Francija in njen odnos do Bretoncev
(Od našega dopisnika v Gorici)
SKLEPI IN ODMEVI KONFERENCE OLAS-a
Zadnji podvigi francoskega predsednika gen. De Gaulla na obisku v Ka-
V Havani na Kubi se je minuli teden zaključila komunistična konferenca 1’ 1. A' S - a z napadalnim Castrovim govorom proti ZDA in „reakcionarjem“ obeh Amerik. Na konferenci so sprejeli
teze in s tem japno „jezikovno“
držav, toda s to razliko, da so od nekaterih komunističnih partij prišli v Havano sam0 delegati takoimenovane cas-tristicne frakcije dotičnili partij, medtem ko s0 pravi vodje ostali doma. Tako je n. pr. storila argentinska komunistična partija, !pa tudi brazilska in venezuelska. Na konferenci so s posebno resolucijo obsodili venezuelsko komunistično partijo, da je „izdala“ latinskoameriško komunistično gibanje, ker „se je I zvezo in druge komunistične države, ki odpovedala oboroženemu boju“ proti
sedanjemu režimu.
Odmev konference je bil po vseh latinskoameriških prestolnicah in v Washingtonu velik. Prav tako so potek
je zahteval , .svobodo“ za , delegatov je bilo zunanjim opazovalcem I kv,n^ience zasledovali v evropskih in mnvo/«« T^nnoriocnfl ni rio ! mzviHnn Ho .nVicfo-fo	nprestolnicah to in onstran želez-
,	... I UUCI1	rsa Konierenci so sprejeli
na-di so vzbudili po vsem svetu veliko » norti„ ••	,	.	.	.	J
, .	,	.	... resolucijo, v kateri pozivajo na oboro-
ipozornost m so gotovo precej omajali	.	......	,
, .	6 . , v \	, ,zen boj proti obstoječemu redu v posa-
njegov osebni ugled v mednarodnih l	...	,
,	,	, ,.	... mezmh latinsko-ameriskih republikah
krogih. Poleg tega so tudi vrgli temno	.	,
„	. . ,.	ter končujejo z novim revolucionarnim
senco na Francijo samo, saj je tranc. „ ,
, ,	.	.	’ J J , geslom: „Amerika ah smrt!“
vlada popolnoma potrdila generalov
pokazala svojo j Na konferenci so obsodili Sovjetsko imperialistično težnjo -po
frankofonski veličini!	i trgUjejo z ..reakcionarnimi“ latinsko-
Prav zadnje dni pa so se pojavili ! ®!"fnskimi režimi. ali vzdržujejo redne za Francoze neprijetni odmevi genera- . 0makske 0(^n0Se z ojmii. lovega zadržanja, in to v Franciji sami. j Kljub bučnim govorom posameznih De Gaulle
1 jetski komunistični diktator Kosygin poslal osebnega protestnega brzojava Maocetungu.
Po zadnjih sovjetskih poročilih se je notranji položaj na Kitajskem zaostril. V provinci Čehuan sta nasprotujoča si
tabora v 'bojih že uporabljala tanke in topove. V provinci Kiangzi Maojevi pristaši dele orožje med ljudstvo. Do obo„ roženih spopadov je prišlo že tudi v provincah: Kanton, Fukien, čekiang, Kiangsu, Anhvei, šantung, Liaoning in Kirin.
I Z
tedna
TEDEN
francosko govoreče Kanadčane, ni pa j pomislil, da ima Francija sama tudi ; nekaj odstotkov resnično jezikovno nesvobodnega prebivalstva. Med temi so prav keltski Bretonci na severozahodu države in ti so ob tej priliki zahtevali zase to, kar je francoski predsednik zahteval za že svobodne kanadske Francoze. Francija je bila vedno znana kot izrazito centralistično urejena država, zato sploh uradno ni priznala obstoja nefrancosko govorečih skupin, in je v tem še mnogo slabša od drugih držav z narodnimi manjšinami.
■Lansko poletje se je' vršil v Gorici kongres Evropske zveze narodnih manjšin, četudi le neuradno, ker ga je rimska vlada prepovedala. Zbralo se je pa vseeno veliko število delegatov z vseh strani zahodne in severne Evrope. Tako sam imel priliko seznaniti se tudi z ne-
razvidnp, da obstaja in da se je na tej ■ konferenci poglobil prepad med dvema | vrstama komunistov v Latinski Ameriki: tistimi, ki zagovarjajo, kakor to dela Castro (ali Peking v Aziji) takoj-1 šen in brezpogojen oborožen boj proti obstoječemu redu v latinsko-ameriških državah in tistimi, ki smatrajo, da je treba boj za rušenje obstoječega reda prilagoditi razmeram v vsaki državi in da povsod razmere še niso ugodne za ■oborožen boj.
Zaključek konference se' je zaradi
ne zavese. Komunistična glasila evropskih komunističnih partij so, na splošno pisala proti Castrovemu načinu boja za rušenje obstoječega reda. 'Moskovsko časopisje, -predvsem Pravda, je prinašalo le kratka poročila o konferenci. Pravda grozilnega Carmichaelovega govora ni objavila. Seveda je treba vse te korake raznih komunističnih partij in komunističnega časopisja jemati kot taktične poteze, prilagojene trenutnim potrebam in koristim posameznih komunističnih partij ali komunističnih
katerimi delegati bretonske skupnosti v agencij pa 153. Poleg rednih delegatov
TA~	-v..-, n,-«-* -i	1„.O C!n n/a Iznnfomnnn n rl/»lnX1 „  r i
spora med obema frakcijama zavlekel „ i v ,
_0 ,	.. *	J ,	,i vlad v državah za železno zaveso- Moža dva dni. Čeprav so napovedovali no-! „T	,	.	„
rh» n	.	■ i skva se faekakor ozira v Washington,
javo One Guevare na zborovaniu sp to: irn •	.	, .	s
ri zgodilo. Prav med trajanjem ko^e-!	^	^ 'J*™**
rerce so krožila poročila, da je Guava-1“"!. SV'"Jega nal“nejsega s°-
ro	da!	likvidirati	Castro	sam.	Rednih :	,, *.,
...	.	-i	Mnoge	laco’skoameriske vlade	so	že
d legatov	je	bilo	na	konierenci	164,!	,	...
v	.,	.	i	r	■-, av.Ie,	na	ne	bodo	dovolile	komuni
časnikarjev domačih i n tujih tiskovnih
Franciji, ki s0 mi marsikaj zanimivega povedali o položaju te keltske skupine.
Dandanes živi v Bretoniji približno 1,400.000 Bretoncev, ki še govore keltski jezik na skupno nekaj nad tri milijone prebivalcev te dežele. Od francoske revolucije sem bretonski jezik sploh ■ni užival nikakega uradnega priznanja. Šele leta 1870 je nekaj izobražencev zahtevalo poučevanje bretonskega jezika (med njimi tudi Charles De Gaulle, stric sedanjega predsednika). V začetku tega stoletja je nezadovoljstvo ved-
sti mm partijam izvajati sklepov havsn-
•	„	, , „	sk - k inference. Na-jodločnelši ie bil do-
je konference udeleževalo vse dese-; glej bdlH.jjskl Drp.!s(, ,nik Barrientos ki
t:n povabljencev, od katerih so nekate- ; je izjavil, da predstavlja havanska kon-6. P.r“Slasih za častne delegate, m,id , fefenca direktno vmešavanje v notranje
— -b? rr ~
j moiale labnskoanr.nske države tudi z Konference so se udeležile vse ko- j oboroženim nastopom enkrat za vselej munistične partije latinskoameriških j uničiti Castrov režim.
Papež Pavel VI. je napovedal, da želi dati osrednji cerkveni upravi v Vatikanu še bolj mednarodni in vesoljni značaj z imenovanjem po sedem škofov v 12 ¡svetih kongregacijah. Doslej so j bili redni člani teh kongregacij samo • kardinali, škofje pa posvetovalni člani.
| V bodoče bodo redni člani tudi škofje j ter bo njihova doba omejena na 5 let-Na ta način ¡Pavel VI. želi ustreči kritikam nekaterih koncilskih očetov ,ia H- vatikanskem vesoljnem zboru nad prevelikim vplivom Italijanov na vod-stvo katoliške Cerkve.
-Mesto Recife v Pražilo je bilo dober teden dni začasna brazilska prestolnica. V tem mestu je bila v tem času vsa i brazilska vlada na čelu s predsednikom I Costa e Silva. Vlada je razmišljala in i razpravljala o gospodarskem in socialnem dvigu 12 severnih brazilskih držav. Izdala je Severno listo z navedbo velikih javnih del v tem delu države. Pred-j Sednik republike je podpisal nad 70 de-I kretov za izvedbo vseh sklepov. V' iz-| javi je naglasil, da jih je brazilska vla-I da sprejela v smislu zadnje papeške | okrožnice: Delo za napredek narodov.
Urugvajska vlada je v manj kot šestih mesecih že tretjič razvrednotila urugvajski peso. Sedanja vrednost urugvajskega pesa je postavljena na osnovo. en dolar velja 98 odn. 99 urugvajskih pesov.
Bolk
ijski predsednik gral. René
Tito na Bližnjem vzhodu
. Jugoslovanski komunistični diktator pačna ter objavila, da Tito ni pripravil Tito je minuli teden iz Pulja v Istri nobenega mirovnega načrta za ureditev ,.7.	v v ,	,.r '	j odletel na večdnevni obisk k egipčan- razmer na Bližnjem vzhodu, temveč, da
no bolj naraščalo in vrstile so se peti- skemu diktatorju Nasserju, od tam pa je šel v Kairo ter v Sirijo in Irak na cije panski vladi za priznanje, osnovnih se je podal ,na obisk še v Sirijo in Irak. | razgovore s tamkajšnjimi oblastniki, da pra™.,: reoncev. oznej.u prc se m | V Titovem spremstvu potujejo Kar-' bi Jim pomagal odstraniti posledice repubhke Doumergue je zavrnil ^zahte-| de]j.	VIadimir Popovič,1 izraelskega napada nanje“,
vo 00 Doucevaniu bretonscine. ces da ,	,	, „	...	“	’1
vo po poučevanju bretonščine, češ da bi to podpiralo separatistične težnje v Bretoniji. Leta 1911 pa je nastala bretonska nacionalistična stranka. Vladni
podpredsednik Ki-ro Gligorov ter na-1 Na kairskem letališču je Tita pri-mestnik zun. ministra Miša Pavičevič. j čakal Nasser kot svojega velikega pri-
_______________ _______ ¡časopisne agencije so vedele pove- ' J.atelja ter ga je PO«uboval na obe lici.
predstavniki so bili do bretonskih zah-'dati, da je Tito ¡prinesel Nasserju mi-i p“zova‘cl ugotavljajo da se lito se tev vedno bolj nerazpoloženi. Leta 1925 :rovni načrt za Bližnji Vzhod in da je ' 0le spUjazniti z e^stv^m, da je prosvetni minister javno izjavil, da .^° storil po predhodnem dogovoru z , Vv ° a 0imer|°^ani nevezanih mora zaradi francoske, enotnosti bre- ! Amerikanci. Nekateri komentatorji so , . za n°- pr°pa e m (»a ..e zato tonski jezik izginiti!	|v zvez’L s tem razmišljali, kako daleč ,	1U lj. va 1 zva11 no^° slAllPlno
Medtem .o med bretonskimi red.- j"» ** » Washingto„u, da se morajo ljubi ter izobraženci nastale razne kul- za ^evanje razmer na Bližnjem kont’ro]irati	AIžS ur^sS
■turnopolitične organizacije za obrambo izhodu posluževati komunističnega ^o^ie^fle narodnih in iezikOvnih nravic Po dolgo-! diktatorJa Tita> ki iim J« že tolikokrat " r T	l	1
toTnli ' I«^ r risanima- **»“1. *. » vs, njegove akcij, ‘"““i * .7,"	J**"“ » tn*.
s^e— i -*• v - Moskvi i, k.mnnismm ^
vojni leta 1951 v francoskem parlamentu odobrili zakon, po katerem so dovolili vstop v državne šole raznim deželnim jezikom, med njimi bretonskemu in baskovskemu. Seveda pa so bile tudi pri tem velikanske omejitve. Dovolili so le minimalno število ur pouka, ni bilo na razpolago sredstev za učbenike, pouk bretonskega jezika sam pa je bil postavljen čisto na zadnje mesto. Še pred nekaj leti so ministrske oblasti skušale še bolj omejiti poučevanje bretonskega jezika kljub zakonskim predpisom. Pouk bretonskega jezika se je vršil v različni, a vedno skrčeni meri na osnovni in srednji šoli. Jasno, da je 'bil pouk vedno le neobvezen. Kar ¡se tiče- visokih šol, ima univerza v Rennesu stolico za keltščino, in še ta je edina v Franciji.
Seveda je le malo število šol, ki je res uvedlo pouk bretonščine. Tudi na katoliških šolah ni bila usoda malega jezika bolj cvetoča. Stalno pa so urad
iv_ Torta beograjska „Borba“ je poro- popolnega pristanka, ker ni izklesan Čila tiskovnih agencij označila za na- komunist, kakor je Tito.
Barrientos predlaga, da je treba komunistično Kubo napasti z orožjem, kajti Ho je treba odstraniti na samem viru, t- j- v Kubi, ki dnevno prejema od Sovjetske zveze en milijon dolarjev za komunistično prevratno delavnost na ameriški celini.
V Čilu gre politično sovraštvo rad> kalov 'proti krščansko demokratskemu pi edsedniku tako daleč, da je omenjena sicer sredinska stranka sklenila, da bodo radikali skupno s komunisti in socialisti glasovali meseca septembra pioti udeležbi enot čilske vojne mornarice pri pomorskih vajah Unitas s se-vernoameriško vojno mornarico.
De Gaulle je 10 avgusta v radij-skem in televizijskem govoru odločno branil svoi0 zunanjo politiko. Zatrjeval je, da so Francozi v Kanadi pred njim jasno izpričali, da žele osvoboditev. Za tiste, ki ga napadajo zaradi vzklika „Živel svobodni Quebec!“ je dejal, da so „apostoli zatona države“. De Gaulle I te tudi tokrat napadal ZDA zaradi njihove pojsti ke \i Vietnamu ter Izrael kot napadalca arabskih držav. — V
fQuebecu v Kanadi se je pa oglasil ¡predsednik te ‘kanadske province Daniel | Johnson. V radijskem in televizijskem j govoru je zahteval spremembo kanadske ustave, ki naj da Francozom v Quebecu več svoboščin. Zagrozil je zvezni vladi, da se bo Quebec odcepil od Kanade, ee zvezna vlada ne bo ugodila zahtevi po spremembi ustave.
Dr. Kurt Georg Kiesinger, zahodno-nemški kancler, je? od 15. t. m. na pr-i vem uradnem obisku v ZDA. Z ameri-j ^kim predsednikom Johnsonom nada-| ljuje razgovore, ki jih je z njim začel 1 ob Adenauerjevem pogrebu o predlogu ■nemške vlade za znižanje postavk v nemškem vojnem proračunu ter o vseh ostalih trenutno perečih svetovnih problemih.
| V Kongu, so domači uporniki, ki ima-| jo' med sabo 150 belih najemniških vo-j jakov, v mestu Bukavu objavili sestavo svoje vlade „državne rešitve“. Predsednik uporniške vlade je polkovnik Leonard Mcnga, šef glavnega štaba domačinov in belcev. Predsedniku Konga gralu Mobutu-ju je dal rok 10 dni j za odstop ter za izpustitev Čombeja na svobodo. Listi v Kongu napadajo „zahodne magnate, pravnike in prelate“, ker da so na strani upornikov. Prav tako Roberta Ke'-iriedyja, ker je na osnovi mednarodnega prava zahteval ■ izpust Čcmbeia ha svobodo.
Anuntore I anfanl je bil prejšnji teden na obisku v Romuniji. Razlog za obisk: poglobitev gospodarskih zvez m^d obema državama. Dober teden pred njim je bil v Bukarešti zahodnonemški zunanji minister Brandt ter je z romunskimi oblastniki podphsal trgovinsko pogodbo med Zahodno Nemčijo in Romunijo.
J V Vietnamu so Amerikanci v zad-niih dneh začeli pošiljati letala še glo-na vietnamsko področje. Že več dni zapovrstjo Amerikank rdi,-¡vito bom-; ke.rd rajo vietnamsko industrijske, vo-| jaške terv premene naprave v neposred-ibližini kitajske meje. Namen vseh j tsh narodov je prekinitev cestne in železniške zveze Hanoja s Kitajsko, po kateri prihaja vojaška pomoč za komu-
i mistične gverilce v
južnem Vietnamu.
Incidenti med Kitajsho in ZSSR
V rdeči Kitajski postaja zmešnjava iz dneva v dan večja ter so nekateri poročevalci, ki so prišli iz Kitajske, izjavili, da ima Maocetung oblast pravzaprav samo še v Pekingu in okolici, medtem ko v ostali Kitajski nihče na ve, kdo je 'gospodar.
¡Poročila vedo povedati o vedno številnejših spopadih med pristaši Maoce-tunga in njegovimi nasprotniki ter se ti spopadi odigravajo po nekaterih mestih in na deželi med več desettisoči izgrednikov.
napadli tudi vlake, ki iso vozili sovjetsko orožje v Severni Vietnam ter se polastili 'tovora.
Poleg nedavnega spopada med sovjetskimi tanki in kitajskim vojaštvom na obmejnem področju med ZSSR i'n Kitajsko v provinci Sinkiang, je pred dnevi prišlo do novega resnega incidenta med Moskvo in Pekingom, ko so kitajski komunisti v daljo cvzhcdn eni pristanišču Dajrenu zasegli neko sovjetsko ladjo, ki je prišla nakladat sol ter poškodovali ladijske naprave in napadli kapitana in moštvo. Ladja ni
I To se i™ je posrečilo ter je železniška I n? oga med Hanojem rn Kitajsko porušena. Prometa na njej dolgo ¡ne bo mogoče obnoviti, ker so Amerikanci na progi porušili več velikih mostov. Zlasti most Paul Doumer blizu Hanoja. Ti siloviti letalski napadi napovedujejo popačenje ¡ameriške vojaške aktivnosti na raznih bojiščih.

fc življenja in «tognjanja v Argentini
Protimaoisti so minuli ponedeljek smela odpluti iz 'Dajrena, dokler ni sov
(razen tolmača v skrajni ¡sili) in še izvajajo jezikovni imperializem nasproti duhovščina se vedno bolj oddaljuje od posameznim deželnim- kulturam. j	njegove uporabe. Milijon ljudi breton-i Te in podobne izjave so prihajale iz
oblasti indirektno pritiskale na skega jezika lahko sliši v materinščini ust bretonskih predstavnikov. Francija, starše, češ da bretonski jezik ni važen, samo polurno tedensko radijsko oddajo ki je dala Evropi in svetu veliko števi-da nima nisake praktične veljave itd., folklorne vsebine... Iz vsega je torej lo odličnih duhov in učiteljev svobodo-m s tem so odtujili prizadete od pouka jasn0 razvidno, da je izginotje manjšin-, ljubja ter enakosti in bratstva, ne zna materinskega jezika.	skih jezikov, ki jih še govore na fran- svojim podanikom, zagotoviti os"ovnih
Bretonci sami govore zato o kultur- coskem ozemlju, eden izmed temeljnih kulturnih pravic. Ali naj bo taka „Ev-rem genoridu. Bretonski jezik nima ciljev francoske oblasti. Kot v 19. sto- ropa domovin“, kot si jo zamišlja stari vstopa v upravno živpenje, na sodišča letju, še dandanes francoske množice francoski general?	A. B.
117. obletnica smrti Osvoboditelja
Danes Argentina praznuje 117. obletnico smrti svojega osvoboditelja grala San Martina. Glavna spominska slavnost y biIa v Buenos Airesu v katedrali, kjer je predsednik republike gral. Ongania popol. ob 15. položil venec pred mavzolej v katerem počivajo Osvoboditeljevi posmrtni ostanki.
Pred spomenikom Osvoboditelja je bila slavnost tudi ob treh popol. t.j. ob uri Osvoboditeljeve smrti. Ko je vojak zatrobil, so vsi z večminutnim molkom ■počastili spomin grala San Martina, njegov spomenik je v tem trenutku preletela eskadrila vojnih letal, vojaška | godba ja nato igrala narodno himno, iz topov so pa izstrelili 21 strelov. O generalu San Martinu, niegovem življenju in delu je govoril notar Oiscar Car-bone podpredsednik fianmartinskega inštituta.
Časnikarji pri predsedniku
Predsednik repubrke gral. Ongania je bil s svojo družino nekaj dni rn počitnicah v San Martinu pod Andi. v Ruenos Aires se je vrnil v ponedeljek, na praznik 15. avgusta G -on v
sedniski rezidenci v Olivosu sprejel istevilrie doma,Se časnikarje ter jim odgovarjal na pismena vprašanja, ki so mu 'bila predložena. Vseh je bilo 155. Večina se jih je nanašala na gospodarski položaj v državi, na drugem mestu so bila notranjepolitična in na tretjem zunanjepolitična vprašanja.
Brigadir gral. Alvarez o argent. revoluciji
Glavni poveljnik argent. vojnega letalstva brigadir gral-lAdolfe Teodoro Alvarez, ki je to leto- tudi predsednik odbora glavnih poveljnikov argentinskih oboroženih sil, je za dan vojnega letalstva prejšnji teden v radijskem in televizijskem govoru med ¡drugim izjavil: „Oborožene sde so bile tolmač želja in razpoloženja naroda, ko so 28. junija 1966 izvedle argentinsko revolucijo. Po tej izpolnjeni nalogi, za katero nosimo vso odgovornost je zgodovinsko posianstvo izročeno vladi argentinske revolucije. Oborožene sile so trdn0 prepričane, ¡da bo država po izpolnitvi postavljenih nalog in načel, ki s° bila svoj čas ob-avljera, stopila na not svoje bodeče vehčine.“
SITOM»
XV. socialni dan Slovencev v Argentini
Bil je v nedeljo 13- avgusta v mali dvorani Slovenske hiše v Buenos Airesu. Razpravljal je o slovenskem narodnem občestvu.
Za udeležence socialnega dne je imel sv. mašo ob osmi uri g. dr. Alojzij Starc. V cerkvenem nagovoru je razvijal misli o slovenskem občestvu z naslonom na nauke, ki so jih 0 verskem občestvu oznanjali koncilski očetje na II. vatikanskem koncilu- To vprašanje naj bi bilo rešeno za slovenske izseljence v Argentini tako, da bi bili v resnici ¡slovensko 'božje občestvo v Argentini.
Po sv. maši je udeležence XV. socialnega dne pozdravil stalni predsednik socialnih dni g. Avgust Horvat. Topel pozdrav je zlasti naslovil na predstavnike ‘Zedinjene Slovenije, SKA, društev, organizacij in domov ter tiska slovenske organizirane skupnosti. V nadaljnjem govoru je razvijal misli o vprašanju, ki je bilo postavljeno na dnevni red letošnjega .socialnega dne, ki za nje ne bo dal končnih rešitev. Se jih hoče samo dotakniti, da bi zanje vzbudil zanimanje in razmišljanje o njih. Omenjal je dosedanjo dejavnost slovenskih izseljencev na raznih področjih. Doseženi so bili veliki uspehi. O tem delu in žrtvah govore' tudi slovenski domovi, toda v te domove mora priti dejavnost, ki bo izraz slovenskega hotenja in življenja.
| zdravnih pisem, ki ¡sta bili odposlani | predsedniku .NO za ¡Slovenijo, g- dr. razvijal ob problemih, na katere zadeva	Kreku ter buenosaireškemu nad-
slovenski človek v svetu v zasebnem in javnem udejstvovanju ter organizacijskem življenju. Poudarjal je izredno važnost občestva za posameznika in skupnost in zlasti za mladino, ki odrašča in se oblikuje v svetu, da se bo lahko pravilno vključila v skupnosti novega sveta. V zvezi s tem je naglašal naloge in dolžnosti, ki jih imajo slovenski ljudje do svojega občestva- Ne smejo od njega samo zahtevati koristi, od njega samo jemati, dolžni so mu v večji meri dajati.
škofu kardinalu dr. Caggianu.
Resolucije
Na osnovi obeh referatov na XV. slovenskem socialnem dnevu so bile sestavljene resolucije. Predsednik socialnega dne g- Smersu jih je dal v debato in izglasovanje.
Glase se takole:
1. človek je po svoji naravi družno bitje in se more dovolj in prav razviti ! le v družbi, življenje v občestvu je
J zanj zato naravna potreba. Toda po-Zaradi omejenega časa vseh proble- udariti je treba, da je občestvo zaradi mov ni mogel do podrobnosti razvijati, ; človeka in ne obratno.
ampak je nekatere le bežno osvetljeval ter nanje opozarjal.
2. Iztrgani iz svojih naravnih občestev (domovine in naroda, soseske in Udeleženci socialnega dne so ¡preda- m0rda družine) in še ne vrastli v nova, vateljevim izvajanjem pozorno .sledili potrebujemo v zdomstvu domačega ob-ter .se mu ob ‘roncu zahvalil z živahnim (gestva. Našim mlajšim more to poma-odobravanjem.	1
1 gati do pravilnejše vključitve v nova.
Naslednji referent g- rektor dr.
3. Redno ise človek rodi v občestvu, a mora vanj tudi vrasti, da more rasti iz njega, a zato je treba, da se tudi ¡dejavno zanima za svoje občestvo; za | njegovo rast in izpopolnjevanje. Ne smemo le od njega jemati; moramo mu : tudi dajati, svojem I
predavanju g. rektor dr. Gnidovec, so !	4' Kot ¡deološko-politična emigracija
se večkrat prepletale z mislimi, ki jih imamo važn° narodno ‘Poslanstvo- Izvr-je podajal že predgovornik g. dr. Bru- ševati '^a morem° le v strnjenem obče-
Franc Gnidovec je bil nujno zadržan in zato na socialni dan ni mogel priti. Njegovo predavanje
Naše občestvo
je prebral g. Jože Žakelj ml.
Misli, ki jih je razvijal v
„Iz desedaj povedanega je logično sklepati, da je obramba proti asimilacijskim vplivom nravni postulat. Tudi se zdi, da je p Astulat narave s: me. Telesno duševni značaj je tudi v teku več rodov komaj megrče dccela zabrisati. Zdi se kakor da bi se narava sama obupno branila tega prehoda v tuj narodni značaj. človek ima vtis, ¡daje prehajanja v tujo narodnost neko nasilje,, nekako proti naravi. Človek ‘je razklan, razdvojen, čeprav se morda ne zaveda tega, ali pa ne ve od kod ta dvojnost. Iz takega procesa nastaja nekakšna zmes, ki nosi v sebi nesoglasje, včasih nasprotne poteze i„ oblike. Tako se zgodil, da novi rodovi niso ne eno ne drugo. Odtujili so se svojemu narodu, niso pa vrasli v drugega. Gotovo to- ni dobro za harmoničnost v telesno-dc(sevni strukturi.“
Dr. Ignacij Lenček, „Iz etike narodnosti“, Vrednote TI. knjiga, 1954, str. 5-36
men, kar ni nič čudnega, ko sta se pa ¡Končno je sporočil pozdrave, ki jih ^ 0jja srečavala pri istih problemih, ki je udeležencem XV. socialnega dne po- s^a jj^ morala obdelati. Tako je g. rek-
tor označil najprej pojm občestva, zatem govoril o občestvu naše emigracije, ' svetovnem
nakar je prešel ,,na naše občestvo v Argentini“. Pojasnil je, kakšno je to občestvo, omenjal njega trdno strnjenost, opozarjal pa tudi na nevarnosti, ki mu prete. V naslednjih odstavkih je govoril o poslanstvu naše skupnosti. Opozarjal je zlasti na ideološko-politi-čno poslanstvo, ki ima predvsem te naloge: Ostati to, kar ¡smo: sami sebi zvesti; pred svetom predstavljati pravilno svoj položaj ter razglašati resni-
udejstvovanja. Hvaležnost zaslužijo vsi, ki se za to trudijo med nami, cesto z velikim žrtvami.
6. Odpravimo v našem občestvu vse, kar nas razkraja ter slabi. V živi zavesti svoje narodnosti, storimo vse, da se naša zavest ohrani tudi v bodočih
rodovih.
¡slal iz Evrope g- direktor msgr. Anton Orehar-
Predsedstvo, socialnega dne
Na predlog g. Horvata so bili nato izvoljeni v častno predsedstvo XV. socialnega dne kot predsednik g. Rudolf Smersu, za .člane predsedstva pa gg.
Božo Fink, predsednik Zedinjene Slovenije, Ivan Lužovec, predstavnik Društva Slovenska vas, Franc Pernišek, predsednik Društva Slovenska pristava v Castelarju, Herman Zupan ml., predsednik Slomškovega doma, in za tajnika g. Stane žužek.
G- Rudolf Smersu se je v imenu vseh članov častnega predsedstva zahvalil za izvolitev ter podal takoj besedo prvemu predavatelju g. dr. Vinku Brumnu, ki je govoril o tehii
Občestvo in ofočestvenost
Predavatelj je v enournem izvajanju razvijal misli o temi, ki mu jo je dalo stalno predsedstvo socialnih dni.
Najprej je povedal, da ne bo ¡podajal 'končnih rešitev za vprašanja,' lei bodo ca so udeleženci z zanimanjem poslušali poro' publikacijam Svobodne Slovenije.
7. Ker smo vsi odgovorni za zdrav-
,	.	,je, rast in izpopolnjevanje občestva,
oo o komunizmu doma. Kot pozitivno imamo ^ ^ ysj prayic0i dft
delo proti ¡komunizmu omenja slovensko vernost, slovensko narodno zavest, zanimanje za narodne probleme, kulturno delo, ohranjevanje prave podobe slovenstva v emigraciji. Za uspeh je pa ■nujno potrebna ideološka jasnost, ideološka in takti.čna enotnost ter zveza z narodom doma.
Obupna Vipotnikova obramba
Janez Vipotnik, sedanji predsednik venske borce, izdali njihove nacionalno republiške konference Soc. zveze delov- interese in narodnostne inspiracije, pod-ne'ga ljudstva Slovenije je imel za ob- vrgli narodne koristi idejam kemunisti-letnico „dneva vstaje“ (22. julij) govor čnega bratstva, kar pa, trdijo, v seda-po radiu in televiziji. Bil je nato 22. njih jugoslovanskih razmerah ne pime-julija tudi objavljen ped naslovom „Naš ni nič drugega kot podrejeni položaj slovenski praznik“ v ljubljanskem Delu. Slovenije in njeno ekonomsko izkorišča-V svojih izvajanjih je Vipotnik na- nje. četrti plenum CK ZK in procese, vajal, da so se pred 26. leti začele pod ki jih je sprožil v jugoslovanskem druž-vodstvom kom. partije „prve oborožene beno-političnem življenju, da bi bila de-akci.je proti okupatorju in domačim z- mokratična in samoupravi j a Iška pot dajalcem“ ter da je to „začetek najbolj polj trdna, so, kot običajno ob vsaki znamenitega obdobja zgodovine sloven- etapi našega razvoja napačno ocenili skega naroda“ in „hkrati boj za novo kot razrahljanost naše družbe. Zato ■Jugoslavijo in za enakopraven položaj podžigajo k oblikovanju vseh mogoč.h slovenskega naroda v 'njej, ki zagotavlja obtožb in kritik dela slovenske emi-samoodločbo in državno -samostojnost gracije v zamejstvu. Kritikika sloven-Slovencev“ itd.	ske nacionalne politike v jugoslovan-
Nato- je pel hvalo kompartiji, ki da skem državnem okviru ter kritika sloje z „borbeno vseljudsko organizacijo venske politike do njenih narodnih (OF, o. p.) zmagala nad silami agre- manjšin dobiva zdaj še ostrejše in še sije in notranjo reakcijo“, govoril o netolerantnejše oblike. Obtožujoča dru-„pridobitvah“ Slovencev pod komunisti ščina pozablja, da mi vsi, ki smo doži-ter zatem prešel na zunanjepolitični po- vljali star0 Jugoslavijo in drugo sve-ložaj ki da „razodeva izredne zaostre- tovno vojno, nismo kratkega spomina, ne mednarodne odnose“. V obrambo zu- da nam je še živo pred očmi delovanje nanje politike, ki jo je odredilo vodstvo tistih politikantskih skupin, ki so imele komunistične partije, je navajal vse to, v stari državi vse možnosti za reševa-kar so pred njim že povedali Tito, za nje težkih nacionalnih in socialnih pro-njim pa ostali vodilni kom. veljaki. Tako blemov, pa so napravile bore malo in so je omenjal „politiko aktivne koeksisten- se diskreditirale v očeh množice, zdaj ce in neuvrščenosti v mednarodnih od- pa nam hočejo dajati lekcije; nismo nosih“, nujnost, da je država priprav- pozabili, kako so se v najtežjih časih ljena, čeprav je treba 'storiti „največ, povezale s tujimi osvajalci proti last-kar je mogoče, da do najhujšega ne nemu narodu, česar noben argument ne pride-“ Če bi pa do tega prišlo, je Vi- more izbrisati. Ni težko spregledati nji-potnik prepričan, „tda se v primeru hovega poizkusa, da bi svoje izdajal-nevarnosti vsa Slovenija skupno z dru- sko ravnanje prikrili s tem, ¡da podtikajo urejanju občestva sodelujemo po svoji gimi narodi Jugoslavije vzdigne v vse- obrekujejo, cikajo in poniglavo zanika-vesti in vednosti in da skušamo uvelja- j ljudsko obrambo sleherne pedi svoje' jo vse, kar je slovensko ljudstvo dose-
stvu. S pomočjo tega občestva lahko ostanemo Slovenci.
5- Kot kristjani moramo biti povezani v zmedi današnjega časa po istem nazoru, na vseh področjih
viti svoje različne zamisli ter se trudimo, da jih vskladimo v delo za skupno dobro.	.
zemlje“.
Io v medvojnem in povojnem času na
Kdor ob jubilejnem nagradnem žre-
V zaključnih izvajanjih je navajal misli o ohranitvi narodnosti.
D0 tu je Vipotnik govoril o „zaslu- osnovi idejno političnega koncepta ko-gah“ komunistov za Slovence, zadnji munistov, pri tem pa kot nekdaj tudi del njegovega govora je pa bil zgolj danes vidijo edino bodočnost Slovenije obramba pred tistimi, ki vedno bolj uvi- ne v njeni neodvisnosti in samostojno-devajo, da so komunisti s svojim tota- sti, marveč v vazalskem klečeplazništvu
predmet njegovega razmotrivanja, ampak jih samo razčlenjeval in nanje opozarjal. Zatem je pojasnjeval kaj je občestvo, njegovo življenje, ustanove, po katerih živi, pomen občestva, naše občestvo in kaj morajo vsi storiti zanj.
banju Svobodne Slovenije plača v ti- litarističnim režimom prava nesreča za do zapadnih imperialističnih sil-“ skovni sklad, dobi toliko potrdil, koli- slovenski narod ter mu jo zlasti v zad-1 Vipotnikov napad na tiste, ki odkla-Tudl referat g. rektorja dr. Gnidov- korkrat tri sto pesov je vplačal za pod- , njem času samo še povečujejo s svojim njajo komunistično tiranijo v domovini,
najtesnejšim naslonom na Moskvo- j potrjuje, da so Slovenci tudi pod ko-j Vipotnik se je pa branil takole: munisti ohranili vero v svobodo in de-„Šest in dvajset let za človeško živ- mokracijo. Priča, da ne odobravajo ba-
ter ga sprejeli s ploskanjem.
Po krajšem odmoru je bila debata o referatih. Na vprašanja, ki so se nanašala na prvo predavanje, je odgovarja! in dajal pojasnila g. dr. Brumen. Zatem so udeleženci XV. socialnega
Vsako potrdilo je o bon o m srečka, s ka-
tero lahko darovale!) zadene najmodernejši televizijski aparat.
Te srečke lahko dobite v Slovenski hiši, v vseh domovih ter pri poverjenikih
Svoje misli o gornjih vprašanjih je dne v Argentini odobrili besedilo po- . Svobodne Slovenije.
Vatikanski letopis za lf)Q7 in Slovenci
\
"• Kot vsako leto je v Vatikanu izšel; dele teh škofij msgr. Janez Jenko, na-tudf letois papeški letopis. V njem so | slovni škof Arufide.
n.T 1798 straneh objavljeni vsi podatki, j ki'se tičejo kat- Cerkve. Letopis priče- j
.■Podatki za mariborsko škofijo navajajo (str. 269, Slomškov trg 19, Ma-
univerzi za širjenje vere je zapisan kot tajnik dr- Franc Šegula. Kot rektor filozofskega zavoda Urbdnove univerze za širjenje: vere je pa naveden Slovenec msgr. 'Maksimilijan Jezernik.
Ijenje ni dolga doba, da bi se pozabile rantanja z usodo ¡slovenskega naroda bridke izkušnje. In že spet so se pojavi- za koristi komunistične partije in sve-li glasniki, ki hočejo braniti politiko ti-. tovnega komunizma. Ker hoče slovenskih (skorumpiranih in. diskreditiranih , ski narod živeti in ¡se neodvisno razvi-reakčionarnih sil, ki so v najusodnejših jati, so Slovenci z dušo in srcem na
dneh slovenskemu narodu obrnili hrbet, ga pustili na cedilu in izdali. Govoričijo o tem, da so komunisti prevarili slo-
strani demokratskih držav v svetu, ne pa na komunistični, kjer je' nasilje, tiranija, suženjstvo in smrt.
GORIŠKA IN PRIMORSKA
Slovenski tabor na itejsentabrn
Bik je v nedeljo, 23. julija, ob veliki
n ja s celostransko barvno sliko papeža, „bor), da je v njej 273 župnij, svetnih Pavla VI., sledi seznam vseh dosedanjih \ duhovnikov 294, semeniščnikov 94, re-papežev, nato pa kardinalov. Med temi | dovn;h 'duhovnikov 79, novomašnikov je1-omenjen z življenjskimi podatki tudi |„io, moških samostanov 10 ,s 70 redov-kardinal Jugoslavije, zagrebški nadškof	j	nikj, ženski	9 s 50	redovnicami. Katoli-
msgr. Franjo Šepet. Ob izdaji letopisa	|	xanov j.e v	škofiji	694.533, vseh prebije bilo živih 96 ‘kardinalov. Od teh .jih	¡.valcev pa	730.567.	Objavljeni so tudi
je imenoval šest Pij XI., 25 Pij XII., 39	življenjski	podatki	msgra. dr. Maksi*
Janez XXIII. in 26 .Pavel VI. Medtem miijjana Držečnika.
jih je nekaj umrlo. Pavel VI. je. pa ime-1	,	, ,, .	,	, ., .	,
J J	J	J 1	I Med podatki o škofovskih keoferen-
noval novih 27 kardinalov. Tako ie bilo j	, , , „no „„ ,, .
J 1 cah (str. 798—804) je omenjena na str. vseh kardinalov ob koncu junija 118- To	.	,	,	v, .	,	,
J J	. 802 tudi jugoslovanska škofovska kon-
stevilo ¡se je pred 14 dnevi zmanjšalo’ ,	-	.	,,
J i rerenca. .Predsedrk konference je ‘k.ar-
Med zavodi za duhovnike je na str. ucJeležbi rojakov s Tržaškega, Goriške-
1123 tudi Slovenski zavod v Riniu, ustanovljen 22. ‘novembra 1960 s prorek-
ga, izpod Matajurja ter s Krasa tostran in onstran meje. Ob petih popoldne je
tor jem msgrjem Maksimilijanom Je- j imel .škofov vikar msgr. Lojze Škerl zeroikom. Na strani 1132 je omenjeno raag0 v zahvalo Bogu, da so naši pred-
tajništvo za zedinjenje kristjanov. V nj ¡m deluje kot svetovalec msgr. Janez Vodopivec.
Iz podatkov 0 tajništvu za never-
niki pred 1200 leti prejeli sv. vero.
Po maši je, bil na trgu pred cerkvijo narodno prosvetni tabor, na katerem so prireditelji zlasti navdušeno pozdra-
za enega s smrtjo „kardinala proletar-, cev“ msgra Jožefa Cardijna-
dinal dr. Franjo Šeper. V smislu kon-j čilskih navodil je pričakovati, da bosta Iz letopisa je razvidno, d'a ima kat. ; v Jugoslaviji ustanovljeni najmanj dve Cerkev 9 patriarhatov. Seznam reziden- i škofovski konferenci, namreč slovenska cialnih nadškofov in škofov je objavljen . in hrvateka. ki bosta imeli skupen Sko* v več jezikih. Podatki o ljubljanski v n. d- j fevski svet za kat. Cerkev v Jugosla-škofiji ter mariborski škofiji so navedeni v slovenskem, nemškem in 5tali-.
v; ji.
nike je razvidno, dalje član tega ta j- I vili beneške Slovence, ki so se letos ništva Slovenec i šfcof Slovenskega Pri- \ prvič v večjem številu udeležili tega morja msgr- Janez Jenko, svetovalec pa tabora. Predstavil jih je njihov župnik msgr. Vilko Fajdiga. V svetu za pra- j iz- Štoblanika Marij Lavrenčič. Zanje je vilno izvajanje liturgične konstituciije naglašal, da so „zadnja vejica sloven-(predsednik kardinal Lercaro) je nave- skega naroda. Že 100 let s-o oropani
d en kot uradnik tega sveta Slovenec g-Roman Rus, Slovenec-laik.
Statistični podatki o cerkveni hierarhiji navajajo (stanje ,31. 12. 1966) naslednje podatke: kardinalov 96, re-zidencialnih škofij 2006, od tega me-Med Podatki o rimski kuriji in kon- j tropolij 386, nadšikofij 56, škofij 1622. janskem jeziku. Podatki za lj:ib’ja”?ko j gregacijami je na strani 955 omenjen i Patriarhov je 10, metropolitov 363, nadškofijo (Ciril Metodov trg 4) neva- msgr. Vladislav Bavdaž, Slovenec iz! nadškofov 51, rezidencialnih škofov jajo, da je v njej 287 župnij, svetnih Gorice, kot študijski pomočnik v kon-' duhovnikov je 301, bogoslovcev 101. re-j čilski kongregaciji, na str. 962 na msgr.
novom.zšni- Janez Belej, doma iz okolice Celja kot 277 minutant v 'kongregaciji za širjenje
dovniških duhovnikov 12'2, kov 13; moških samostanov 35 z
redovniki, ženskiV61 s 688 redovircnmi. Katoličanov je v nadškofiji 595 000, vseh
vere-
V vatikanski diplomaciji smo Slo-
prebivalcev pa je 647.000. Navedeni so i venci tudi zastopani. Talt0 je med po-osebni podatki nadškofa dr. Jožeta Po- j datki o vatikanskem državnem tajništvu gečnika. Povedano je, da je ge-errlni. in vatikanskih diplomatskih zastopstvih vikar msgr. Stanislav Lenič. Na strani na strani 1008 naveden msgr. Josip
1421, naslovnih metropolitov 55, nadškofov 125, škofov 945, prelatov nullius 86, opatov nullius 19, apostolskih administratorjev 5, prelatov vzh, obreda 22, apostolskih vikarjev 79, apostolskih prefektov 55 in misijonskih predstojnikov sui iuris 3.
Slovencev v papeškem letopisu res ni velik0 navedenih, toda toliko jih je
I pa vendarle, da ves katoliški svet ve, 172 pod Gonz a, 374 pod RGeka in 464; Žabkar kot stalni zastopnik papeža ¡da Slovenci žive in da se kot katoličani pod Trieste je med drugim naveden; Pavla VI. pri UNESCO v Parizu.	uveljavljajo tudi pri «srednjih vatikan-
apostolski administrator za slovenske | Pri podatkih o papeški Urbanovi i skih ustanovah.
slovenskih šol; kot izseljenci se morajo potikati po svetu, njih jezik je pa pesem. Če bi te ne bilo, bi tudi Slovencev pod Matajurjem več ne bilo.“
Zbor iz Dreke pod Kolovratom je zapel več pesmi. Vse so bile lepe- Zaključna beneška „Oj božime“ je pa sprožila dolgotrajno ploskanje. Študentje iz Opčin so s .svojim kvintetom izvajali moderne glasbene komade, fantje izpod Grmade so jim sledili s pesmijo. Pozdrave Slovencev iz Gorice je sporočil g. Jože Jurak, za njim je pa imel slavnostni govor Drago Štoka, urednik' revije Most. V govoru je zlasti poudarjal misel, da je Slovence sprejem krščanstva rešil narodne smrti. Tudi on je prisrčno pozdravil navzoče beneške Slo vence ter zanje zatrjeval, „da so se rešili, ker se jim je v njih svetiščih slovenska beseda spremenila v pesem. Ta slovenska beseda, ki je nekateri kar ne \ sklicana seja Centralnega komiteja.
morejo prenesti, naj poje še naprej, povsod nevsiljivo, prijetno in kulturno, vodena od gesla pesnika Otona Župančiča „Slovenska misel, vzpluj“. .
Po ponovnem -nastopu pevcev iz Opčin je bil odmor, nato pa so nastopili združeni pevski zbori iz Zveze cerkvenih pevskih zborov na Tržaškem. Za zaključek tabora so dijaki višjih srednjih šol v Trstu pod okriljem Slovenskega odra uprizorili odlomek iz drame Zorka Simčiča „Krst pri Savici“ ter želi priznanje.
Letošnji slovenski tabor na Repen-tabru je bil že .dvajseti po vojni ter je vseskozi uspel.
ZKJ pripravlja IX. kongres
V	Sv. Sloveniji smo poročali o sedmem plenarnem zasedanju Centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije. Povedali smo, da so partijci na njem največ govorili o sedanjem napetem položaju na Srednjem vzhodu ter branili vsi s Titom na čelu partijsko angažiranost države povsem na sovjetsko in arabsko stran-
V	drugem delu zasedanja je partijsko vodstvo sprejelo 'tudi predlog za preosnovo komunistične ipartije. Končno je bilo sklenjeno, da je treba misliti že na prihodnji partijski kongres. Partijsko vodstvo se je odločilo, da bo kongres ZKJ ob Ikoncu leta 1968- Za določitev podrobnejšega programa za pripravo kongresa bo v kratkem znova
It
Zaradi tehničnih pomanjkljivosti in
nepravilnega natovarjanja morajo v inozemstvu stavljati iz premeta vedno več vagonov jugoslovanskih državnih železnic. Po najnovejših podatkih v sosednjih državah kroži okoli 20.000 jugoslovanskih vagonov od katerih pa morajo skoro vsak 22. vagon izločiti
nah." V njih so namreč zalotili že ponovno močno „okajene“ šolarje. Poročilo o poteku seje tilii navaja,, da »o na njej „tudi obsodili povodenj literar-
f Janez Kalan
V četrtek, 10. avgusta, kmalu po spominjal rajnega Janeza Kalana ob 13. uri se je po slovenskih naseljih na navajanju njegovega dušnopastirskega področju Vel. Buenos Airesa hitro raz- dela med Slovenci v Ramos Mejii. Med širila novica, da. je pri Puhekovih v San mašo so peli skupaj pevci Slov. pevske-Justu zadela kap g. Janeza Kalana, slo-	ga zbora Gallus in	Slov. cerkvenega
venskega dušnega pastirja v Ramos	zbora iz Ramos Mejie	pod vodstvom g.
ne plaže, ki je je zmeraj več na knjii ! Mejii- Komaj je Janez Kalan prišel v Gabriela Čamernika.
mh	policah in okencih kioskov po vsej ,	pukekov dom, je potožil, da mu je sla-1 Pogrebni sprevod	iz Slomškovega
Ljubljani-	1	i>0. ga. Ivanka mu je odgovorila, da mu	doma na pokopališče v	San Justo je vo-
.	' V Ljubljani imajo novo nadlogo. Z bo takoj skuhala čaja in da bo že bolje, idil sošolec ¡rajnega Kalana g. Boris
iz	prometa	iz	varnostnih	razlogov.	V	j	Reke se je v zadnjem času priteplo več	, Komaj je spregovorila te besede, se je	Koman iz Mar del Plate, ki je skupaj
a .ji	,z ocijo	iz	premeta	revno	°k°li	i	klatežev in potepuhov, ki so spali po	1 župnik Kalan	zgrudil od kapi zadet	z njim in s patrom jezuitom Caserma-
va„onov iz . u„o» avije. f i od dnevi . .Jejezniski-h vagonih na reškj .postaji. ; mrtev na tla.	| nom še pred enim mesecem praznoval
I	Policija jih.je. začela 'P«*anjati. ,TiS-	S V Puhekov	dom so takoj prihiteli' Prav pri Puhekovih 40-letnico mature,
te, za katerimi so bile izdane tiralice,	- gogedj.g> da bi	,pomagaii župniku Ka-	Na zadnji zemeljski poti je Kalana
je zaprla, ostalim pa da je svetiva a Janu Toda vga-ka pomoč jfi bila zaman, spremljalo 22 slovenskih in argentin
no i	-x \r T 'm.Klionn Ir cv*» ri o jo	t •! s s	»-i	.	-t.-«
izločiti 310 vagonov jug. državnih že leznic. V Beogradu v glavnem železniškem ravnateljstvu ob teh podatkih, ki državi ne delajo časti v svetu, izjavljajo, da do tega prihaja „zaradi malomarnega dela železničarjev in pomanjkanja njihove osebne odgovornosti-“ Da skrbe tuje železniške uprave mnogo 'bolj za svoj vozni park, dokazuje
naj gredn v Ljubljano, kjer da je “do' sti dela“. Poročilo pravi, da 'se je nato kakih „30 klatežev na vrat na nos na vse mogoče načine priklat:lo z Reke“ v Ljubljano. Ker v sami Ljubljani niso bili varni prod policijo so se raztepli
¡po okolici kjer nekateri čez dan poma-
dejstvo da moram v Jugoslaviji iz var- .	• ,	,	.	•____„„
•	J	i gajo za malenkosten /denar pri gradbe-
nastnih razlogov izločiti od 40 000 ino- i.,,,.,	.	.	. „j
nih del h noens ure pa marsikateri od zemskih vagonov, kolikor jih krož- no	.	.	. .
J ,	. njih izkoristi za kriminalne podvig-.
državi ali pa ip na prehodu skozi ju- j „	,,	____.___.. ,	_ ,„
-	*	V odboru za o-rganizaci.sko pul.ticna
goslovansko državno področje, samo
vsak 180- vagon!
Zvezni izvr.lni svet je imenoval Rudija
vprašanja SRS so ocenjevali gcspodai-r sko gibanje v 'etošnjeni letu. Posebej so opozarjal', da .družbena obrt težko n °
ker je rajni že izdihnil. Prihitela sta skih duhovnikov ter veliko Slovencev tudi župnik iz San Justa msgr. Mcsconi ¡n domačinov.
ter iz Ramos Mejie msgr. Basan, za, Pred odprtim grobom se je od raj-njima pa tudi g. dr. Stare iz B;s. Aire- neSa Kalana najprej poslovil njegov sa. Župniku Kalanu so podelili zakra-1 sošolec g. Boris Koman, za njim župnik merit sv. poslednjega olja. Ramoški! Ramos Mejie g. msgr. Basan, v ime-j župnik je nato odredil, da bo rajni Ja- J nu Slomškovega doma pa predsednik nez Kalen ležal najprej na mrtvaškem i doma g- Herman Zupan ml. Moški zbor odru v rrmoški župni Cerkvi, kjer se bo' *z Gallusa in ramotUega slov. cerkve-1 od njega posloVila tudi fara, v kateri nega zbora so pod vodstvom g. Čamer-je deloval vse od leta 1949 tudi med nika rajnemu Kalanu zapeli v slovo ža-argentinskimi verniki, nato pa na proš- lostink0 „Blagor mu, ki se spočije“
Čačinoviča za svetovalca drž. sekretarja konkurira za- ebni obrti
prav zaradi
tega ker jo bremeni izredno obsežna
za zunanje zadeve. Čačinovič je že od
leta 19.-.3 član kom. partije. Na vseh administracija“. Govorniki položajih je storil vse za njeno utrjevanje med slovenskim narodom, kar se mu
pa ni posrečilo. Doslej je bil v voaški se0:a samo v zmanjšanju režije v druž misiji v Budimpešti, nato v državnem beni obrti, sekretariatu za zunanjo trgovino, ter predsednik Okrajnega ljudskega odbora. Sedaj je sekretar sveta za kmetijstvo in gozdarstvo. Je tudi član izvršnega sveta SRS in poslanec republiškega zbora.
ovencev v Slomškovem domu, odkoder bo tudi pogreb.
Župnika Kalana so v ramo'ko žup-so naglasali''nRsko cerkev prihajali kropit domačini in Slovenci. Veliko je bilo obojih,
Na Sorici so 22- julija slovesno proslavljali 100-letnico rojstva Ivana Groharja, mojstra slovenskega impresio
da možnost, da .bi družbena obrt izena-
č'la poslovno zmožnost s privatno, ob- kajti župnik Kalan je bil povsod znan
- --	—* kot „ljudski duhovnik“. Na področju
i Ramos Mejie in San Justa pa skoro da , ,r .	.. I ni slovenske družine, v kateri ne bi bil
mr i so. V Ljubljani, i arija i p0n0vn0 na obisku. Sv. mašo v četrtek, gič, upok., Marija Borštnik roj. Erja- m ^ je imel ,ob 19 ramoški župnik
vec, Jaka Križaj, knjigovez in strok.	Basan ob asistenci argentinskih
Učitelj, Franja Lavrič, učit. v p., Justina {n s]ovenskih duhovnikov. 0 rajnem
Gabrenja roj. Pavšer, 'Fanči Tratnik ,	.	, ,	, V1
J J	’	, Kalanu ]e imel tudi govor. Zahvalil se
roj. Medic, vdova po akad. slikarju, .	, .	•	,r;i
J	^	J ’ mu je za veliko delo, ki ga je opravil
Jože Habjan, elektromonter, Emil Ba- v veliki fari
tista, Jakob Mišič, upok., Ana Zor jan,V g ^amoške 'župnijske cerkve so Kaplja, Stenka Skvarča roj. Ke-
nizma. Pred njegovo rojstno hi,o. na! ^	jT vZ	Kalana
katero sa vzidali spominsko ploščo, se RafaeJ vipaveC; v ^terinarski svetnik :peljah v Slomškov dem ter Jo položili govorili predstavnik krajevne skupno- p > Jožefa Erjavec roj. Beražan,ina mrtvas-ki oder v mladinski sobi.
sti, Andrej Pavlovec, ravnatelj škofje-1 Francka Hudovernik roj. Hočevar, An- '	Slomškovem domu jc odbor imel i tesnej
loškega muzeja in Zoran Didek predsednik Društva likovnih umetnikov.
Nato so pogrebci spustili krsto v začasno grobnico, iz katere jo bodo proti koncu leta prenesli v grobnico duhovnikov moronske škofije.
Rajni Janez Kalan se je rodil leta 1908 v Škofji Doki. Ljudsko šolo je obiskoval v domačem mestu, gimnazijo pa študiral v št. Vidu. V vseh razredih je i bil odličnjak. Bogoslovje je študiral v j Ljubljani. V duhovnika je bil posvečen leta 1932. Kaplanoval je v št. Janžu na Dol. in v Zagorju ob Savi, od koder so ga nacisti leta 1941 najprej odvedli v zapor, nato pa pregnali na Hrvatsko. Po vrnitvi v Ljubljano je bil kaplan v Šmarju pri Grosupljem in zatem v Cerknici. V Argentino je prišel leta 1949 iz spittalskega taborišča. Nastopil je dušnopastirsko službo v Ramos Mejii ter jo je vršil vse do svoje smrti. Poleg : dušnega pastirstva je bil vsa leta naj-e povezan 1 z organizacijskim in
drej Smolej, Marija Godnič roj. Srebr I nič, Jože Benukič in Tončka Vovko v Na izredni skupščini pogodbene skup-1 Šmarjeti, Marija Mrvar v Novem me-uosti Občan v Ljubljani je Majda Ga-j stu, Marijana Boštjančič roj. Maslo v sparijeva poudarjala potrebo povečanja Novem mestu, Franček šnajder v Kamniku, Marija Perko roj. Frbežar v Razdrtem, Štefka Sotelšek roj. Letnik v Ptuju, Anica Januš roj. Štrukelj v Črni, Jože Hafnar v Kranju, Nikolaj Mauser, železničar v p. v Domžalah, Anton Filipčič na Bojsnem, Janez Mežan, učitelj na avtomehanični šoli v Mengšu, Tomaž Misson v Železnikih in dr. Janko Drnovšek, odvetnik v p. v Brežicah.
r- takoj Žahl° sej0' V dom pa 80 VS0 11 :č 1 društvenim delovanjem tamošnjih Slo 'prihajali Slovenci in domačini kropit j vencev ter z akcijo za zgraditev slom.
varstva otrok. Svoj -predlog je utemeljevala z ugotovitvijo da otroško varstvo v Sloveniji zajemo samo 4% vseh otrok -do 15. leta- Govorniki so se tudi pritoževali, da se ljudje za krajevne skupnosti ne zanimajo. Eden od govornikov je celo naglasa], da ,mlalline v krajevnih skupnostih praktično ni čutiti.“
Republiškega tekmovanja na- teleprinterjih dne 3- -in 4. junija t. 1. v Ljubljani se je udeležilo IG telegrafistov iz Ljubljane, Celja, Maribora, Kranja, Nove Gorice ¡n Murske Sobote. Prvo mesto je dosegla Marija Osterman te-legrafistka PTT podjetja v Ljubljani.
Na seji šišenske občinske skupščine je več govornikov zahtevalo prepoved točenja alkoholnih pijač v takoimeno-vanih „-dijaških kavarnah in slaščičar-
priljublje.-nega slovenskega dušnega pa stirja ter molit za pokoj njegove duše. Ob njegovi krsti so so zbrali tudi pevci in pevke Slovenskega pevskega zbora
Slovenci v Argentini
BUENOS AIRES
Osebne novice
men, V slovo dušnemu pastirju Slovenci iz B. M te. Grande, Colegio -parroquial Juan XXIII, G. Kalanu V slovo, Sloven-Družinska sreča. V družini Ludvika ska hranilnica, Parroquia Ntra. Sra. del Bavdka in njegove žene ge. Alojzije Carmen Asoc¡ación de .Padres Col. roj. Janežič se je rodila hčerka, ki je	_
dne 12. avgusta dobila pri krstu ime Sto. Domingo.
Silva Adriana. Srečni družini naše če- 1 Pogrebno maso je imel g. dr. Aloj-stitke.	zij Starc. V cerkvenem nagovoru se je
škovega doma.
Rajni Kalan je imel -močan pisateljski talent. Razodeval ga je že v , sre-dnji šoli, ko je pisal v dijaške liste. sio\o župn<-%u Kalanu i y begimgiuh letih so objavljali njegove zapeli pod vodstvom ur. raveil.ja Ga- >ri slovenski begubski listj :na Ko_
llusovo Ecce quomodo moritur >ustus. | roškem; y Argentini Je sodeloval pri V Slomškovem domu je Janez Ka- j Zborniku Svobodne Slovenije in več let lan ležal na mrtvaškem odru do pogre- je objavljal kratke zgodbe iz loških ba v petek ob pol 16. Okoli krste so; hribov tudi v Duhovnem življenju. Ško-bili postavljeni venci s temile napisi: da je, da v,} vex pisal in napisal- Ljudje -Ljubljenemu dušnemu pastirju Slom- so njegove stvari radi brali, ker je znal škov dem, Zvestemu prijatelju in skrb- lepo pisati.
nem pastirju Družine iz Lomas del Naj počiva v miru. Slovenci ga bodo Mirador, Sacerdotes parroquia del Car- i ohranili v hvaležnem spominu.
Iz umetnostnega življenja v domovini
Loki je bila letos prva Groharjeva ko-
V zadnjem pregledu umetnostnega življenja v domovini smo kot zadnji dogodek omenili Bernikovo razstavo v Mestni galeriji v Ljubljani. Zdaj lahko navedemo, da je bilo razstavljenih 66 eksponatov, tudi precej tapiserij. Bernik je še vedno precej abstrakten^ oblikovno pa so njegova dela povsem plo-skovito slikana.
2.	junija je bila v Ljubljani odprta VIL- mednaroidna grafična razstava. Udeležilo se je je 300 avtorjev iz 44 držav; vseh listov je bilo okrog 900.
Miheličeva razstava se je iz Ljubljane preselila„v Celje v likovni salon.
Iz Krškega so v Novo mesto preselili razstavo pretežno krških motivov slikarja Franca Stiplo-vška, !ki so drugače spravljeni v brežiškem muzeju. Med deli ie vzbujal zlasti pozornost portret krškega župnika, pesnika Leopolda Turšiča. Stiplovšek je bil rojen 1. 1898 na otoku Krku; bil je pomemben pristaš slovenskega ekspresionizma in je umrl leta 1963. Razstava je obsegala 70 del.
V Murski Soboti s-o pripravili raz-
lo-nija od 22. julija do 6- avgusta, podo
imeli
njeno slikarstvo. Spomenik je iz leta 1597. Del0 je vodil J. IComelj.
/	12. julija je odprl beljaški župan v
I Beljaku razstavo slik in kipov Slovenca
beT1 delavn> izlet, .{ot so ga ^ imen jHarija Vilharja, o kateri, je poročilo svojčas impresionisti pVavtam in to .	d& gg po kvalReti ne more
vanjo sprejeti neki vidini -slovenski umetniki. Dr. Stele je napisal 0 Groharju topel spominski članek.
V Novem Sadu je bil letos precej slabo organiziran VIL kongres likovnikov. Likovna organizacija v Jugoslaviji šteje -okrog 1500 umetnikov.
Avstrijska umetniška organizacija Donamvald je razstavila v Mariboru. 'Združuje mainjše število naprednejših umetnikov.
Tržaški samouk Romano Ukmar je prenesel isvojo razstav0 iz Nove Gorice na Jesenice.
SL 0 ¥ i H C i
KANADA
PO S V E T 0
primerjati z zadnjič omenjeno sloven-sko-avstrijsko-furlansko razstavo v Celovcu.
Pri 'Sv. Križu blizu Trsta je bila ob 20-letnici smrti rojaka Alberta Sirka razstava njegovih sli k-
Ob nastanku 100-letnice Pernhartove triglavske panorame je bil v Aljaže- \
VIII. slcvenbki dan v Torontu
V nedeljo, 30,- julija, so imeli Slovenci v Torontu VITI. slovenski dan. Bil je v proslavo stoletnice obstoja Kanade in 50-letnice Majniške deklaracije. Udeležba je bila tolikšna 'kot še na nobenem doslej.
Dopoldanski del prireditve se je začel s sv. mašo. V novi kapelici na Slovenskem letovišču jo je imel g. I. Jan CM. M,ed sv. daritvijo je imel tudi lep nagovor o pomenu prireditve.
Popoldansko prireditev je kmalu po drugi uri začel g- -Peter Markeš s pozdravnim nagovorom vsem, ki so prišli na osmi slovenski dan- Njegov pomen je tudi v tem, „da skupaj pridemo, se po slovenski pogovorimo in vse misli čeprav različne — skupaj znesemo,
vem stolpu na vrhu Triglava nameščen^ da iSe spomnimo naroda doma ter nje-posnetek na pločevini, delo Franca Do- govjh tegob, pogledamo v zgodovino in
se ozremo naprej na steze, ki nam jih
linška z Jesenic.
19. julija je' bila odprta v Slovenskem etnografskem muzeju v Ljubljani
bo še dano prehoditi. Tudi -na znamenja ob teh stezah -se -bomo ozrli, -da -bo
razstava „Slikarstvo na panjskih kon- naša hoja uspešna in nas bo vodila v
V	Kočevju je bila v likovnem salo- £njcah“, vsega menda okrog 600 ;kc>n- pravo smer; znamenja pa so: slovenska
nu razstava raznih v privatni lasti v gnjc,	j zave.st, poštena misel 0 vsaLem človeku
mestu se nahajajočih umetnin.	| i^-k pred izidoni dr. Sergija Vrišerja, in pravično ravnanje d0 vsakega.“
Na Opčinah so odkrili spomenik Baročno kiparstvo, Ars Slovenica I kot j Nato je -pozdravil častne goste. Ti Srečku Kosovelu, delo Borisa Kalina, prve izmed 30 projektiranih zbirk re-! go bili: predsednika zvezine vlade je
V	ljubljanski Mali galeriji je raz- produkcij slovenske umetnosti z najpo- j zastopal zvezni po-sla~ec John Munro, i
a trii -niAiroiao	Trrnsn» TIratrA Tršar. ,+vo.Kn	m-zln	t.pVst.nm ie. ki ip nhpnpm narl »m ^nt.arm* tainik mi- i
stavil n-ovejša dela .kipar Drago Tršar, trebnejšim razlagajočim tekstom je Kritika je ugotovila, da je zapustil pota uredništvo „Dela“ povabilo dr. Steleta, plastičnega oblikovanja in da vodi se- dr. Cevca, dr. Šumija in dr. Vrišerja, stavo Panonska pokrajina — panonski danja njegova umetnost v plpskovitost. da so se o pomenu takšne serije zbirk človek, ki bo odprta do 10. septembra I Narodna Galerija vabi na izlet in razpisali.
t. 1. Razstavljajo umetniki iz severo-1 og]ed spomenikov po Makedoniji. Vodil Prav tako pripravlja ravnatelj ma-
vzhodne Slovenije, Hrvaške, Madžarske in Avstrije, skupaj 30- Začela se je 16-julija. Priznanje je dobil Janez Vidic poleg dveh Nemcev in enega Madžara.
15- junija je minulo 100 let -od rojstva impresionista Ivana Groharja. Rojen je bil na Sorici, kjer mu je postav-
b0 dr. France Stele.	! riborske -galerije dr. Rudolf knjigo
V	Gradcu je razstavilo 14 slovenskih Umetnost.
grafikov, med njimi najodličnejši.	V pokrajinskem muzeju v Mariboru
V	Ohridu se je vršila -konferenca' se pa za mesec september napoveduje
mest, ki je razpravljala o varstvu razstava Baročnega kiparstva na Slo-umetniških spomenikov.	J venskem štajerskem, ki ga je svojčas
V	sevniškem gradu so restavrirali dr. Vrišer že v knjigi (Slovenska Ma-
Ijpn tudi kip — spomenik. V Škofji tamošnjo lutrovsko klet, zlasti tudi tiča) obdelal.
Marijan Marolt
ki je obenem parlam-ntarni tajnik mi- \ n!stra za emigracijo: zastonnik pokra- j jinske* vlade G. A. Kerr: r-rsia^sko zbor- ' nic-o je predstavlial m‘e'n član W- 'B. , Lewis, mesto Toronto D. Boivis z go- | spo; duhovščino g". T -Tan OM, J- Časi CM in K. Wolbang CM.
Slovensko društveno, organizacijsko m kulturno zna-stve^o dejavnost s-o predstavljali- vs°nč. p^otf. dr. Viktor Antolin iz ZD4., r-e'. dr. Vojnimir Bratina, mednarodno priznani slov. znanstvenik, pisatelj Karel Mauser z gospo iz ZDA, ing. Božidar Golob, ing. Frank
Vsak teden ena
POD ZVEZDNIM DREVESOM Dr. Alojzij Gradnik
Temne travme so in meje, ali glej, poglej v nebtesa: plamenečega drevesa sklanjajo se k nama veje.
Sklanjajo se vredno niže nihajoči beli cveti.
Čutiš zidal} njih vonj šumeti? Daj mlii mik'd1, pridi bliže.
Sire naj se k srcu sklanja; dm So padlih zvezd črepinje piot za najine stopinje, naj drhteča duša sanja.
Grmek z gospo, dr. P. Klopčič, ga. prof. Mimica S. Markeš, Ivan Marn. predsednik Društva Slovencev-Baraga, Lojze Dolenc, predsednik Društva Slovenski dom, pevovodja I. Križman- predsednik DSPB Ciril Prezelj, zastopnik Slovenskega gledališča Ciril Soršak, A. Seni-čar, podpredsednik, F. Osredkar, tajnik in B. Košir upravnik Hranilnice in posojilnice slov. župnij in g. Lojze Ambrožič st. Zastopstvo Slovencev iz Clevelanda je vodil Jože Melaher, češkega Sokola je zastopal E. Syptak, Narodni odbor za Češko in Slova”ko pa J. Broušek.
Program
Prva točka programa je bil pozdrav Kanadi ob njeni stoletnici. Po himni , O Canada“ je imel priložnostni gevor ing. Božidar Golob iz Woodstocka- Naslednja točka je bila posvečena Sloveniji ob 50-letnici Majniške deklaracije. Pevci iz Toronta in Hamiltona so skupno zapeli pod vodstvom /pevovodje Ig. Križmana pesmi „Cvete dekletu rožmarin“ in „Pred mojo kajžo“. 'Slavnostni govor je imel dr- Viktor Antol-n iz ZDA. V njem je -orisal razvoj slovenske narodne zavesti in njeno zgodovinsko rast v zahtevo po združeni in svobodni Sloveniji. Pozdrav Sloveniji sd zaključili fantki in deklice v narodnih nošah z rajaln'mi nastopi.
Pozdravi
John Munro je prebral poslanico kanadskega zveznega -predsednika Pear-sona, s katero čestita v imenu kanadske zvezne vlade in v svojem imenu osmemu slovenskemu dnevu ter se Slovencem zahvaljuje za njihov delež k napredovanju in razvoju Kanade.. Pozdrave predisedn'ka ontarijske pokrajinske vlade je sporočil G. A. Kerr, ontarijskega parlamenta W. B. Lewis, torontskega župana pa Fred Beavis. Za temi je govoril še predstavnik NO za: Češko in Slovanko J- Broušek. Pismene pozdrave so poslali minister za narodno obrambo Paul Hellyer, dr. Stanley Haidasz in Perry Ryan.
Nastop telovadcev
Po /pozdravnih govorih je bil telovadni nastop članov in članic Slovenske telovadne zveze pod vodstvom staroste ing. F. Grmeka. Mednarodna članska vrsta je nastopila na krogu in bradlji. Mlajši so metali kopje, mladenke so pa izvajale vaje na dvovišinski bradlji.
Nad vse uspeli osmi slovenski dan so zaključile številne mladenke v narodnih nošah z rajalnimi plesi, ki jih je z dekleti naštudirala ga. Marija Muhič.
>6 IFOITHBM S7ITD
V.	vseameriške igre. Po dveh tednih tekmovanj so se 6. avgusta zaključile vseameriške igre v Winmpegu v Kanadi. Tekmovali so atleti iz 30 ameriških držav; ob zaključku pa so na stadionu vihrale tri zastave: argentinska, ker sd bile prve' vseameriške igre v Buenos Airesu leta 1951, kanadska in kolumbijska, ker bodo prihodnje, Vil. igre v Cali 1. 1971- Atleti iz ZDA so želi največ uspehov, nabrali so od 528 kar 227 medalj, 70% zlatih medalj (120) je šlo v ZDA, pa 63 srebrnih in 44 bronastih. Drugo mesto je pripadlo Kanadi z 92 medaljami (12, 37, 43), tretje Brazilu s 27 (11, 10, 6), četrto Argentini s 34 (9, 14, 11).
Argentina je bila po številu tekmovalcev peta z 2’01. (Največ tekmovalcev so /poslale ZDA, sledili so jim seveda domačini, Kanadčani.
Argentinski športniki so dosegli lep uspeh. Sicer niso niti toliko pričakovali. Toda brez neuspehov tudi ni šlo. Predvsem so računali na kako medaljo v nogometu, pa jim je prekrižala načrte reprezentanca T-obaga-Trinldad, ki jih je premagala z 1:0; šlo je narobe v košarki in tudi plavalna ekipa ni povsem zadovoljila. Nicolao je -bil precej precej, pod svojimi povprečnimi dosežki. Toda 9 zlatih pomaga laže prenesti nekatera razočaranja: Saucedo je zmagal v floretu, zlato je dobila ekipa v floretu, moštvo v hokeju na travi, in (Diemiddi v veslanju. Kolesarji so se dobro odrezali, dobili so tri zlate, pa še štiri srebrne in dve bronasti. Boks je prinesel dve zlati (Garcia v mušji in Ahumada v srednji), štiri srebrne in eno bronasto medaljo.
LOVSKI JA
• ■ Vn i iiiiS. "1 i'.i——
Vestnik SFZ
Mladinski dan v Carapachayu
Slovenski srednješolski tečaj ravnatelja Marka Bajuka
26. avgusta ob 19.30 !bo v Slovenski
V nedeljo, 13. avgusta, je bil II. mla-1 hiši 3. sestanek staršev 'naših dijakov, dmski dan v Carapaehayu. Kakor lani, Osrednja točka tega večera bo preda-so bili tudi to pot navzoči mendoški vanje g. Franca Sodje 'CM pod naslo-fantje in dekleta, ki so nas obiskali, j vom „Vloga staršev ob problemu spol-Slavje se je začelo z dviganjem zastav j ne vzgoje doraiščajoče mladine“ — te-ob zvokih argentinske in slovenske na- j ma, ki je zaradi dobe in okolja, v ka-rodne himne. Dopoldne je bila sv. ma- terem živimo, zelo aktualna. Sledi bo
ša, ki jo je daroval duhovni vodja SFZ g. dr. Alojzij Stare. Dopoldne je bilo tudi tekmovanje v odbojki med odseki SFZ. Rezultati so bili sledeči: 1. mesto je zasedel odsek iz San Justa, 2. San Martina, 3. Ramos Mejie, 4. Slovenske vasi, 5. Mendoze in 6. Morona, (ki se ni j
razgovor.
Dijakom pa pripravljamo istočasno cocktail party“, po predhodnem resnem programu.
Lepo _ naprošamo za prostovoljne prispevke in drobno pecivo.
Starše vljudno prosimo, ako bi di-
predstavil).	j jaki mesečni prispevek (150 pesov) pri-
Popoldne, po končanem turnirju, so našali vsako prvo soboto v mesecu, ko bili nastopi na odru. Najprej je pred- imajo pouk. Hvala lepa v naprej, sednik SFZ iz Carapachaya, Jože Šenk,1 Prireditev ob stoletnici ustanovitve pozdravil vse navzoče in poudaril, da j Slovenskega gledališča, ki je^ bila na-naj bi bil vsak mladinski dan novo po- povedana za 29. julij in je bila zaradi 'trdilo, da naša mladina še živi in čuti krstne predstave „Martina Krpana“ od-slovensko. Za njim je govorila pred-: povedana — se bo vršila dne J23- sep-sednica SDO iz Carapachaya gdč- Mimi tembra ob 19-30 v Slovenski hiši. Sode-Mrapior. Kratke, a jedrnate besede je lovali bodo gg- prof. Geržinič, Nikolaj
imel predsednik SFZ Ciril Jan.
Naslednja točka je bil venček narodnih pesmi, ki so jih lepo izvajala dekleta tamkajšnjega krožka.
Jeločnik in ing. arh. Eiletz
DRUŠTVENI OGLASNIK
Društvo Zedinjena Slovenija je iz-
,	, v, , ,	dalo letrio poročilo za poslovno dobo
.. Sledil je pozdrav mendoske delega-i 1965_66 ^ tg dni razposlalo svojim
cije po besedah gdc. Majde Nemarne, „	„
—enn	i ci»nom.	v.
I Izid poročila ise je zaradi okolišem, ki jih društveni izvršni odbor obžaluje, zamudilo, vendar bo poročilo posrede
predsednice krožka SDO iz Mendoze. Zahvalila se je v imenu vseh za gostoljubnost ter poudarila da ima srečanje buenosaireške iin mendoške mladine svo-■ je sadove v medsebojnem spoznavanju ter v združenju sil za ohranitev vere in slovenstva.
SpregovbVil je tudi Miha Hirsch-egger, predsednik mendoškega odseka 9FZ, ki je med drugim pripomnil, da so žrtve znak idealizma ter da moramo stremeti za poleg že prej omenjenih ciljev za zdravim duhom v zdravem telesu.
Po govori so nastopile naraščajnice z rajalno vajo ter so bile deležne navdušenega odobravanja.
Sledila je izročitev pokala zmago- j' valeu turnirja za odbojko. Za tem pa so j nastopila dekleta v narodnih nošah s j prosto vajo. S tem je bil nastop končan. |
Vsi so sprejeli nastope na odru z | navdušenim ploskanjem. Mladinski dan, j z izredno veliko udeležbo, se je zaključil s prosto zabavo ob zvokih orkestra Planika.	i
valo članom, ki se niso udeležili zadnjega občnega zbora, pa tudi vsej javnosti, vpogled v splošno društveno delovanje in podprlo zavest o pomenu društva v naši skupnosti.
Člani, ki bi letnega poročila zaradi nepopolnega 'naslova ali neredne dosta-
OBVESTILA
Petek, 18. avgusta:
V Slov. hišji je za 19. uro napovedan sestanek članov SKASa preložen na pozneje.
Sobota, 19. avgusta:
7. kulturni večer SKA ob osmih v mali dvorani Slovenske hiše. Gledališki odsek bo na izviren in svojski način predstavil 'najnovejšo stvaritev pesnika Franceta Papeža Srečanja. V gledališkem slogu „café-théâtre“ je pesnitev insceniral in s soigralci Natašo Smersu in Fridom Beznikom pripravil Nikolaj Jeločnik. K tej svojski predstavi še posebej vabljeni naši vseučilišniki. Zaradi režijskih zahtev se bo večer začel točno ob napovedani uri; med izvajanjem ne bo vstopa v dvorano-
V	Slomškovem domu otroška prireditev Slomškove šole.
Nedelja, 20. avgusta:
Romanje v Lourdes. Začetek pobožnosti ob 15-30.
V	domu v San Martinu sestanek na-raščajnic SDO po maši.
V	Som'ikovem domu ob 13.30 sestanek naraščajnic in mladenk iz R- Mejie.
Sobota, 26. avgusta:
V	Slovenski hiši ob 19.30 tretji sestanek staršev srednješolskih dijakov.
V	Slovenski hiši bo ob 19 sestanek članov SKAD-a. Na sporedu predavanje g. Marka Kremžarja o pogledu na Slovenijo v svetu in njeni organizaciji.
Na Pristavi v Castelarju koline
Nedelja, 27. avgusta:
j V Naibm domu velika družabna prireditev ob 17.
Na Pristavi v Castelarju koline
»r. FRANC KNAVS
ODVETNIK
Lavalle 1290, p. 12, of. 2, Capital
T. E. 35-2271 Uradne ure od 17—20 Na telefonu tudi dopoldne (10—12) Lujan, Francia 952 T. E. 735 ali 516
V petek in soboto od 9—13
ESLOVENA LIBRE
Editor responsable: Milos Star« Redactor : José Kroselj Redacción y Administración: Ramón Falcón 4158, Buenos Aires
T. E. 69-9503
Argentina >
JAVNI NOTAR
Francisco Rani Cascantc
Escribano Puhlico Pta. baja, ofic. 2
Cangallo 1642	Buenos Airo»
T. E- 35-8827
iaa**pc*a«a «■■■■•■**».«■( ca a'»•■•»«•••■■•■■«■'••■•••i
PRISPEVAJTE V TISKOVNI SKLAD SVOB. SLOVENIJE:
o
oza uric £ j« EC S h
O“ c
Ho o
<
FRANQUEO PAGADO Concesión N9 5775
TARIFA REDUCIDA Concesión N9 3824
E^krtan* National ¿s in
. Intelectual No. 910.387
Naročnina Svobodne Slovenije za leto 1967: za Argentino $ 1.900----Pri poši-
ljanju po pošti doplačilo $ 100.—. Za ZDA in Kanado: 12 dolarjev za pošiljanje z letalsko pošto, in 9 dolarjev za pošiljanje z navadno pošto. Talleres Gráficos Vilko S-R-L., Estados Unidos 425, Bs. Aires. T. E. 33-7213
Oseta® izkaznico Cédula de identidad na ime Hedvika Čuš so našli blizu kolodvora Munro. Najditelj jo je izročil Svobodni Sloveniji, kjer je lastnici na razpolago.
Akad. pevski zbor Tomšič iz Ljubljane je na mednarodnem tekmovanju amaterskih pevskih zborov v Spittahi od 6. do 9. julija dobil drugo mesto. ■Prvo mesto je mednarodna komisija prisodila kom. kvartetu iz Gradca.
ve ne prejeli, se naprošajo, da ga sami Nedelja, 3. septembra: dvignejo v društveni pisarni ali v pi- V Slovenski’ hiši ob 16 Slomškova sarni dušnega pastirstva. Prav tako proslava. Najprej sv. maša, nato otro-bodo poročila na razpolago v slovenskih ška igra „Palčki“. Režija nadz. Albin domovih.	Petelin, scena Jože Korošec.
Jubilejno Srebanje Svobodne Slovenije
Darujte za tiskovni sklad Svobodne Slovenije- S tem se boste udeležili jubilejnega žrebanja Svobodne Slovenije, ki bo zadnji teden v oktobru po argentinski državni loteriji.
Glavni dobitek
NAJNOVEJŠI TELEVIZIJSKI APARAT
9	Opozorite tudi svoje prijatelje in znance na to izredno priliko. Kolikor-
U	krat 300 pesov boste plačali za tiskovni sklad, tolikokrat večja je
p	možnost, da boste tudi dobili najnovejši televizijski aparat-
# MIRKO — TONČKA — ŠTEFAN — JANEZ ECE. — PRIDITE H ”
NEDELJA, 27. AVGUSTA
V četrtek, 10. avgusta, na praznik sv. Lavrencija, je dokončal tek zemeljskega življenja in odšel k Bogu po večno plačilo
e. gospod Janez Kalan
slovenski dušni pastir v Ramos Mejii
Zvestega Gospodovega duhovnika se bomo sobratje-duhovniki in vsi rojaki spominjali v molitvi.
Buenos Aires, 11. avgusta 1967.
Alojzij Starc
v imenu direktorja slovenskih dušnih pastirjev v Argentini
Ne kupujte na obroke: avtomobila, hladilnika, televizijskega aparata itd., vzemite raje posojilo pri SLOVENSKI HRANILNICI z. z o- z. in kupite proti takojšnjemu plačilu, boste dobili znaten popust, dosti večji kot bodo znašale obresti za posojilo. Za podrobnejša pojasnila se oglasite v naši pisarni Bartolome Mitre 97, Ramos Mejia, v uradnih urah ob torkih od 18 do 20 in ob sobotah «i 16 do 20 ali po T. E. 658-6574.
H
Z
'(g
: m
Dne 10. avgusta nas je nenadoma zapustil naš skrbni dušni pastir in zvesti prijatelj, preč. gospod
Janez K a l a si
Njegovo truplo smo položili v grobnico na pokopališču v San Justu.
Gospod, ki ga je z vsem srcem ljubil, naj mu bo dober plačnik.
Slomškov dom
Ramos Mejia, II. avgusta 1967
VELIKA DRUŽABNA PRIREDITEV
Z LEPIM OKOLJEM IN VMESNIMI TOČKAMI VAS BODO POSTAVILI V VAŠO PREŽIVELO MLADOST ZA DRUŽABNI DEL POSKRBI ORKESTER PLANIKA
ZAČETEK OB 17
H.	IRIGOTEN — SAN JUSTO
MICKA — ANČKA — TOMAŽ — STANKA — LOJZE — BARSKA
Skromno in tiho, kakor je bilo njegovo življenje, je odšel v večnost po zasluženo plačilo naš duhovni vodja
preč. g. župnik Janez Kalan
Med nami bo živel večno, njegov spomin ne bo zamrl.
Molimo zanj.
Buenos Aires, 14. avgusta 1967.
Slovenski cerkveni pevski zbor Ramos Mejia
Si
Janez Jalen
60
Trop forez zvoncev
Povest
Drugi dan je prišel Grm v Voje po drva. Zavolje lepšega seveda. V resnici je pa le Špelco pripeljal. Strašno brhko se mu je zdelo, da sta se profesor in Špelca tako dobro razumea. Precej debelo je pa pogledal, ko je Vencelj pripomnil, da bi bila Peter in Špelca lep ipar. Rekel pa ni nič. Peter je iz zadrege odšel ven po praznem opravku. Špelca je' pa zardela.
V vrhovih smreki so pa 'križokljuni peli svojim valečim družicam.
Različni pirhi
Predpust je bil dolg. Dokaj parov se je bilo poročilo. Nekaterim se je ‘že kar mudilo. !Na nevestah se je začelo očitovati spozabljenje, ki so ga bile zagrešile poleti v planini. Nekaj pre-lahkomiselnih plapšaric pa je ostalo na cedilu. 'Zanje je post, ki je že stoletja do ure enako dolg, prehitro mineval. Skrbel jih je dan, ko glasno zajoka njih greh. Dekleta pa, ki so znale kljubovati priložnostim in skušnjavam, so že težko čakale, da poneso k blagoslovu kolač in pleče in pirhe in hren. Z njimi vred so bili naveličani posta tudi vsi drugi, stari in mladi. Saj J 3 v Bohinj že silila pomlad in razcvitahi se je češnja.
Grmova špelca je bila morebiti izmed vseh najbolj neučakljiva. Rada bi 1 bila že vedela, ali pride Hribarjev. Pe- j ter očitno k njej po pirhe, da tudi domačim pokaže, kako in kaj misli. Hkrati jo je skrbelo, kaj porečeta oče in mati.
Velikonočni ponedeljek se je ves kopal v soncu. S prvim svitom so se oglasili ptiči in uiti čez poldan niso • umolknili.' Hribarjev Peter jih je pa komaj slišal, kakok je imel tanko uho za glasove, ki oživljajo trave, grmovje, drevje, skale in grušč. Že več dni je iskal izgovora, da bi mu ne bilo treba na velikonočni ponedeljek pozno popoldne iti h Grmu prav samo zato, da bi mu Špelca 'dala pirhe. Nič pametnega si ni mogel domisliti. Iz zadrege ga je rešil Resa.
Praznično oblečen je Peter na velikonočni ponedeljek zaklepal hišo in se odpravljal k litanijam. Okrog vogla je pritekel pes, kakor bi hotel Petra opomniti, da ga je pozabil zapreti v vežo ali pa pripeti na verigo. Da z gospodarjem ne sme v cerkev, je žival dobro vedela- Peter .pa še bolje. Kljub temu je psa poklical s seboj in mu ukazal hoditi zadaj. Nič kaj prav se ni zdelo Resi- S povešenim repom je sle-
dil gospodarju in zaostajal. Da nista hodila po stezah, bi se bil kar skoraj gotovo vrnil, kar bi Petru hodilo narobe.
Pred šolo, ki izmed vseh hiš stoji najbliže cerkvi, sta došla strica Tomaža. Stari lovec je dokaj nejevoljen pokazal nečaku Reso in ga zbodel: „Kdaj pa si psa dal krstiti, da ga vodiš s seboj v cerkev?“
Peter se je naredil nevednega- Narejeno hudo je ukazal Resi: „Ali se zgubiš!“ Pokazal pa je z roko po klancu navzdol, ne nazaj proti domu. Trdno. je upal, da bo pes stekel naravnost h Grmu- Stric je odkimaval z glavo in pokazal na Petra, da ne ravna prav s psom. Peter ni oporekel. Naskrivaj se Je zadovoljno muzal. Iznad vrha stopnic, kjer sta se s stricem ustavila, je pa ves čas pogledoval čez zid na vas niže spodaj in bi bil skoraj zavriskal, ko je videl, kako, ista se špelca in Resa srečala skoraj pred pragom in je dekle psa odpeljala nazaj domov in ga priprla. da bi še za njo ne šel v cerkev. Bi ne bilo na noben kraj prav.
Litanije so kile pete. Petru ni bilo treba odgovarjati. Bi tudi ne mogel. Molitev mu je bila kaj malo mar. Ga je čisto raztresel glas Grmove špel-ce, ki je zapela v zboru na koru:
Raduj se, angelska Gospa,
Kraljica zemlje in nebes!
Gospod je. res od smrti vstal.
Aleluja) Aleluja!
šele med molitvami, ko je petje u-tihnilo, se je ozrl na žensko stran. Vsa zamišljena je klečala, v klopi Tkalčeva Jerca- Peter je začutil čudno grenkobo v ustih- Kakor bi pregriznil čmeriko.
Po litanijah so se otroci usuli iz cerkve. Najmlajši in deklice so se brž razbežali na! vse strani. Fantini pa so se razdelili na posamezne gruče. Preskušali so trdnost svojih pirhov, sekali že ubite in skoneane. Žene in dekleta so se počasi razhajale. Možje in fantje pa so postali pred cerkvijo in se dokaj! dolgo razgovarjali. Precej ljudi pa je ostalo v cerkvi. Molili so glasno uro: molitve. Med njimi je bila tudi Tkalčeva Jerca.
| Že davno ni bilo nobenega človeka i več v cerkvi. Jerca je pa še vedno klečala v klopi. Jemala je slovo od domačega oltarja, prav gotovo za dolgo, morebiti za vselej. Obenem jo je hudo skrbelo iti h gospodu župniku. Le kaj naj poreče, ko mu razodene, kako se je odločila. Učakovala je, dokler ni bila preverjena, da v župnišču ne bo nikogar več in bo lahko z gospodom dlje J časa sama govorila. Vedela je, da ne i bo brž opravila. Obotavljaje ise, je vsta-| la, se pokropila in pokrižala z blagoslovljeno vodo, se še enkrat ozrla po 1 cerkvi in odšla.
Jerca, je bila. vajena Strmin. Pa še svoj živ dan nobeno goro ni hodila nav-jkreber tako težko, kakor to pot po kamnitih stopnicah navzdol na vas-
Na mostu čez Ribnico, je obstala in pogledala v vodo. V tolmunu je švig-
nila postrv pod skalo. Preplašila jo je senca njene glave. Jerca se je spomnila, kako je Hribarjev Peter, ko sta bila še oba šolarja, nalovil kar z roko rib, da so jih pekli na paši. Od takrat naprej ji je bil vedno všeč. Sedaj pa...
Jerca je boječe potrkala v župnišču na vrata pisarne. Trd glas je ukazal naprej. Jerca ise je zdrznila, prijela za kljuko in vstopila; „Hvaljen bodi Jezus Kristus!“
„Na vekomaj, Amen!“ Gospod župnik Zarnik, obilnega života je bil, je stal ob vogalu mize in molil brevir: „Počakaj, da skončam,“ je ukazal in spet pričel brati. Na sredi sobe je ležal pes 'Dečko. V kotu na zofi pa je predla mačka. Jerca je čakala. Minute so ji bile ure dolge. Njenim očem ni ušlo, da gospod nič več ne premika ustnic. „Razmišlja in skuša uganiti, po-čemu sem prišla,“ je vedela Jerca: „Nič prida se mi ne obeta. Trdo utegneva zaropotati.“ Jerca bi se najrajši po tihem izmuznila in odšla. Pa že je vprašal Gcispod:
j „No, Jerček! Kaj te je prineslo k meni ?“
„■Ge bi mi potrdili, gospod župnik,“ j Jerci je beseda za hip zastala, „da sem pošteno dekle.“
| „Kdo pa je rekel da nisi?“ Gospod župnik je udaril z zaprtim brevirjem po mizi: „Kar k meni naj pride. Mu že napišem, kdo je pošten, kdo pa ko-leštra. Pa ne s peresom- S palico. Preklicani Peter-“
(Nadaljevanj« prihodnjič)