BILISO MED NAMI
Čufiju v spomin
Že dolgo smo vedeli. da je naš Ivaa Jevc-ČuB tezko bolan. a je Ujub bolezni, ki mu ni prizanašala. ostajal vedno dobre volje. Velikokrat meje obisko-val. Najini klepeti so bili prijetni in hudomušni, saj sva se včasih do soiz nasmejala. Skupaj sva včasih »pošinfala« čeztoin ono, se ponorčevala iz čhveških neumnosti. ČuS je vedno rekel, da mu je potem bolje in lažje ph duši.
Ko sva x videla posfednjič. je bil že zeb šibak. Obiskala sem ga v trnovski bolnišnki. kamor me je sam poklicii Vedela sem, da se vidiva zadnjič, toje vedel ladi ČuB. Na kratko sva se pogovorila še o vsem, kar je žekl. Ko sem odhajala. mi je krepko stisnil roko in mi zaželel veliko sreče v nvljenju; rekelje: »Rabilajo bošpri Ijudeh. ki oarobe in grdo mislijo: Le dobrih 14 dni po tem obtskuje umd.
Spoznak sva se pred petimi kti To je izredno kratko obdobje. kipaza obtikovanje lika in miselno-sti v živl/enju pomeni lahko marakaj. Takrat. ob aajinib prvih srečanjih. je bil že zelo utrujcn in oermzen. Vedno je prihajal s polno torbo gradiv. zapekm in izpiskov. Samje vedel. da delu ne bo več kos. Njegova želja. da bi se vse ajegovo obšimo gratUvo objavilo v oNiki zboroika ali knjig, se žal m mkoli uresiučila. Zavedal se je, da je to obsežoo gradivo potrebno temeljite. kar nekajletne obdelave. Večkrat sem mu z veseljem pomagala. Skupaj sva pripravljala prispevke terjih prihžnostao objavljala vglasihi Naš tovariš TV-15 in glasilu občinske konfe-rence SZDL Ljubljana ^V-Rudnik Naša komuna
Kot je vedoo poudarjal. je vse svo/e živijenje po-svetil le zbiranju preteklosti in to tistega dela naše
preteklosti, koje naš narud plačal najvei in najvišjo ceno.
Čufijeva iluzija o lepši prihodnosti, ki bo temeljila zgolj na delu in poštenosti, se jc kmaiu razblinila. Vedno je zagolavljal. da je to zanj največji udarec. Zato je tembolj iskal utehe v delu in vztrajnem brskanju po preteklosti. Kadarkoli sva prebirala nje-gov obsežni material, nisva nikoli pozabila na ime majhnega človeka, preprostega barjanskega in ižan-skega polkmeta, ki je za svobodo pogosto žrtvoval prav vse.
Vedno je tnlil. da je dolžnik prav tem malim Ijudetn.
Čufijeva življenjska potje bila pestra in predvsem bogata.
Ko je leta 1941 prišlo do usodne kapitualdje in zasedbe Ijubljanskega prostora ni bil nepripravljen. Zaposlen je bil pri poklicnih gasilcih v Mestnem domu, kjei seje povezal z OF, prav tako pa tudi na terenu.
Maja 1942jeodšelvpartizane, v4. četo krimskega odreda. Kasnejeje četa doživela reorganizarijo in se jeseni 1942 poimenovala v3.četo notranjskega odre-da. Čutije bil zadotžen za varstvo in prehrano ranje-nih in oslabelih borcev. Kmalu pa je dobil aove zadolžitve. Skrbeti je moral za zvezo z Ljubljano, bktatt pa je bil na Barju zadolžen za aktmstično deh.
Po veliki italijanski ofenzivije članstvo OF upadlo. Čufije moral ponovno ožneti deh. Pogoji za deio so bili izredno težki. Razbobotila se je bela gaida. s svojim aktivističmm detom pa bi utegnil škodovati vsej dnsani. Mama je bila kmalu odgnana v nemško intemacijo. kjer je tudi umrla. Prav to je bil zaaj največji udarec. Pred kapitalacijo ltalijegaje CK KP lmcnoval za sekretarja komiteja Velike Lašče. sajje partijec postal že 15. 6. 1942. Kasneje. prireorgani-zadji okrožja. pa je postal flan Ribniškega komiteja. Bilje izvofieo v zbor odposlancev kočevskega zbora.
Ob ustanontvi OZNEje postal vodja 2. sekcije 7. oblastnega korpusa. kjerje imel še nekaj kt po vojni pokržaj referenta za promet.
Pisati v spomin oekomu. ki a ga dobro poznal in cenil. je najtežje. Nevede ti pew zaide in se spominja osebaih /avezanosti in stikov. Če je bilo z- menoj tako. je za to, kei sem žekla predstaviti Čufija kot lik čktveka. kije delal in živel pošteoo.
MOJCA ČERNE