo in zmrznejo. Da solnce ne vznemirja čebel, napraviti je treba nad izhodom desko otemnico. Koliko gnoja potrebuje drevo. Dolgoletni poskusi uče, da sadno drevo potrebuje na en kvadratni meter sveta krog debla, 12 do 17 g dušika, 18 do 22 g kalija, 5 g fosforjeve kisline in 40 g apna. Drevo, čigar obseg v kroni je 20 m, potrebuje 240 do 340 g dušika, to je D/ 4 do 2 3 / 4 kg žveplenokislega amonijaka, 100 g fosforjeve kisline, to je 8 / 6 kg Tomasove žlindre ali superfosfata, 330 do 449 g kalija, to je s /4 do 1 kg žveplenokislega kalija. Posledica pomanjkljivega gno¬ jenja je slab pridelek. Kdor bi rad ohranil sadno drevje zdravo, krepko in plodonosno, mora mu pravilno gnojiti. Tomasova žlindra in kali se rabi pozimi, spomladi se gnoji z amonijakom. Peronospora se da za prihodnje leto vsaj neko¬ liko omejiti, če se v jeseni pridno nabira odpadlo listje ter se ga sežge. S tem uničimo semena glive, ki povzro¬ čaj e toliko škode na trtah. Zaklano kuretino je najbolje odpreti in osnažiti šele, ko se je popolnoma shladila, ker se mastni deli lažje izločijo, če so se strdili. Posebno je to treba upoštevati, kadar zakoljemo pitano gos ali purana. Če se žival razreže in opere še gorka, izgubi se namreč mnogo maščobe. Da se meso dolgo in dobro ohrani, je dobro žival izčistiti na prav mrzlem kraju. Proračun za glavno občino postojnsko za leto 1907 izkazuje 2 9.840 K 80 h potrebščine in sicer: I Šolstvo: Za odplačilo enoletnih obresti in amorti¬ zacijskega obroka najetega posojila za zgradbo šolskega Letnik II. NOTRANJEC Stran 489. poslopja v Postojni v skupnem znesku 7165 K 27 h, isto za šolo v Studenem 960 K. Stvarne šolske potrebščine: a) za šolski okoliš postojnski 1460 K b) za šolski okoliš studenski 800 K, c) za v Hrenovicah všolano vas Hrašče 192 K — II Županstvo: 1) plača občinskemu tajniku 1440 K, 2) plača dvema redarjema 1440 K, 3) obleka dvema redarjema 300 K, 4) najemnina uradnih prostorov 740 K, 5) pisarniške potrebščine 400 K, 6) razne policijske potrebščine 750 K, 7) razne vojaške potrebščine 200 K, 8) mrliškemu ogledniku 100 K, 9) gasilnemu društvu v Postojni 200 K, 10) občinskemu živinorejskemu zakladu 300 K, 11) ubožnemu zakladu primanjkljaj 2237 K 36 h, 12) povračilo začasno naje¬ tega posojila v „Notranjski posojilnici -1 3555 K, 13) ne¬ pričakovani stroški 113 K 79 h. K tem svotam je tudi še prišteti za leto 1906 proračunjena a do tega časa še neizplačana vsota raznih proračunskih postavk v skupnem znesku 4946 K 92 h (Te postavke v tu nave¬ deni vsoti so pokrite z občinsko doklado, kolikor jo ima županstvo še dobiti za 1. 1906 od davčnega urada.) III Trška (katastralna občina Postojna: Za izvršitev potrebne kanalizacije o postojnskem trgu delni znesek 2530 K 46 h Skupaj tedaj 2 9.8 30 K 80 h. V pokritje te potrebščine izkazuje proračun: Gotovino v blagajni 1007 K 13 h, pasji davek 180 K, mrliška oglednina 50 K, 20% užitninska priklada 3000 K, 44% občinska naklada na vse neposredne davke, izvzemši od onih podjetij, ki so podvržene dolžnosti pokladati javne račune,' v celi občini postojnski v skupnem pred¬ pisanem znesku 25098 K 22 h, znaša 11043 K 21 h, 54% občinska naklada od 8000 K, neposredna davka onih podjetij, ki so podvrženi dolžnosti pokladati javne ra¬ čune 4320 K, naklada po 1 K od hektolitra v občini povžitega piva 600 K, naklada po 20 K od hektolitra 100 stopinjskega žganja in 10 K od hektolitra posla- jenega žganja 2500 K, občinska naklada kolikor jo ima županstvo še dobiti za 1. 1906 od c. kr. davčnega urada v Postojni 4600 K, 10% občinska doklada na vse ne¬ posredne davke v katasterski občini postojnski, v predpisanem znesku 25304 K 66 h, vtegne znašati 2530 K 40 h, skupno pokritje znaša 29830 K 80 h, toraj toliko, kakor potrebščina za 1. 1907. IV. Ubožni zaklad izkazuje dohodkov kakor sledi: 316 K 80 h obresti obligacij, 1040 K obresti de¬ kana Hofstetterja zapuščine, 200 K ženitovanjske zglas- nice, 70 K godbena dovoljenja, 300 K kazni. Ker vteg- nejo stroški znašati 4500 K 16 h, se bo primankljaj 2573 K 36 h pokril iz občinskih dohodkov in se je zato stavil v občinski proračun. Iz nastopne po uradnem izkazu sestavljene tabele je razvidno koliko je v posameznih katasterskih občinah predpisanega zemljiškega in druzega direktnega (cesar¬ skega) davka brez doklad in davkoplačevalcem po¬ stojnske občine je na podlagi teh podatkov omogočeno računati, koliko kdo prispeva k občinskim stroškom. Razklejena kostna moka ali To- masova žlindra? (Dalje.) Prvi nemški veščak na tem polju, tajni svetnik profesor dr. K a r o 1 Wagner, predstojnik kmetijskega preskušališča v Darmstadtu, piše v svoji knjigi „Poraba umetnih gnojil" naslednje: „Objavil sem že pred 14 leti nektere naše preskušnje, iz kterih sledi, da kostna moka vprimeri s superfosfati in s Tomasovo žlindro nenavadno počasi učinkuje, ter sem priporočal namesto drage fosforove kisline kostne moke cenejšo Tomasovo žindro. Moja sodba je marsikoga osupnila, in skušalo se je dokazati njeno neresničnost, kar se pa ni posrečilo. Tudi dela drugih preiskovalcev, zlasti Maekerjeve preskušnje so potrdile počasni učinek kostne fosforove kisline in nadalnje naše tozadevne preskušnje so pokazale, da Tomasova žlindra povsodi hitrej e učinkuje kakor najboljša kostna moka. Le na gotovih travnikih je bil uspeh kostne moke hitro očiten in povsod tam, koder se zahteva prav malo od fosfatov v zemlji; koder smejo biti pridelki majhni, koder rastline užijejo malo fosfo¬ rove kisline, tamkaj more tudi kostna moka kriti po¬ rabo fosforove kisline." Na drugem mestu piše dr.Wagaer: „Zemlja, ki ima malo fosforove kisline v sebi, se nikdar ne dovede do največje rodo¬ vitnosti, če se ji ne doda kake druge, hitreje učinkujoče fosforove kisline kakor je ona kostne moke." — K tem izvajanjem pri¬ stavim : Dr. Wagner računa z dejanskimi cenami kostne moke. S skupnim dogovorom zvezane avstrijske tvornice za fosfate prodajajo danes kg % v vodi raztopne fos¬ forove kisline po 56 h. Jeli ta cena primerna 28 h za kg °j 0 fosforove kisline v kostni moki?! Saj se kostna moka da na cen način izpremeniti v superfosfat ter se ji tako lehko da za 100 % večja vrednost! Zakaj se to ne zgodi, ni potrebno meni preiskovati, gotovo je pa v zvezi s poprej omenjenim vsiljevanjem kostne moke. Prav zadnji čas je dobila naša družba ponudbe na kostno moko od severnih tvornic po 40 h za kg % fosforove kisline v čisti kostni moki, in sicer s pripomnjo, da je ta cena še nizka, ker izvira iz časa pred do¬ govorom. Stran 490. NOTRANJEC Letnik II. Dr. H. C, Mii 11 er, predstojnik kmetijsko-kemij- skega preskušališča v Halle n. S. piše v Wolffovi knjigi „Nauk o gnojenju* 1 , ki jo je on nanovo predelal, naslednje: »Glasom preskusov Maerckerja in Wagnerja učinkuje fosforova kislina na apnenih tleh prav malo; Kellner in BOttcher sta pa na neap- nenih tleh in ob št upanju jeseni dosegla učinek s fosforovo kislino kostne moke, ki je približno znašal 60 do 64°/ 0 učinka v vodi raztopne fosforove kisline. Za deteljo in sploh za zeleno krmo na njivah pa kostna moka navadno ni naravnost porabna. 11 Dr. Richard Otto, vodja kemijskega oddelka preskušališča v Proskavi, obravnava kostno moko v svoji knjigi »Temeljni obris kmetijske kemije 11 takole: »Fosforova kislina izparjene kostne moke je deloma v obliki trikalcijevega fosfata in je zato v navadnih razmerah v zemlji težko raztopna. Uživanje te fosforove kisline po rastlinah pospešuje klej, ker ta z izdelki svoje razkrojitve pomaga topiti fosforovo kislino. (Razklejena kostna moka je torej še slabša! O. p.) Velik del fosforove kisline kostne moke je raztopen v citratu, in sicer je ta raztopnost zavisna od finosti moke, ter more znašati do 80%. Vendar v citratu raztopne fosforove kisline kostne moke rastlinske korenine ne morejo užiti! Učinek izparjene kostne moke je torej prav neznaten, kajti njena fosforova kislina je za rastline neužitna, ter je ta učinek enak nerazkrojenim rudninskim fosfatom, ki ga skoraj ni. Dušik kostne moke pač hitro učinkujeta ga je prav malo v tem gnojilu. 11 (Konec prih.) Po svetu. Za kratek čas. Izkušena kuharica, Domača hči kuharici: Oh, Meta vam smem zaupati! Ali veste, kaj je nesrečna ljubezen? — Kuharica: O, že triindvajsetkrat. V kupeji. Sprevodnik se prepira s potnikom in reče : Vi ste tako nizek človek, da bi bilo treba za vas upeljati pri železnici še peti razred. Skoda. Pijanec : Jaz bi rad pil vodo, jako rad . . če bi le imela tak okus kot žganje. Mati (triletnemu sinčku): Janezek ti neubogljivi (pokaže na razpelo), glej! Bogec te bo kaznoval, le čakaj ! — Janezek: E pojte, pojte mama, kaj mi pa more, ko je pribit. Uboga vdova s 4 otroki je jokala in tarnala, kakšni reveži so, ker nimajo ateja. Tedaj jo pa potolaži 41etni Viktorček, češ : Molčite mama, saj bom jaz kmalu ata. Loterijske števiike. Trst, 7. decembra. 88 10 84 22 51 Praga, 12. decembra. 16 84 62 31 50 JVIala naznanila. Vsaka vrstica v teh oznanilih stane 20 vin. Pri večkratni objavi se dovoli primeren popust. Denar je poslati naprej. Plača se lahko tudi s pismenimi znamkami. Landauer, še dobro ohranjen se ceno proda v Postojni hišna štev. 110. Kašelj. Kdor tega ne uvažuje, se pregreši na svojem lastnem telesu! Kaiserjeve pi>sne karamele s tremi jelkami. Zdravniško preizkušeno in priporočeno proti kašlju in hripa¬ vosti, kataru, zaslizenju in kataru v požiralniku. 5120 notarsko poverjenih izpričeval potrjuje, da drže, kar obetajo. Zavoj 20 in 40 vin. Zalogo ima J. Hus, lekarnar v Vipavi. izurjen mlekar išče službe ter jo nastopi najraje takoj. Po¬ nudbe na Frane Tončič, Črni vrh 29. Cementne cevi razne velikosti so po zmernih cenah naprodaj pri Jos. Deklevi v Postojni. Hllin in stiskalnico (prešo) za sadni mošt in malo rab¬ ljena, večje vrste proda Leop. Meden, Igavas-Stari trg pri Rakeku. V Ljubljani je umrl ruski državni svetnik Vinko pl. Serci, ki je bil vseučiliški profesor na Ruskem. Pokojnik je bil velik učenjak, ki je govoril 45 jezikov, med temi tudi slovenskega popolnoma pravilno. O jetiki je sestavil profesor Jakš v Pragi sledeče stavke: 1. Jetika je ozdravljiva. 2. Poljubovanje in kašljanje v obraz je nevarno. 3. Ne pljuvaj na tla! 4. Snaži svoje stanovanje! 5. Ne trpi prahu v njem! 6. Odpovej se alkoholu! 7. Vtrjuj si telo! 8. Vživaj tečno hrano! 9. Najboljši zdravili proti jetiki sta zrak in svetloba. 10. Jetika je prekletstvo nezdravih sta¬ novanj. Proti raku. V Parizu prirede srečkanje, kojega čisti dobiček bo znašal več milijonov frankov, s katerimi bodo zidali bolnišnico za ljudi, ki trpe na — raku. Tu bodo potem zdravniki-učenjaki natančno preiskovali to strašno, dozdaj neozdravljivo bolezen. Največja avstrijska tovarna za škrob v Ho- razdijevcih predela vsak dan 10 vagonov krompirja v škrob (štirko). Prsni sirop proti kašlju, hripavosti itd. steklenica 1 K 40 v. čisto, belo ribje olje, steki. 1 K, velika 1 K 80 v. Mazilo proti trganju in revmatizmu, steklenica 1 K. Mazilo proti ozebkom, 1 lonček 70 vin. razpošilja lekarna Hus v Vipavi. Učenec in učenka se takoj sprejmeta v trgovino mešanega blaga Frana Zadnek v Senožečah. Stroj in steklenice za sodovico, prav dobro ohranjene, se ceno proda. Vpraša se na Vrhniki št. 213 L. P. Rezbar g. Karel Tajhel v Postojni, bivši učenec umetno- strokovne šole v Ljubljani, izdeluje po naročilu jako lična rezbarska dela po zmernih cenah tako n. pr. okvire, lovske okraske itd. Priporočamo ga najtopleje. Zahvala. Za vsestranske dokaze sočutja ob smrti naše iskreno ljubljene tete itd., gospe Ivane Defenti roj. Šeber dalje za mnogobrojno udeležbo pri pogrebu so tem potom iskreno zahvaljuje rodbina M. Seber=jeva. Letnik II. NOTRANJEC Stran 491. Prodaja vina Imam za prodati v kleti več sto hektolitrov prist¬ nega istrijanskega vina lastnega pridelka, potem rakije in olja po primerno nizkih cenah. Ivan Pujman trgovec in posestnik vinogradov v Vodnjanu-Dignano. Prostovoljna prodaja. Jožef Vadnjal, po domače Špelnik, posestnik na Stndenem pri Postojni h. št. 11 proda prostovoljno hišo .. z gospodarskim poslopjem in nad '/ 4 zemljišča. Cena po dogovoru. POZOR! BERITE! Rijcenjša in ujMtrejšn vožnjo v laeriko je s parniki ..Severonemškego llogda" izEREIHNilvMŠSl s cesarskimi brzoparniki „Kaiser Wilhelm II.«, „Kronprinz Wilhelm«, »Kaiser NVihelm der Grosse". Prekomorsha vožnja traja some S do 6 dni. Natančen, zanesljiv poduk in veljavne vozne listke za parnike gori navednega parobrodnega društva kakor tudi listke za vse proge ameriških železnic dobite v Ljubljani edino le pri EDVRRDU TRVČRRJU KOLODVORSKE ULICE ŠT. 35. 1 iVRIi )j \}C & sin v Ljubljani | I Msli Dunajska cesta 17 & — . I Dunajska cesta 17 priporočata svojo bogato zalogo Šivalnih strojev, Pouk v Šivanju in vezenju pisalnih strojev, s rtlSi i r » n // na stroje brezplačen. * /7 Svetovnoznana postojnska jama je odprta vsak dan ob pol 11. nri dopoludne in je izključno električno razsvetljena. Od 1. marca do 31. oktobra je odprta tudi ob pol 4. uri proti vstopnini K 5— za osebo. Ob nedeljah in praznikih pa le K 3‘— za osebo. v^yVYYY VVYYYYY YVYYY YVYV*/YYYYYYYVY? VYY S tenski koledar za leto M se dobiva pa 10 homad pri MAKSU ŠEBRil u Postojni. = ===== MBS Šli! v Postojni. Akcidenčna tiskarna. :.:. Knjigoveznica. -. Fotografični atelije. G%3 GS3 ES3 Zaloga vsakovrstnih tiskovin za županstva, krajne šolske svete, šolska vodstva, posojilnice, mlekarske zadruge itd. nasproti občeznani gostilni „pri Starem Tišierju“. Odhod iz Ljubljane je vsak torek, četrtek in soboto — Vsa pojasnila, ki se tikajo potovanja, točno in brezplačno. — Postrežba poštena, reelna in solidna. Potnikom, namenjenim v zapadne države kakor: Kolorado, Mexiko, Kalifornijo, Arizona, Utah, Wioming, Nevada, Oregon in Washington nudi naše društvo posebno ugodno in izredno ceno črez Gaiveston. Odhod na tej progi iz Bremena enkrat mesečno. Tu se dobivajo pa tudi listki preko Baltimora in na vse ostale dele sveta, kakor: Brazilijo, Kubo, Buenos-Aires, Kolombo, Singapore, v Avstralijo i. t. d. Izvršuje se po naročilu vsa druga tiskarska dela kakor n. pr. letna poročila, cenike, vabila k veselicam in občnim zborom, programe, nazna¬ nila o zarokah, porokah itd., parte liste, pisma in kuverte z naslovi, posetnice, razglednice, trgovska naznanila itd. itd. Stran 492. NOTRANJEC Letnik II. V iiiši gospe Htlene Orešek i Postojni • loioiinsiili • iz Ljubljane, Špitalske ulice št. 7 # S 4 0 .SEYDL 5». ♦ % s 6 » « 5 E 9 Wiil. '♦ Izvršujejo. Ordinira vsako soboto od 8. do 5. ure. ^aae8^^saa fek • • P. n. rokodelci dobijo na vse v njih stroko spadajoče orodje in blago primeren -— popust. ■ • • -» © r rz-i Notranjska posojilnica v Postojni registrovana zadruga z omejenim poroštvom. Posluje vsak torek in petek od 9. —12. ure ^ Daje posojila proti vknjižbi po 5% in amortizaciji ===== dopoludne. ===== Cš ES ES 12 1 Obrestuje hranilne vloge po 4 1 / 2 % brez odbitka rent¬ nega davka, katerega plačuje sama. .A. najmanj 1 °/ 0 , na osobni kredit po 6 °/ 0 - @12) I2i Prošnje za posojila se sprejemajo le ob torkih, posojila se izplačujejo le ob petkih. ZJ fen vm&M rjrnttfsu i itaN i Mm. * Pivovarna„G. ^UEP-jevi dediči v Ljubljani, Wolfove ulice štev. 12. priporoča svoje Izvrstno marčno in na bavarski način varjeno pivo . v prid družbe sv. Cirila in Metoda. Zaloge na Notranjskem so: v Idriji (založnik gosp. Franjo Didič, posestnik i. t. d.), v Št. Petru na Krasu (založnik gosp. Anton Rebec, vinotržec), v Prestranku (založnik .Mlekarska zadruga”) in v Žireh - ..— (založnik gosp. Matija Gostiša, posestnik). -■■ ■ ... — _ m e Izdajatelj Maks Šeber. — Odgovorni urednik Mihael Rožanec. — Tisk J. Blasnika naslednikov v Ljubljani.