rin BSlovenec" z dne 12. t. m., štev. 35., je priobčil članek nOb sklepu semestra", kjer pravi, da je srednješolska mladina silno trpela zaradi razmer, ki jih je povzročila vojna. Toda tej zaostalosti in nesposobnosti niso krive le vojne razmere, temveč je temu kriv ves šolski sistem na Slovenskem. »Ta šolski sistem nima nobenega srca za slovensko mladino", piše »Slovenec" doslovno na rečenem mestu, Mje skozi in skozi nemškutarski, birokratski, in vsa njegova modrost obstoja v slabem apliciranju premnogih slabih odredb in navodil, ki se hitro manjavajo, se medsebojno pobijajo in preklicujejo. Deželni šolski svet (t. j. kranjski) je popolnoma brez moei, izgubil je vajeti, ki bi jih moral sam Irdno držati v rokah in jih je prepustil svojemu referentu, zagrizenemu nemško-nacionalnemu uradniku, ki samovoljno vlada na srednješolskih zavodih po intencijah nemškega volksrata. Ta hofrat rešuje važne zadeve brez vednosti šolskega sveta, ker ve, da se mu ga ni bati, čeprav je v njem trdna slovenska verina. Vse dopisovanje srednješolskih zavodov z deželnim šolskim svetom na Kranjskem je nemško, izpričevala so nemška, izvestja so nemška, razpravni jezik pri konferencah je izključno nemški! To se godi na zavodih, kjer so vsi profesorji Slovenci in vsi učenci tudi! Deželni šolski nadzorniki so izgubili vso samostojnost, mnogo zaradi lastne slabosti, in so le podrejeni uradniki svojega šefa; ravnatelji so brez vsakega vpliva in profesorji stoje pred šolskim referentom, kadar jih pokliče ad audiendurn verbum, kakor šolarčki pred učiteljem s šibo. Nad vsemi našimi zavodi leži kakor mora strah pred nemškim hofratom, in deželni šolski svet ne gane z mezincem, da bi te neznosne razmere končal; on devlje v terno za ravnatejska mesta Nemce in cinično kliče Jugoslovanski klub, naj uredi šolstvo na Kranjskem. — Razumljivo je, da v takih razmerah pouk in vzgoja nepopisno trpita. Najbolj značilno je, kako ta šolski sistem ravna s slovenšcino. Slovenščino uče geografi in zgodovinarji, slovstvena zgodovina se popolnoma zanemarja. Na nekera zavodu letošnji prvi semester s staroslovenščino niti začeli niso, dasi je predpisana. So nižji razredi, v katerih se že dve leti ni učila slovenska slovnica. So razredi, v katerih so med letom samo brali, da ubijejo čas. So razredi, v katerih se med slovenskimi urami poučuje latinščina. Za slovenščino je odločena v razredih, kjer so ucenci pouka najbolj potrebni, tedensko po ena ura, in sicer od 12. do 1., ko so učenci iraeli že štiri ure drugega pouka; in ker je šola izmenoma en teden dopoldne, drugi popoldne, bi prišel vsak drugi teden slo- venski pouk med 6. in 7. uro zvečer, ki je pa vedno izostal. Tako so imeli učenci na vsakih 14 dni po eno slovensko uro. — Ne moremo se torej čuditi, da dijaki ne znajo ne slovnice, ne pravopisa, ne slovstvene zgodovine. Naš narod se sistematično potujčuje, in tu ni druge pomoči kot: Od Nemcev proč!" Kar govori v citiranem članku BSlovenec", je — žal — tako resnično, da podpisujemo njegove trdive z obema rokama. Ta zli duh, ki mori in tlači k tlom vse naše šolstvo, se imenuje s pravim imenom Oskar vitez Kalteneger. Naša kulturna zgodovina si bo to irne dobro zapomnila; naše šole in naše učiteljstvo si ga zapišejo z najbolj črnimi črkami v svoje spominske knjige. Nezaslišano je, kako visoko je zrasla oblast tega nemškega plemiča. Deželni predsednik grof Attems mu je izrocil ves deželni šolski svet, da vlada v njem ner> majno in avtokratsko. Tako je po krivdi Attemsove mehkobe in neodločnosti nastal iz cesarske kraljeve najvišje deželne šolske korporacije pašalik nemško - nacionalnega birokrata, ki sejevsvojem napuhu popolrioma zatopil v nazor, da je vse šolstvo na Kranjskem zaradi njega, a da ni on zaradi šolstva. Nikjer na svetu bi ne bilo mogoče dejstvo, da bi vladal šolstvo, ki naj služi slovenskemu narodu, nemškonacioalni dvorni svetnik zlogasnega starega kova, ki smer njegovega delovanja dovoljno označujejo šulferajnske ali siidmarkine užigalice na njegovi pisalni mizi! To je ^ mogoče sa_no v popolnoma slovenski deželi, kakršna je Kranjska. — Deželni šolski nadzorniki so brez moči, ce izvzamemo Belarju, ki ima kot nemški nadzornik svoj določen delokrog, ki pa je sicer desna roka Kalteneggerjeva, kar se tiče pospeševanja nemškega in zatiranja slovenskega šolstva v deželi. Dr. Bezjak in dr. Opeka nimata nobene vplivne besede, ker sta žalibog navadna uradnika, v vsakem pogledu odvisna od svojega šefa Kalteneggerja. Vrhutega je še dr. Opeka brez vsake izkušnje in prakse, kar je umljiivo, saj je prišel na sedanje mesto naravnost kot realčni katehet, ki se ni kot tak nikoli brigal za ustroj in nalogo ljudske šole. ciedanje mesto je dobil kot kandidat prejšnje S. L. S., a njegov glavni svetovalec je danes neokretni in neizkušeni Ijubljanski okrajni nadzornik Lavtižar, ki bi sam rabil sveto- valca, ako že morajo biti nadzorniška mesta preizkuševališča pedagoških abecedarjev in strokovnih vajencev. Odkar sta zapustila dež. šol. svet nadzornika Levec in Hubad, nimajo tamkaj moža, ki bi kazal količkaj energije in moške volje glede na uveljavljenje pametnih in zakonitih načel in zahtev, služečih koristim slovenskega šolstva! 0 okrajnih šolskih nadzornikih niti ne govorimo, ker se da že iz povedanega sklepati, da morajo biti njihove roke še bolj vezane in njihovo mnenje še manj merodajno, nego to žalostna usoda določa Bezjaku in Opeki. Premnogo je slučajev, ko se dež. sol. svet prav nič ne ozira na to, kar predlagajo okr. šol. nadzorniki v svojih kompetentnih tabelah — izjema je le v tem slučaju, ako protežirajo njih predlogi posebno izrazite somišljenike deželnošolske večine na škodo starejšim in izborno kvalificiranim kompetentom. Čuli smo zdihovati okrajnega šolskega nadzornika pod pezo peresnega ubijanja časa in svojih moči, ceš, saj nisem nič drugega, nego pisar okrajnega glavarja! — Pomisliti moramo končno, da niso za nadzorniška mesta izbirali šolnikov — kar jih je že bilo na takih mestih, te so odstavili — ampak prvi pogoj za nadzorniško usposobljenost je bila kvalifikacija, napisana od politiške stranke ! Večino v dež. šolskem svetu imajo danes 4 zastopniki deželnega odbora, 2 zastopnika cerkve in 1 »zastopnik* učiteljstva — vsa sedmorica v Ijubezni in navdušenju vdana dr. ousteršiču — ki je današnji dan mož brez stranke in ki je med tistim »našim dobrim ljudstvom" izgubil tla in veljavo. Temu sedmeroglavemu telesu je pač vse eno, kako vlada Kaltenegger. Cim vehementnejše bije njegova pest po slovenskem šolstvu in po slovenskem učiteljstvu, toliko Ijubše jim je, ker je omotična strast jeze, osamelosti in zavesti izgubljene politiške moči in njenega sijaja temu sedmeroglavemu telesu pustila le še uničevalno silo zatiranja vsega, kar naj bi služilo narodni kulturi in dvigalo zaupanje naroda do objektivnosti in pravienosti najvišje šolske oblasti v deželi in dokazovalo, da tudi tamkaj upoštevajo ljudsko voljo. Deželni šolski svet je danes kakor otok zapuščenih in umirajocih sredi valovitega morja z demokratizmom prožete narodove zavednosti. In ti zapuščeni in umirajoči dobro cutijo to, zato napenjajo še zadnje sile na zadnjem ostanku varnih tal, da razvijajo svojo besno moč in da še to, kar so kdaj dobrega storili v življenju, zabrišejo in potope v prežalostnih spominih, ki jih vanje zagrne narodova sodba, kletvi enaka! In na tem otoku zapuŠčenih in umirajočih kraljuje on — vitez Kaltenegger! Le enega ima proti sebi — dr. Ravniharja! Drugi se klanjajo in dvigajo, kakor ukazuje njegova roka. Ali bi bilo sicer mogoče, da se gode take stvari. kakor čitamo zgoraj v nSloven5evem" članku? Ali bi bilo sicer mogo.e, da bi on — nemško - nacionalni plemič — nastopal kot cenzor naših najboljših pesnikov in ^pisateijev ter pometal z drsno roko njih proizvode iz slovenskih srednješolskih čitank — da je sedaj nasa šolska mladina brez učnih knjig in da se sedaj našemu slovenskemu jeziku po šolah godi slabše nego pastorki pred najktrutejšo mačeho? Ali bi bilo sicer mogoče, da bi bila članu našega stanu, ki ima slučajno posla pri mogočnem vitezu, ljubša križeva pot, nego pa stopinja pred njegovo obličje? Koliko je tistih, ki so čuli prijazno besedo od njega? Ali pa slovensko besedo ? In koliko jih je, recimo u.iteljic, ki jim je nernški plemič ponudil stol? Ako odpravi učitelja, prihajajočega s fronte, na hodniku pred svojo pisarno kakor ušivega cigana, potem takoj vemo, kakšna je vladavina na otoku zapušcenih in umirajočih! In končno vprašamo: Ali bilo sicer mogoče, da kranjsko učiteljstvo strada, kakor ne Kalteneggerjev pes, če ga itna, ker temu uciteljstvu niti tega ne dajo, kar mu je določila država, zakaj razen enkratnega predujma izza meseca januarja (po 300 K) ni to učiteljstvo ničesar prejelo ! Lahko je ponosen ta nemški plemič na svojo moč in na svojo oblast, ker nanjo pritiska pečat posebne oblike in izrednega priznanja glad kranjskega učiteljstva! Če mu je dana moc, zakaj ne stori ničesar, da bi bilo konec trpljenju nedolžnih, da bi se izpolnil sklep državnega zbora in da bi se izvršila jasno izražena volja centralne vlade? Nasproti pravicam kranjskega uciteljstva je Kalteneggerjeva moč popolnoma odpovedala, ker mož nima srca za našo bedo, ker sovraži vse, kar je slovenskega! A deželni predsednik grof Attems stoji ob strani s prekrižanimi rokami in mirno gleda, kako se vrši to sistematično ugonabljanje slovenskih kulturnih delavcev! Njegova dolžnost bi bila, da z močno roko in brez pardona pomaga pravici do veljave, da napne vse sile in spravi deželni odbor in deželni šolski svet v druge roke, v take roke, ki niso oskrunjene od kopanja grobov po krivdi sedanjih oblastnikov po nedolž nem hirajočih in glad trpečih kranjskih uciteljev in njihovih rodovin! l'o bi bila — kakor rečeno — njegova dolžnost. Zalostno je, da ga moramo v zadnjein trenutku na to dolžnost opominjati. In to izvršujemo v interesu pravice in človečnosti, ker si ne moremo misliti, da bi bil tudi grof Attems — brez srca! Solze zatiranih in izkoriščanih vpijejo do visokega neba! Brezštevilno zla je že zakrivil sedanji krvavi čas. Toda takega škandala vendar ne pomnimo, da bi ne dali u.iteljstvu tega, Jcar je njemu in samo njemu dcločenega! Ce bi človek smel bi dejal, da je tako postopanje popolnoma slično pritrgavanju tujega imetja, kar ni združljivo niti s častjo nemškega plemiea, se raanj pa z državno avtoriteto! Ali res hočejo, da ravno kranjsko učiteljstvo izgubi prav vsako vero? Ali ne veste, kaj se je še vedno zgodilo, ko je v množici umrla vsa lepota notranjega sveta in ji je ostalo le golo, izstradano, obupa polno življenje? Če ni nikjer ničesar drugega razen grobov, potem jevse eno, kako inkdaj pridemovanje! Zato govorimo v zadnji uri! Valovje ob otoku zapuščenih in umirajočih se peni in poganja više in više: to je sodba, volja in moč vseh slojev naroda, ki hoce osvete vsem krivicam in ki hoče življenja na svoji zernlji! Dajte nam, kar je našega; potem pa pojdite drugam, kodervdemokracija ne ustvarja novega sveta! Če pa jeinljete kruh našim ustam in našim dušam, se maščujejo vaši grehi, storjeni nad nami in našim narodom, nad vsakim od vas tja do tretjega in cetrtega kolena!